Sl0vensk0-nacij0nal«£ei list.	5Voboda, časi, narod, resnica.
Jeseniska Straža" izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto	Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin dva-
3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj	krat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje
se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju.	večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se iz-
Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.	volijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo Jeseniške Straže" v Kranju,
V'	l.	Si'i3jiian l^>OC>.	I. leto.
Slovenski Rož —
Slovencem!
Naprošeni smo objaviti naslednji članek, kalercga je priobčil celovški „Mir"; Naši nasprotniki slovenskemu narodu pri vsaki priložnosti predbacivajo, da stoji na jako nizki stopinji omike, da je jako ne-okoren in neotesan v svojem mišljenju in gibanju, da nima svojega slovstva in svoje zgodovine, skratka: da sc ne more primerjali takoimenovanim omikanim narodom. To pa je seveda največja krivica in najhujša laž zoper naš narod slovenski; kajti bil je že od nekdaj kulturen narod, jako duhovit in nadarjen, in lahko trdimo, da bi odvagal marsikateri drugi narod, ki stoji navidezno na višji stopinji omike, ako bi se šlo za resnico in bi se položili talenti tistih mož, ki so se rodili na slovenskih tleh in s katerimi se bahajo danes naši nasprotniki, na tehtnico. Lahko pa tudi trdimo, da bi slal marsikateri drugi narod mogoče še na veliko nižji stopinji, ako bi mu bila usoda tako nemila, kakor je bila slovenskemu narodu. Ne bomo na dolgo in široko dokazovali, da je naš narod zares kulturen narod ill da more tekmovati z vsakim drugim narodom. Cc namreč povemo golo resnico, da je naš narod slovenski prinioran vzdrževati poleg visokih doklad, s katerimi se podpirajo njemu najbolj sovražni zavodi, še svoje šole, ako si hoče ohraniti svoje najdražje svetinje, je pač dovolj dokazano, da jc kulturen in da ga ovirajo v njegovem razvitkn edino le njegovi nasprotniki, ki bi pač najrajši dosegli s svojim postopanjem ^0, da bi prejkoslej izginili iz zemeljskega površja, tja, kjer poper raste.
Slovenski narod je tedaj kulturen narod, a tistim ljudem, ki ga ovirajo v njegovem razvitku, mora vsak trezno in pa-iiictno misleč človek, četudi jc največji nasprotnik Sloveiicev, odrekati vsako kulturo, ker v svoji duševni siromašnosti tega ne spoznajo, da je vsakemu narodu že od na-rwve zajamčena pravica razvitka in obstanka.
Če pomislimo, da so nasprotniki naš 4arod slovenski že od nekdaj preganjali in sovražili, ako pomislimo, da so se celi slovenski rodovi v boju s svojimi nasprotniki iztrebili in nečloveško pomandrali, se nio-ranio zares čuditi, da ime „Slovenec" ni že
davno poslalo ime, ki sc samo še najde v kaki stari knjigi. A temu ni tako. Naš narod je še močan, čil in krepak in jiosebno sedaj kaže, da ima še precej življcnske moči v sebi. Ako to moč prav porabi, sc bo rešil preteče mu pogube.
Posebno koroškim Slovcncem preti nevarnost, da se pognbijo, bolj kakor prejšnja leta. Podlaga narodovega razvitka, ljudske šole, so urejene v nemškem duhu in že v prvih letih se otrokom vkorenini v srce gnus in sovraštvo do slovenskega jezika. „Slovenščina je grd, neopiljcn jezik, katerega sc poslužujejo le ncomiljani kramarji in neotesani kmetje," tako & pridiguje slovenskemu otroku, in žalostfci posledica tega je, da sc otroci sramujejo -^'ojcga materinega jezika, ker ga niso s|Yožnali v njegovi lepoti, in ker so čuli o njem zmiraj le zani-čevalnc opombe. Nemščine seveda tudi ne znajo, ker sc po najnavadnejšem pcdago-gičnem zakonu brez materinske jezikovne podlage pač ni mogoče naučiti tujega jezika, jc pa tudi napredek v drugih predmetih, kakor v zcmljepisju, naravoslovju in zgodovini nemogoč, ker ti predmeti zahtevajo dobro podlago v poučcvalnem jeziku, utrjene pojme, in besede v materinem jeziku. Zdaj bo pa kdo vprašal: „kaj se tedaj slovenski otroci v ponemčevalnih šolah naučijo?" Če jc naletel na pravega, bo pač dobil edino pravi odgovor: „Otroci so po dovršeni ljudski šoli še večje reve kakor so bili prej. Ne znajo slovensko ne nemško. K večjemu par „nierksacinov" (Merksiitze), katere ponavljajo doma sledeče: „Die I land ist cin Te i I Schwimmvogel," namesto: „Dic Hand ist cin Teil des Korpers," ali: „Phi-lipp und Sophia sind Bliitter," namesto: „Philipp und Sophia sind Geschwister," ali: „Das Holz ist aus Eisen!" i. t. d. To so tedaj uspehi toliko hvaliisanih ponemčevalnih šol. Mladina je tedaj oropana za najboljša leta, brez vsakega prepotrebnega znanja stopi v življenje in lahko je umljivo, da sc marsikateri pritožuje, češ, da mu ni mogoče izhajati pri sedanjih razmerah, ki so tako zamotane, da zahtevajo od posameznika nekoliko splošnega znanja.
Že iz tega je tedaj razvidno, da so šole vzrok našega slabega narodnega stališča. Če se bodo uredile šole na podlagi našega slovenskega jezika, takrat bode šele zasijalo solncc boljše bodočnosti nad tisočkrat križano materjo Slovenijo. Šolsko vprašanje jc tedaj za nas pereče vprašanje, vprašanje
na življenje ali smrt. To tudi naši nasprotniki dobro spoznajo in zaradi tega odločno in brezobzirno nasprotujejo slovenskim šolam, ker dobro vedo, da jc dobra šola bodočnost vsakega naroda in da bi bila slovenska šola tudi prihodnjost Slovencev.
Konec prill,
Dopisi.
z Jesenic. Jako dobrega novega lovca, z imenom Jak. Jakca, imamo pri nas. Bil jc res „frajtar" pri vojakih, ampak zdaj žc celih 12 let ni imel puške v rokah, pa je vendar tako dober strelec, da je na sv. rešnjega telesa dan, med sJ_užbo božjo, hkratu ustrelil osem rac. Jak. Jaka je res izvrsten strelec, takega še pri nas nismo imeli. Priporočamo ga vsem najemnikom lova. Ako si želi kdo imeti dobrega in zvestega lovca, naj sc obrne na Jak. Jakca, ki strelja brez orožnega lista. Prodaja pa tudi železo brez patenta, ker pa nam še ni stvar od prodaje železa natančno znana, povemo v drugič, kako prodajata z Nandelnom železo. Mogoče se šc vidimo v Kranjski gori.
Dovje. Pred malo meseci jc postavila tukajšnja cementna tovarna malega Švabčcta St.(alonsliita) pred duri. To Švabčc, katerega pradedje so bili pošteni Poljaki in so priromali v lepih belih srajčkah na Kranjsko, bi se bili gotovo nikdar ne mislili, da bi se njih otrok-otroci kcdaj pošvabili. To Švabče jc torej slovanske krvi, a sedaj z dušo in tcloni Ocrmanšc. Pri zadnjih županskih volitvah je letal kot psiček od volilca do vo-lilca, jih tiral pod tovarniško zastavo na Dovje in ko je bil volilni dan, takrat si jc izbral častno mesto v kotu za pečjo, ondi ležal na trebuhu in na vse pritlike kazal, mahal, kimal i. t. d., samo da malo poživi nemško stranko. In res, tovarna se ima zahvaliti njemu za slavno zmago — par glasov. To Švabče jc dobilo za plačilo — „laufpos". Sedaj drži se to Švabone v Kranjski gori, kjer ga seveda še tako dobro ne poznajo, kot pri nas. Od tam prinaša vse tajnosti obravnav. Tukajšnji Švabi so zmiraj dobro informirani. To se je pokazalo iz zadnje tožbe „divje jage". Še tisti večer, ko je bila tožba odposlana, primahalo in priskakljalo je to Švabče iz Kranjske gore, podalo se tukaj v švabsko gnezdo, kjer se je držal pouk. To Švabonče sc je hvalilo
potem proti več osebam, da oii jih bode že prav notri potlačil, kolikor bode mogel. Sploh to človeče prinaša samo sodnijsko obravnavske vesti med ljudi, in tu prav dobro poučuje vse Švabe in Svabone, kajti vselej je tudi sprejet z odprtimi rokami. Sedaj bode tudi temu Švabčetu kmalu od-zvonilo, ker slišali smo, da dobi tudi v Kranjski gori „laufpos" in pride k nam kot „cement-mešar". Svetujemo pa, naj nas nikar ne počasti, naj raje vandra v raj h, tam ga morda čaka sreča in lahko še postane onkraj grenice „prajzovski landsmanminister". — Priče na zahtevo na razpolago. Fronc.
Mojstrana. (Švabska olika. — Spomenik.) Pred kratkim sta prišla naš Mun-derle in „kurja britev" s Hrušice prav po germansko nabasana. Zapela sta malo, malo zahajlala, malo povalala . . ., tako da je Munderl svoj vohcetni klobuček popustil v mlaki. Na sredi vasi je začelo tudi Mun-derla po švabskem „Holundervajnu" s Hrušice ščipati po trebuščku ... „Kurja britev" mu je pa svetovala, naj kar sredi vasi naredi spomenik . . . Nekaj domačih fantov, kateri so to opazovali, so čakali samo, če bode Švabče postavilo res spomenik. Posledica bi bila ■ - prijeli bi ga, in mu dali za to sramotenje slovenske vasi tudi spomenik, ali ta bi imel malo drugačno figuro. Heul! Čudno je, da pri nas tako ropotata samo ta dva Švaba Dreyfus in Munderl in se sovražno proti nam Slovencem obnašata. Imamo še dva uradnika tukaj, pa od teh dveh se ne sliši nobene žal besede proti nam Slovencem, ker dotičnima dvema se ne vrti v glavi. Dreyfus in Breitmunderl naj skrbita za svoje delavce in jim dasta pošteno plačo, osobito naj da Breitmunderle delavcem nazaj tiste kronice, za katere jih je kaznoval brez potrebe, če ne se bo oglasil rednik od klobase. Ne vemo, da se akcijski družbi ne odpro oči, saj prej nikoli ni bilo nobenih nasprot-stev, le odkar je prišel Breitmunderle s svojo goflo, in Spitzmunderle s špičastim nosom. Gospodje, poglejte malo za svojima dvema razgrajačema, povprašajte tu nas delavce, in ona dva gospoda, kdo kaj dela. Potem ne bosta imela časa hoditi okrog in ponočf delati nemir, kranjske fante prete-pavati in aretirati. Odkod ste vendar dobili to moč? Dajte jima delal
Več tovarniških delavcev.
}tovičar.
Slovensko županstvo na Jesenicah ni
bilo povabljeno k slavnostnemu prebitju predora na Hrušici. Na ta način se je zopet enkrat pokazalo tisto zloglasno švabsko sovraštvo do slovanstva, ki nam kaže v naj-odurnejši luči, kaj bi imeli pričakovati od teh ljudi, če bi imeli našo usodo v rokah. Kadar bo pa prišel zopet kak slavni c. kr. penzijonirani nemški organ na Jesenice, takrat naj mu naše županstvo obrne hrbet, ker ga ne more nihče siliti, da bi lomil hrbet pred nadutimi švabskimi ljudmi! Klin s klinom!
Pogorel je ravnatelj Trappen s svojim rekurzem, ker mu je županstvo zavrnilo zahtevo, da bi sedel kot virilist v občinskem odboru. Dobil je pošten odgovor od vlade, da si nikakor nc sme prisvajati te pravice,
ker ne plačuje postavno določene vsote pri-dobninskcga davka. Direktor Trappen jc hotel po vsej sili doseči čast občinskega odbornika, a nui je to tudi pri najvišji deželni oblasti izpodletcio.
Pravico javnosti hoče dobiti nemška šola na Savi ter se jc že tozadevna prošnja odposlala na c. kr. deželni šolski svet. Zahteve naših Nemcev so vedno večje in naša slavna vlada, ki jc kar prepojena nemškega duha. jim gre vedno prav po hlapčevsko na roko.
Deželnemu odboru se je podal jako obsežen zapisnik, v katerem so se nabrale izpovedi in podpisi različnih davkoplačevalcev na Hrušici in drugod, ki bodo dokazali, kako nesramno da je agitiral Pongrac za oni „Massenprotest", na katerega se sklicujejo Švabi proti izvolitvi častnih občanov, da se bo zamogel deželni odbor ravnati pri dotični seji, koliko jc dati na Lnkmanov „Massenprotest". Za izgled sledeča izjava: Jaz N. N., posestnik na Hrušici št. . . ., sem delal 18. marca t. I. na hlevu, ko je prišel tovarniški uradnik A. Pongrac. Poklical me je doli ter rekel: No, ali ste vi kontent, da naj bodo nove volitve? Nato sem ga vprašal: „Kake volitve?" On mi je odgovoril: — odborniške. — Jaz sem rekel, da ne podpišem, na kar mi je rekel: Tudi g. fajmošter so rekli, le pojte in dobite kake može, da ho še enkrat volitev. Nato sem mu rekel: Radi mene volite, kogar hočete, nakar me je Pongrac podpisal in p od križ al. Čudno se mi je pa zdelo, da bodo že sedaj volitve. To sem pripravljen pod prisego izpovedati. Hrušica 23. aprila 1905. Lastnoročni podpis. — V tem smislu izpovedala jih jc velika nmožica in se podpisala. Ta „Massenprotest", na katerega se sklicuje g. Lukman, je sedaj očitna „massen-goljufija", ki boŠvabom povsodi le škodovala.
Nemški fotograf Trebitsch še vedno straši po Jesenicah in če se ne motimo, je eden njegovih pomagačev celo prevzel atelije znanega gostilničarja Čufarja „pri Markotu". Prepričani smo, da se smemo zanašati na zavednost našega občinstva, ki se bo vedelo ravnati po reku: „Svoji k svojim !" Na Jesenicah imamo fotografa g. Pavlina, ki je res izborila moč v svoji stroki.
Jeseniška duhovščina bi se bila lahko nniogo naučila, ako bi se bila udeležila slav-nosti na Golici. Tamkaj smo videli koroško duhovščino kot voditeljico ondotnih Slovencev, ki so bili navzoči pri otvoritvi Kadil-nikove koče. In pri nas?! V našem žnpnišču se hujska dainiadan brata proti bratu. Kam ploveino?
Tombolo priredh prostovoljno gasilno društvo v Begunjah na vrtu gostilne gospoda Ivana Avsenika na Urhovo nedeljo, 9. julija 1905. Spored: Tombola. Prosta zabava. Začetek ob poištirih popoldne. Darila za tombolo se hvaležno sprejino. Čisti dohodek je namenjen v prid društvene blagajne. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Praznik sv. Cirila in Metoda jc 4. julija. To je narodni praznik Slovencev. Upamo, da bodo tudi Jeseničani na predvečer zakurili kar največ kresov, ki naj oznanjajo daleč naokrog, da pri nas še živi duh slovanski, trden in neoniajanl
Mnogo tatvin se je pripetilo v zadnjem času na Jesenicah. Vlomljeno je bilo pri Višnarju, v kapelico na Plavžu i. dr. Opozarjamo vsakogar, da naj bode previden.
posebno po trgovinah, ker so tatovi precej predrzni. Orožništvo in policija naj bi se nekoliko bolj pobrigala za te nenormalne razmere.
Pošta na Savi (Jesenice-Fnžine), ki je bila pred kratkem ustanovljena, ima — kakor so nam poroča toliko prometa, da ena iipravileljica ne zadostuje. S tem pa ni rečeno, da bi en dan ali dva pozneje dobivali časopise ali pa še celo nič.
Osrednji odbor slovenskega planinskega društva jc odredil na vsestransko zahtevanje. da se odstranita iz Kadilnikove koče na Golici nemška prevoda cenilnika za jedila in pijače ter hišnega reda. Upamo, da se bo to zgodilo tudi v drugih kočah slovenskega planinskega društva. Tujci, ki pohajajo v kočo našega planinskega društva, so v pretežni večini Cehi. Kaj torej opravičuje omenjene nemške prevode?
Slovenec« previdno molči o pismu, ki ga je pisal prof. dr. Binder, inžencrju Maksu in katerega jc priobčila „Straža". „Slovenčeva" gospoda v Ljubljani se boji prijeti Binderja, ki razširja nemštvo in pro-testantizem, ker ve, da se je jeseniški Za-bukovec prodal prajzovskim Švabom. Res žalostno!
Peter Rozman v zadnjem času nenavadno nuiogo kolovrati v poznih nočnih urah po Jesenicah. Njegov običajni spremljevalec je poznati klerikalni pobič Lukič. Občina bi jima l^hko podelila službo po-nočnih stražnikov, ker se ljudje itak pritožujejo nad vedno se ponavljajočimi vlomi. Prepričani smo, da bo Peter s svojim debelim trebuhom vsakogar oplašil.
Lukman — največji dobrotnik jeseniških Slovencev. Tako blebcčo «(irnx.or Tag-l)laLt>, ki hoče opravičevati postopanje Binderja in Lukiiiaiia. Res veliko se imamo zahvaliti Slovenci tem možakarjem. I'red vsem nas jo Lukman opeharil za šolo, delavce hoče opeharili za otroke, celo ol)eino pa je na led speljal glede železnice. Le poglejmo, kako bo šla nova železnica skozi Jesenice in kje stoji no\i kolodvor. Posestniki, ki so sedaj ob glavni cesti, bodo čez dve leti Lukmana preklinjali, če g;i že danes ne.
Lukman in virilisti Gross & Madile. Uober svet je pač dal Lukman občini v neki seji. To se mora resnici na ljubo zabeležiti. Ko se je šlo radi občinskih doklad in radi kamenolonui v Mirci, je on svetoval, da naj gre občina z dokladami proti tvrdkam (Jross (lump, in Madile & C.omp. kakor mogoče visoko. Očital je I udi po pravici občini, da je dala kamenolom po prenizki ceni. Oboje je imel prav. Zabeležiti pa moramo tu tudi to, da je obenem na vse protege šuntal obe tvrdki proti občini ter še danes berači okoli njih, kadar se gre za glasove Svaboni v prid.
Na adreso deželnega šolskega sveta v Ljubljani. Glede našega šolskega vprašanja so poštah; komplikacije v zadnjem času vele-zanimiv«'. Zadeva se jo predložila naučnenni ministrstvu na Dunaju v konečno rešitev. Vzemimo toraj slučaj, ki je najbolj verjeten, (lil, skoro neizogiben, da potrdi naučno ministrstvo sklep našega deželnega šolskega sveta. Sezidala se bo slovenska štiiirazred-nica na Savi, obenem pa bo že stala hstani tudi nemška štirirazrednica, ki je postavi švabsko društvo «Deutsche Schule«. Začudenjem bo opazil popotnik, ki bo prišel s Koroške Bele na Jesenice, lepo šlirirazrednico
med Koroško Belo in Javornikom, dobre četrt ure hoda od te zopet na Savi novo slovensko štii irazrednico, skoro njej nasproti nemško štirirazrcdnico in dobrih fi minut hoda dalje na JescMiicah samih staro slovensko štirirazrcdnico. Toiaj v teku dobre pol ure celo štiri štirirazrednice. Ali ni to dovolj napredno? (le greš po Noiranjskem ali Dolenjskem, lahko prehodiš v nekaterih krajih pol dneva okoli obljudene vasi, p red no bodeš našel kako borno dvoraziednico za .')0() otrok. Kako torej, da je bil deželni šolski svet ravno naši dolini tako naklonjen, da nas je obdaril s tako preobilico šol? At nogo krivde pade na občino in na krajni šolski svet na Jesenicah, ker bta obadva zahtevala štirirazrcdnico na Savi in šele izprevidela svojo napako, ko je bilo vse prepozno. Ne najmanjši del krivde ]»a nosi deželni šolski svel, ki bi moral kot centralna šolska oblast za Kranjsko imeti |iregted čez vso šolsko taktiko v naši deželi, de je izprevidel, da je .sjiočelna zahteva občine za šolo po koroškem vzorcu pogubna, bi moral iz])revideti tudi to, da jo cela razporeditev šol v cbčini Jesenice za občino samo in nje sosesko pogubna. V lem oziru jo delovanje deželnega šolskega sveta za Štajersko in tudi za Koroško vse drugačno. Sedaj pa, ko je upravno sodišče, kakor je (o prinesel tudi »Slovenski iNaro.l«, lazsodilo indirekino tudi za šolsko razmeie v naši občini, da morajo olroci s Senožel, ako to zahteva občina Jesenice, obiskovati šolo svojo občine, smo radovedni za koga ho stala nova štirirazrednica na Sa\ i. Urez otrok s Senožet.
se komaj iz])lača kol dvorazrednica, in v vsakem oziiu bi bilo bolj praktično, ko bi se med Jesenicami in Savo sezidalo novo po-slo])je za skupno šolo. Da Lorej nova štirirazrednica na Savi ni odgovarjala ni kaki učni potrebi, marveč le d vem občinam škodljivi lakliki švabskega tovainškega vodstva, sedaj ni mogoče prezreti. To vse se pa še pomnoži z novo zahtevo tovarniškega vodstva, namreč, da naj podeli deželni šolski svet nemški štirirazrednici pravico javnosti. To-raj šullerajnska šola. v kateii se slovenščina sploh ne poučuje, ki v nobenem oziru no odgovarja tudi glede vzgoje mladine vseobeim zalitevam, v kateri se (slučaji so na razpolago) otroci ne nauče niti pošteno brati in pisati, kaj še računati, ki jo postavljena le v to svrho, da (analizira nemško deto proti slovenščini, slovenski dcci pa zamori narodni čut, ne da bi jo sploh naučili kaj. kar bi ji moglo pozneje koris'iti. .Šola, ki jo jiostav-Ijcna na Savi v to svrho, da bi poslali slovenski otroci n es]) o sob n i za daljni duševni razvoj ter obsojeni hlapčevsko delati švabstvu v prid, naj zadobi pravico javnosti, ne glede na to, da so tri slovenske štirirazrcdnico v bližini, ako so postavi še nova šola na Savi. Delavec, ki ima po Г) do (! otrok, in ki je od Švab..v gmotno odvisen, bo v tem trenutku, ko dobi nemška šola pravico javnosti, pošiljal bodisi iz nezavednosti bodisi iz dobičkalovstva deco v nemško šolo, kar l)i morda sicer no storil, ako bi ta šola n(! imela pravico javnosti. Nemških otrok v občini ni niti za dvorazred-
nico, zakaj torej nemška štirirazrednica? Zakaj bi Nemci svojih otrok ne pošiljali v slovensko šolo? In zakaj potem slovenska štirirazrednica na Savi, ki bi v tem slučaju stala prazna ? O jiravem času torej opozarjamo deželni šolski svet, da z novimi odloki še bolj ne zmede šolske zadeve na Jesenicah in na Koroško 13eli, kakor so že zmedene in zavožene, kajti konec vsega je lahko ta, da bodo vse tri slovenske šole. ki so stale ogromne svote, — ostale prazne, nemška šola pa bo natlačeno polna, ker tovarniško vodstvo ne bo zamudilo z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi gnali slovensko deco v svoje — b.ioge.
Umrla je dne 30. junija t. 1. na Jesenicah gospa Ana Hafner, roj. Pogačnik. Naj v miru počiva!
Listnica uredništva.
V	pesem „Pohod кглјја	katero smo pri-oličili v zadnji številki, se je vrinilo več jako neljnbili tiskovnili pomot. Cenjeni liralec naj blagovoli popraviti sledeče;
V	vrsti 27. dan mesto da, v 43. rohneči mesto rohneč, v 56. sabljo si mesto sabljico, v 58. vzbesnel mesto vzbesnil, v 60. slova mesto slava, v 73. doneči m mesto domačim, v 75. kraka mesto kroka, v 100. pradedno mesto pravdno, v 101. pravic mesto pravico, v 103. dvigneš mesto dvigni, v 105. Morane mesto Morave, v 111. Dnnava mesto Dimavc, v 131. lip mesto hip, v 142. svoje mesto bojne, v 144. sablja se mesto sablja je, v 158. kladivo mesto kladvp, v 165. rosna mesto solzna, v 176. otme mesto otnii, v 183. jekla mesto jekle, v 186. kladivom mesto kladvom, v 244. rdi mesto zdi, v 255. s pomladne mesto spomladne, v 270, naraščaja mesto narašča in, v 276. žezla mesto železa v 32, mranior mesto marmor in v 97. ni ti mesto niti.
v
im 9.
0
LU
laroiltia ;I:W
V Korist družbi ;V. Cirila iu jVietoda.
Petje. Godba. Ples. Strečolov. Šaljiva pošta. Umetalni ogenj.
Gostilne. Kavarne. Šotori i. t. d. i. t. d.
Vstopnina 20 vinarjev.
Začetek ob 4. uri popoldne.
Slavnostni prostor: Občinski svet za šolskim poslopjem.
V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost pri Vinku Hudo-. verniku na glavnem trgu.
K obilni udeležbi vabijo vsa narodna društva v Radovljici.
'Ш:' •Ш'' "ЛШ:' 'Ш-*
9—26
QosMlna
Jakob JVSesar
na Jesenicah šh 100
tik državne železnice in v neposredni bližin novega kolodvora se priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolice. Toči raznovrstna najboljša domača pristna vina in neprekos-Ijivo Gossovo pivo. — Tu se dobivajo vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjili cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk se prav toplo priporoča
Jakob Mesar.

Imam v kleti
33—8
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinjevca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Isirn).
0
HOTEL „lURIJA
ti
'G-2G Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelin kovec. — Izborna kuhinja. Poitreiba točna. Cene nizke.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Vydrova žitna kava
Poštna 5 leg. pošiljka I! 4 K 50 ti franko!!
S>S«9)
Poskusite! Vzorek dranovoljno!
DOMAČI PRIJATELJ"
vsem odjcmalcorn zastonj pošiljani mesečn k.
Vydrova tovarna žitno kave Praga-Vlll.

urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—29
0
Franc Stibilj
trgovec z vinom
na Jesenicah št. 92
vipavskega vina
§
Lepo ГЛ veliko v
v 1. nadstropju v restavraciji na Jesenicah
se odda s 1. avgustom t. 1. '10 3	Več pove A. Emil Guštin.
mm штштшт
piVoVarna	_ ,
G. jlucr-jcVih d(di((V
i £ii
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavncimi občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrćpoljali, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačaii, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.


G
G
Kaj je

v. -'(nI ,\"V
чН
J.y

0
sEVDy!!i2
Prizmmo nnjboljiSn, po najiiovcjSili lzkušnj;ili lii^cnije sestavljena in vcikrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. KraSovicu, A. Frevnu
ter gospe) Jcrici Moric. ^ Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Spi-talske ulice 7.	d—11
31-«
ko hočete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenik tvrdke
H. Suttner, urar, Kranj
M. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
v Lcscilli lui (ionfiijskom
priporoča svoje izdeii(c.	29—11
poske%ba točna. Cene nizke.
Izdaja narodni konzorcij .Jeseniike Straže'.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.