SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA TELESNO KULTURO LJUBLJANA-ŠIŠKA NEKATERI PROBLEMI ORGANIZIRANJA IN DELOVANJA TELESNE KULTURE V ŠIŠKI I. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN DELEGATSKI ODNOSI Telesnokulturna skupnost je bila v občini ustanovljena 26. 12. 1974. SITKS deluje na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, ki so ga za uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture, za uresničevanje in oblikovanje politike razvoja telesne kulture, za sporazumevanje o uresničevanju svobodne menjave dela, za zagotavljanje pogojev množično re-kreativne dejavnosti in razvoja vrhunskega športa sklenili na podlagi 3. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture uporabniki in izvajalci občine Šiška. Dvodomna skupščina SITKS ima v današnji sestavi 84 delegatskih mest. Od tega ima zbor uporabnikov 66 dele-gatskih mest (35 delegati OZD in 31 delegati v KS) ter zbor izvajalcev 18 delegatskih mest. V tem mandatu je imela skupščina SITKS tri skupna in eno ločeno (zbor izvajalcev) zasedanje. Vsa skupna zasedanja so bila sklepčna s tem, da je bilo potrebno za tretje zasedanje pridobiti pismeno soglasje enega delegata zbora uporab-nikov po zasedanju. Zasedanje zbora izvajalcev, ki je bilo julija 1982 in je obravnavalo osnutek sprememb in dopol-nitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesne kulture občin in mesta Ljubljane pa ni bilo sklepčno. Ob tem ugotavljamo, da je številčna prisotnost delegatov na zasedanjih skupščine SITKS ob siceršnji sklepčnosti sorazmerno nizka in celo v upadanju. Na dosedanjih zase-danjih skupščine SITKS po odsotnosti izstopajo naslednje delegacije, katerih nosilec konference delegacij so: Avtoemona, Avtotehna, Zastopstvo, Kot, Slovenijaavto Zastava DSSS in ZIL DSSS. Poseben problem predstavlja aktivnost delegatov v od-borih in komisijah SITKS. Za urejanje vsebinskih nalog skupnih zad&v, pripravo in izvajanje samoupravno spreje-tih delegatskih odločitev skupščine, za organiziranje in usklajevanje priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupščini ima SITKS oblikovane naslednje odbore in komisije: Odbor za družbeno paniranje, odbor za uresničevanje svobodne menjave dela, odbor za kadrovsko politiko in samoupravne akte, odbor za LO in DS in odbor za samo-upravni nadzor ter skupno z ZTKO komisijo za objekte. Seje odborov so občasno tudi nesklepčne, vendar kljub manjšemu številu prisotnih članov odbori delujejo. Vzroke za navedeno je potrebno iskati: v sorazmerno neuveljav-Ijenem položaju delegacij za telesno kulturo v temeljnih organizacijah in skupnostih (kljub povečanemu številu po-sebnih delegacij), v neustrezni sestavj posameznih konfe-renc delegacij ter strokovno-administrativnih pogojih za njihovo delo, v obravnavi preveč splošne in od temeljnih sredin odmaknjene problematike, v preobširnih in težko razumljivih gradivih, v ponekod neustrezno izvedenem kadrovanju in nerazumevanju vloge ter pomena skupščine SITKS kot mesta za samoupravno sporazumevanje in do-govarjanje o načrtovanju in izvajanju razvoja telesne kul-ture. Omenjeno ima v določeni meri za posledico pre-majhno motiviranost delegatov za aktivno in ustvarjalno delo. To prihaja do izraza še zlasti ob premajhni strokovni usposobljenosti, preslabem poznavanju problematike in neinformiranosti o stanju in razmerah v svojem okolju, občini, mestu in repubiiki na področju telesne kulture. V takih razmerah se v delegatih pojavlja občutek nemoči ter zastavljajo vprašanja ali delegati mnogokrat zgolj ne potrjujejo odločitve, ki so v bistvu že vnaprej oblikovane. Ti občutki in domneve so toliko bolj utemaljene, ker je zelo težko uveljaviti drugačna stališča, kot jih predlaga sestavljalec gradiva. Dejstvo je, da se delegati in njihove temeljne sredine, kakor tudi organi skupščine SITKS še premalo vključujejo v pripravo gradiv za zasedanje skup-ščine in v spremljanje celotnega področja telesnokulturne dejavnosti v občini in mestu. To je razvidno tudi iz majhne-ga števila posredovanih pobud za obravnavo določene problematike na zasedanju skupščine SITKS ali njenih posameznih organov. Prav tako pa tudi iz dejstva, da uvodne obrazložitve s področja dela posameznega odbora ali komisije skup-ščine SITKS praviloma podajajo na zasedanju skupščin delavci strokovnih služb. Razvoj samoupravnih odnosov na področju svobodne menjave de!a v telesni kulturi kaže določen napredek. Kljub temu pa se sorazmerno počasi spreminja samo-upravni položaj glavnih subjektov svobodne menjave dela, oziroma ostajajo v novih organizacijskih oblikah stari druž-benoekonomski odnosi. Delavci v OZD materialne pro-izvodnje in delovni Ijudje ter občani v KS — vsi kot upo-rabniki telesnokulturnih storitev — še vedno niso postali odločilni subjekti pri določanju obsega, vrste in načina zadovoljevanja telesnokulturnih potreb. Prav tako tudi de-lavci, ki združujejo delo na področju telesne kulture še vedno ne uresničujejo v celoti svojega z ustavo in ustrez-nimi zakoni opredeljenega položaja. Še vedno namreč niso v takšnem položaju, da dejansko odločajo o pogojih pridobivanja svojega dohodka in s tem izenačevanja svo-jega družbenoekonomskega položaja s položajem, ki ga imajo delavci v materialni proizvodnji. Predvsem lahko ugotovimo, da je še vedno premalo razvita svobodna me-njava dela skozi neposredno menjavo dela, pa tudi v in po interesnih skupnostih (odnos občina-Mesto). Za po-dročje neposredne menjave dela velja načelna ugotovitev, da je med uporabniki preslabo poznavanje razsežnosti in vsebinskih možnosti te menjave. S tem v zvezi velja omeniti problematiko oblikovanja programov in financira-nja različnih družbenih organizacij in društev, katerih de-javnost sega v okvire različnih SIS družbenih dejavnosti takoimenovane mejne dejavnosti (taborniki, zveza prijate-Ijev mladine, invalidi.. .)¦ Potrebe na tem področju so stalno in družbeno priznane. Hkrati pa razmere postajajo vedno bolj pereče, ker še vedno ni razčiščen odnos pro-računskega vira financiranja oziroma financiranja na pod-lagi sporazumevanja in dogovarjanja v okviru posameznih SIS in med njimi samimi. Ta nedorečenost, ki je še po- sebej aktualna v SITKS vsled sorazmerno velikega vse- ¦ binskega in finančnega obsega programov »mejnih dejav-nosti«, ki se vežejo na telesno kulturo, povzroča velike probleme tako nosilcem izvajanja »mejnih dejavnosti«, kot tudi organom SITKS-a pri oblikovanju finančnih pro-gramov. V zvezi z uresničevanjem svobodne menjave dela v skup-ščinah SIS je premalo prisotno soočanje interesov, uskla-jevanje in dogovarjanje med uporabniki in izvajalci med zboroma na samih zasedanjih, katera žal še vedno ne za-sedata ločeno. Še manj je prisotno soočanje interesov, usklajevanje in dogovarjanje med uporabniki in izvajalci v pripravi dokumentov ter njihovi obravnavi v organih SITKS-a. Dejansko še vedno v veliki meri usmerjajo uskla-jevanje delavci strokovnih služb; pa tudi različne nefor-malne koordinacije, kolegiji in druge oblike dogovarjanja zunaj deiegatskega mehanizma. Uresničevanje svobodne menjave dela po interesnih skupnostih je v občini zanimivo zaradi odnosa, ki ga ima SITKS do telesnokulturne skupnosti mesta. Mnogo uteme-Ijenih pripomb je namreč še vedno prisotno glede obliko-vanja programov telesnokulturnih storitev in njihovega fi-nančnega ovrednotenja, ki se ga na podagi dogovora izvaja v okviru TKS mesta. Med delegati in telesnokultur-nimi delavci nasploh je prisotna ocena, da v delegatskih organih v občini (temeljne sredine organi in skupščina SITKS) ni dovolj možnosti za vplivanje in odločanje pri oblikovanju programov TKS mesta. Na področju ptaniranja je prisotno še veliko težav. Te izvirajo iz nedorečenega položaja telesne kulture v okviru družbenih dejavnosti in s tem v zvezi tudi ne dovolj opre-deljene zakonske in samoupravne regulative. Pri tem velja poudariti, da je področje telesne kulture v določenem smislu na področju planiranja v posebnem položaju med družbenimi dejavnostmi. V mislih imamo osnovne telesno-kulturne organizacije, ki so kot izvajalci telesne kulture zakonsko opredeljene kot nosilci planiranja. Večina teh organizacij in s tem seveda tudi v njej aktivnih članov je organizirana na osnovi prostovoljnega interesnega dela. To ima za posledico po eni strani manjše časovne možno-sti pri aktivnem delu članov, po drugi strani pa tudi manjšo strokovno usposobljenost. Hkrati pa beležimo, da so pred te organizacije v zadnjem času postavljene vedno večje zahteve tako na področju planiranja kot tudi finančnega poslovanja. Te zahteve obsegajo dela in naloge redno za-poslenih delavcev s tega področja, kar je povsem nesmi-selno glede na obseg finančnih sredstev in prostovoljno naravo dela tovrstnih telesnokulturnih organizacij, kot tudi glede na družbeno usmeritev o zmanjševanju režijskega dela. Planiranje je še vedno v veliki meri izraženo kot zbir želja z elementi proračunske logike in obveznimi prispevki združenega dela. Tako zagotavljanje sredstev preko pri-spevnih stopenj, ki temeljijo v glavnem na v naprej dolo-čenih velikostih ne nudi delavcem v združenem delu in delovnim Ijudem ter občanom v KS dovolj možnosti za samostojno in odgovorno določanje obsega in zvrsti po-treb na področju telesne kulture. S tem v zvezi omenjamo številne pripombe delegatov KS in predvsem OZD glede neustreznosti postopka sprejemanja letnih načrtov in vi-šine prispevnih stopenj v smislu doslednejšega upošte-vanja zakonske opredelitve o tem, kdo sprejema in po-trjuje spremembe sprejetih stopenj (62. člen zakona o osno-vah svobodne menjave dela). Današnji postopek spreje-manja letnih načrtov in višine prispevnih stopenj praktično onemogoča neposredno vključevanje delavcev, delovnih Ijudi in občanov. Zato je potrebno dosledneje uresničevati ustrezna zakonska določila, hkrati pa tudi poenostaviti delovne postopke pri obravnavi in sprejemanju letnih fi-nančnih načrtov in višine prispevnih stopenj. Ob tem bi morali poenostaviti tudi postopke planiranja, kateri so v sedanjih razmerah v določeni meri celo zaviralni ele-ment pri odločanju delavcev, delovnih Ijudi in občanov. Navedeno prihaja najboij do izraza v zvezi s pripravo gra-div s tega področja. To pa ne pomeni, da so gradiva razvidnejše pripravljena za druga področja telesnokulturne aktivnosti. Gradiva so namreč pripravljena tako, da dele-gati le stežka razberejo njihov smisel in namen. Za bo/jše razumevanje zbiranja sredstev in njihove po-rabe v okviru SITKS-a oziroma za dogovorjeni program v okviru TKS mesta je priložena preglednica realizacije SITKS Ljubljana-Šiška za leti 1981/82 in plan 1983 s ko-mentarjem. PREGLED REALIZACIJE PROGRAMA SITKS LJUBLJANA-ŠIŠKA za leti 1981/82 in plan 1983 Realizacija 1981 Realizacija 1982 Plan 1983 PRIHODKI Prenesena sredstva iz prejšnjih let Prispevki iz BOD Športna stava Delež na skupnem dohodku stanov. komunalne banke Prihodki iz proračuna SOb Ljubljana-Šiška SKUPAJ: 1,160.748 . 2.006 1.197 52,538.678 54,369.049 68,959.000 585.493 694.257 77.500 22.554 2,400.000 56,762.419 55,087.866 68,960.197 2,943.440 2,463.500 2,743.751 750.892 6,695.167 5,383.006 7,227.447 288.600 407.000 56.000 2,214.353 3,163.093 3,791.767 5,778.618 4,864.730 4,131.130 2,400.000 699.680 934.000 900.000 1,401.000 1,200.000 4,580.981 ima svojo stopnjo 5,984.000 25,333.505 18,957.000 17,550.000 2,485.000 1,010.210 1,918.700 pri TKS mesta 13,953.348 14,723.556 238.032 172.939 ¦ 198.530 3,624.946 ¦ 3,098.908 3,430.298 882.960 1,007.429 1,185.018 56,746.704 55,070.663 68,960.197 ODHODKI Poslovanje SITKS in 2TKO Del družbenih sredstev za pospeševanje izvoza Redna vadba — OTKO Mejne dejavnosti Amortizacija objektov . ' Investicijsko vzdrževanje TVD Partizan sp. Šiška (za investic. vzdrž. iz sredstev proračuna SOB Ljubljana-Šiška OD upraviteljev objektov (en delavec od 1.1.1982 in en delavec od 1.4.1983 dalje) OD strok. dgl. ( od 1. 4. 1982 dalje) OD hišnikov na objektih (od 1.1.1983 dalje) TKS SR Slovenije TKS mesta Ljubljane Amort. objektov mestnega pomena in sofinanciranje zimskih Ol Zavod Tivoli Vrhunski šport Izobraževanje kadrov Operativni progr. ZTKO (trim akcije, šp.-polit., manif. in KS, ŠŠD, VVO, akcije učenja, šola v naravi) Dogovorjene naloge in ostali odhodki SKUPAJ: V letu 1982 je bil valoriziran program za din 1,124.000,00. Za amortizacijo objektov v znesku din 853.000,00 in oseb-ne dohodke redno zaposlenih v TK v višini din 271.000,00. Tako je skupni prispevek planiranih sredstev iz BOD bil 55,448.000 din. Zaradi spremembe prispevnih stopenj v dru-gem polletju 1982 je dejanski priliv prihodkov iz BOD realiziran v višini 54,369.048,80 din ali 98% kar porrieni, da je nastal primanjkljaj premalo natečenih sredstev 1,078.951,20 din. Če k realiziranim prihodkom leta 1982 prištejemo pri-hodke TKS SRS iz BOD (v letu 1982 je ta imela svojo stopnjo) je dejanska realizacija prihodkov iz BOD 59,811.850 din ali 114% indeks glede na realizacijo leta 1981. Indeks porasta planiranih sredstev leta 1983 sredstev iz BOD glede na realizacijo leta 1982 je 115%. Program mejnih dejavnosti je v letu 1983 delno zajet v programu redne vadbe (šola v naravi, letovanja), zato so planirana sredstva indeksno bistveno manjša kot v prej-šnjih letih. II. RAZVOJ IN ORGANIZIRANOST ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ UUBLJANA-ŠIŠKA Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana-šiška zdru-žuje osnovne telesnokulturne organizacije, z namenom izvajati naloge na telesnokulturnem področju, ki so dogo-vorjene v telesnokulturni skupnosti občine Ljubljana-šiška. ZTKO Ljubljana-šiška je bila po ukinitvi (sklep TTKS Ljubljana-šiška z dne 25.2.1974) ponovno ustanovljena v decembru 1975 na osnovi pobude TKS in ZTKO Slo-venije in na osnovi dejanskih potreb po usklajevanju, orga-nizaciji in vodenju strokovnega dela na vseh telesnokultur-nih področjih. Zveza je v prvem mandatu svojega delovanja posvečala pozornost organizacijsko strokovnim področjem ter samo-upravnim mehanizmom v sferi telesne kulture na področju občine Šiška. S ciljem podružbljanja telesne kulture je bila osredotočena osnovna dejavnost na množičnost ter siste- matiko pri vključevanju občanov v telesnokulturno dejav-nost. V tem obdobju so se odražali sodobni organizacijski prijemi v številnih akcijah množičnosti v VVO, ŠŠD I. in II. OTKO in OZD. Samoupravni odnosi na posameznih področjih so se uveljavili zlasti z ustanovitvijo aktivov pre-davateljev telesne vzgoje in aktiva VVO ter komisij posa-meznih športnih panog. Zveza je na osnovi teh principov dela vzpostavila stike z vsemi OTKO, ŠŠD in VVO v občini, nadalje s številnimi organizacijami združenega dela in KS. V vseh večjih športnih kolektivih so bili ustanovljeni tudi aktivi ZK. Strokovno delo so vodili profesionalni delavci s solidno realizacijo ciljev zlasti na področju pionirskih športnih šol, akcij učenja in različnih propagandnih trim akcij in tekmovanj. Dogovorjene so bile tudi skupne akcije spremljanja pro-gramov in njihovega izvajanja za področje KS. Tako po-trjuje predloženi program izvajalcev vsaka KS preko od-bora za športno rekreacijo za svoje področje. Zveza je vzpostavila tudi tesne stike z družbenimi orga-nizacijami in društvi s področja mejnih dejavnosti (upo-kojenci, invalidi, ZPM) ter družbenopolitičnimi organizaci-jami v občini Šiška. V tem obdobju se je delo zveze prezentiralo tudi navzven na večjih prireditvah predvsem pa z akcijami prikaza TK dejavnosti v Vodicah (1976) ter telesnokulturnih prireditvah v počastitev občinskega praznika na stadionu llirije, NK Medvode in ŽŠD Ljubljana. Pomembno sodelovanje je potekalo vseskozi z OK ZSMS pri izvajanju programa tekmovanj ob vsakoletnem dnevu mladih šiškarjev. ZTKO tudi stalno sodeluje z JLA — ka-sarna Boris Kidrič na različnih področjih telesnokulturne aktivnosti. Posebej se je to sodelovanje odražalo pri organizaciji športnega prvenstva Ijubljanske garnizije v letu 1981. Najvišji organ zveze je skupščina, ki se sestaja najmanj enkrat letno med zasedanji skupščine pa vodi delo zveze izvršni odbor. Strokovni odbor za športno rekreacijo (v prvem mandatu odbor članov) in strokovni odbor za vrhunski šport (v prvem mandatu odbor športnih panog) pa usklajujeta programe izvajalcev vsak na svojem stro-kovnem področju. Organi izvršnega odbora so še komisija za kadre in objekte ter strokovni odbori športnih panog. Zveza je tudi ustanovitelj Zveze telesnokulturnih orga- nizacij Ljubljana in tvorno sodeluje pri realizaciji skupno ¦ dogovorjenih programov telesne kulture in v organih uprav- Ijanja mestne organizacije preko delegatov v vseh samo- upravnih organih ZTKO Ljubljana. Na osnovi usmeritev in zaključkov »akcijskega progra-ma« za hitrejše uresničevanje aktualnih vprašanj nadaljnje-ga razvoja telesne kulture v občinah in mestu Ljubljana, ki je bil sprejet v Preddvoru v letu 1981 je ZTKO Ljub-Ijana-Šiška pristopila v letih 1981 in 1982 k realizaciji do-govorjenih programskih nalog na področju: — množičnosti — redna vadba in akcije — vrhunskega športa — izvajanje programa nižjih se-lekcij VŠ iz prednostnih panog ponovno na ravni občine — reorganizacije strokovnih služb telesne kulture v cilju zmanjševanja družbene režije — izkoriščanje in vzdrževanje TK objektov — programa sodelovanja z mejnimi področji — izvajanja ustrezne kadrovske politike, profesionalnih - in amaterskih kadrov v telesni kulturi. Po sprejetju zasnove vrhunskega športa v Ljubljani z metodologijo vrednotenja vrhunskega športa v občinah in mestu v letu 1982 imamo dovolj močno podlago za pri-pravo programskih dokumentov in finančnih načrtov za prednostne programe športnih panog v občini. TEMELJNA PODROČJA DEJAVNOSTI ZTKO LJUBLJANA-ŠIŠKA 1. Množičnost in rekreacija (redna vadba in akcije) Temeljna izhodišča razvoja telesne kulture izhajajo iz Ustave SRS in izhodišč RK SZDL o telesni kulturi. Osnov-ni poudarek v izhodiščih je na ustvarjanju možnosti, da bo telesna kultura postala postopoma sestavni del življenja in dela delovnih Ijudi, občanov in mladine. Dejavnost zveze temelji tako na aktivnosti v cilju pove-čanja članstva v društvih zagotavljanja izvajalcev TK v vsaki KS in zagotavljanju odprtosti društev. V občini deluje 80 osnovnih telesnokulturnih organizacij, ki združujejo v 185 sekcijah 16.500 aktivnih članov (v redni vadbi, akcijah in VŠ). V okviru ZTKO se izvaja program 41 različnih športnih panog. S telesno kulturo se redno aktivno ukvarja skoraj 20% občanov Šiške. Ocenjujemo pa, da se jih nadaljnjih 25 % udeležuje občasno trim akcij in spontanih oblik telesne kulture (hoja, tek, smučarski tek, kolesarjenje). Poleg rednih oblik dela v OTKO pa je aktivnost telesno-kulturne dejavnosti tudi zelo razširjena v vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah (preko ŠŠD) in v okviru izvajanja programov republiškega pomena (akcije učenja, na teku se dobimo, naučimo se plavati, športna značka, iščemo najboljšo KS). V letu 1982 je bilo v 17 ŠŠD naše občine 3555 aktivnih članov. Osnovna naloga šŠD je, da posreduje otroku do-datne možnosti uveljavitve na športno-rekreacijskcm pod-ročju in s tem pomaga pri pravilnem telesnem razvoiu otroka. Na medšolskih tekmovanjih med ŠŠD je nastopilo v občini skoraj 4959 tekmovalcev. Aktiv pedagogov telesne vzgoje, ki vodi menforstvo dela ŠŠD, je tudi organizator izvajanja programa športne znač-ke 2. in 3. skupine. Športno značko je v letu 1982 osvojilo 910 učencev. Zimske in letne šole v naravi se je udeležilo 170 učen-cev. Učni uspeh je v zimski šoli 100%, v letni pa 95%. V akcijah smučanja (zimske šolske počitnice) je po 7 dni sodelovalo aktivno 1440 udeležencev vseh starostnih struktur. Tečajev plavanja se je udeležilo po predhodnem testi-ranju 774 otrok (predpriprava za šolo v naravi). Pomembna aktivnost je tudi pohodna transverzala spo-minov občine Ljubljana-Šiška, ki jo je v letu 1982 zaklju-čilo 96 pohodnikov. Telesnokulturno aktivnost predšolskih otrok VVO vodi aktiv vzgojiteljic VVO, celotno delo pa je usmerjeno v realizacijo programa športne značke prve skupine. V ta namen je vključenih 1441 otrok, značko pa je v letu 1982 osvojilo 610 otrok VVO. Predšolski otroci se vključujejo tudi v akcije učenja; ¦^ako je sodelovalo na plavalnih tečajih (10 ur) 774 otrok (bazen Tivoli), 4411 otrok pa je bilo vključenih v smučar-ske tečaje (7 dni). Pomembne so tudi akcije učenja drsanja (10 ur — dvo-rana Tivoli), ki se jih je udeležilo 584 otrok. 407 otrok pa je sodelovalo na letovanju v organizaciji VVO in ZPM Ljubljana-Šiška. Različnih oblik trim tekmovanj, ki jih je bilo v letu 1982 v naši občini 46, se je udeležilo 9674 občanov. Vso aktivnost akcije učenja in trim tekmovanj v celoti vodijo in izvajajo OTKO vsaka za svoje področje. Pomembna aktivnost OTKO so tudi pionirske športne šole, ki so se v letu 1982 izvajale v 7 panogah (alpinizem, judo, kotaikanje, kajak — kanu, rokomet, sabljanje in stre-Ijanje). Formirano je bilo 40 vadbenih skupin s preko 400 pionirji. V obdobju od leta 1970 beležimo pomemben razmak športno-rekreativne dejavnosti občanov na vseh področjih aktivnosti. Posebej se je razmahnilo smučanje, smučarski tek, tek v naravi, kolesarjenje in hoja. ZTKO Ljubljana-Šiška propagira te oblike aktivnosti preko različnih pro-pagandnih trim akcij, sredstev javnega obveščanja in s propagandnim materialom (plakati, brošure, značke). Razširila se je tudi oblika družinskega trima, ki je v veliki meri pogojena z aktivnostjo v VVO in ŠšD, ko otroci sami »prisilijo« starše k določenim aktivnostim v športnih pa-nogah, ki so se jih naučili v akcijah učenja. Velike zaslu-ge za množično udeležbo občanov v rednih in občasnih oblikah aktivnosti pa imajo planinske, strelske in zlasti taborniške organizacije, ki delujejo na celotnem področju naše občine in v vseh šolah. 2. Vrhunski šport V letu 1982 je bil na osnovi sklepov, sprejetih v skup-ščinah TKS občin in mesta ter na osnovi usmeritev y »akcijskem programu«, v celoti reorganiziran program VŠ v Lubljani. Z reorganizacijo je bil del programov (nižje in usmerjevalne selekcije) prenešen na občine. Na osno-vi dogovorov in širokih razprav v samoupravnih organih SITKS in ZTKO Ljubljana-Šiška je skupščina SIJKS na 12. seji v letu 1982 potrdila koncept programa VŠ v občini, ki ga je predlagala ZTKO Ljubljana-Šiška. Koncept zaje-ma zaradi specifičnosti Šiške programe 10 prednostnih panog. Program ni v skladu s sprejeto zasnovo VŠ v obči-nah in mestu, ki predvideva maksimalno 8 panog (4 z delno, 4 pa s celo piramido), limitira pa tudi število kolektivnih in individualnih panog. Področje VOŠ vodi in usklajuje strokovni odbor VŠ, ki je imel v letu 1982 zaradi pereče problematike na tem področju obilico dela. Več skupnih sej je bilo organizi-ranih s predstavniki panog, DPO občine Šiška, v ZTKO mesta in skupaj s predsedstvom SITKS in IO ZTKS Ljub-Ijana-Šiška. Ze v letu 1982 je ZTKO ugotovila, da je sprejet koncept lahko le začasen in da je potrebno v letu 1983 pristopiti k zaostritvi meril in k zmanjševanju števila selekcioniranih športnikov, števila vadbenih skupin in enako kot v drugih občinah k zmanjševanju števila športnih panog. Na osnovi meril za sofinanciranje prednostnih panog za leto 1982, kjer so bili dogovorjeni normativi za število vključenih v posamezne selekcije, sofinanciranje trener-jev, objektov, stroškov tekmovanj osebne in skupne opre-me, nezgodnega zavarovanja in administracije, je bilo na začetku leta vključenih v občinski program 1110 šport-nikov. Na vseh področjih našega dela ugotavljamo, da imamo premalo sredstev za zadovoljevanje vseh potreb. Prav na področju VŠ pa nam izdatno primanjkuje sredstev za zadovoljevanje tako obsežnega občinskega programa. K zaostritvi kriterijev in omejevanju števila vključenih športnikov je potrebno zaradi tega takoj pristopiti, da bi lahko štartali v jeseni z zreduciranim programom v sezo-no 83/84. V fazi priprave meril za leto 1983 in usklajevanje meril z zasnovo je bilo v ta program vključenih v jeseni 1982 (v fazi priprav na sezono 82/83 980 športnikov v 10 pano-gah po posameznih OTKO, in sicer (glej tabelo!): 16 . . n-rtsrs Temeline Specialistične ¦ . ; Izvajalec OTKO e ^ sekcije 1982 Sportna panoga Nosilec posamezne ___________________.______ ______________________ vadbene skupine | n ||| iv V VI Košarka KK llirija M 1 (16) 2 (28) i (14) 1 (14) 1 (14) — DTV P. Medvode . M 1 (16) — 1 (14) — — — KK (lirija 2 3 (48) 2 (28) 1 (14) — (14) 1 (14) — Nogomet ... ; NK llirija M 1 (20) 1 (20) 1 (20) 1 (20) 1 (20) — 2NK Lubljana M 1 (20) 1 (20) 1 (20) 1 (20) — — NK Medvode . M 1 (20) 1 (20) 1 (20) — — — ŠD Vižmarje-Brod ' ¦ M 1 (20) — Hokej HK Tivoli M 1 (22) — — 1 (22) Delno 1/4 Sportna gimnastika HK Olimpija M 1 (22) 1 (22) — — — — DTV Partizan Sp. S. 2 3 (45) 1 (8) 1 (6) — — — Namizni tenis NTK Olimpija M in 2 2 (30) 1 (10) 1 (8) — — — Atletika 2AK Ljubljana M in 2 3 (45) 1 (12) 1 (10) — — TV P. Medvode M in 2 1 (15) 1 (12) — — — Smučarski teki STK Oimpija M in 2 2 (20) 1 (10) 1 (8) — — Smučarski skoki SSK llirija ' M 2 (20) 1 (10) 1 (8) — — Smučanje alpsko SDV. Vodnik M in * 1 (10) 1 (10) 1 (8) — — DTV P. Medvode M in 2 1 (10) — — — — *. ŠSD J. Polda M in 2 1 (10) SD Dolomiti M in 2 1 (10) — — — — Plavanje PK Olimpija M in 2 2 (30) 1 (12) 1 (10) — — Skupaj 30 (449) 16 (222) 13 (160) 5 (90) 3 (48) Perspektivnih 11 — 11 športnikov Skupaj 980 športnikov v programih Vš Za progcam VŠ v občini je v prvi fazi kandidiralo 21 športnih panog, ki vključujejo v svoje programe vrhunski šport, tako da je imel strokovni odbor v fazi usklajevanja programov zelo težko in odgovorno nalogo. Vsi programi kategoriziranih športnikov v individualnih panogah in zadnje selekcije v kolektivnih panogah (prva liga) se sofinancirajo po posebnih merilih v TKS Ljubljana. V ta program je zajetih 131 športnikov Šiške iz 20 šport-nih panog. En zaslužni športnik Jugoslavije, 6 športnikov mednarodnega razreda, 77 športnikov zveznega razreda in 48 mladih športnikov perspektivnega razreda. Občinski program VŠ se v letu 1983 sofinancira po zaostrenih meri-lih, tako da se celoten program Vš 1983 sofinancira v isti višini kot program 1982. Strokovni odbor za VŠ pripravlja posebno analizo de-javnosti Vš in realizacijo sestavljenih ciljev, kadrovske problematike in problematike TK objektov za potrebe VŠ v naši občini. Tako širok program se je v letu 1982 sofinan-ciral z razpoložljivimi sredstvi le s 60 % od potreb, ki so jih prikazale OTKO v svojih programih. V cilju racionalizacije programov prednostnih panog in na predlog aktiva ZK telesnokulturnih delavcev v občini Siška, je zadolžila posebna delovna skupina aktiva ZK pri komiteju DD Sob Ljubljana-šiška, strokovni odbor za VŠ, da pripravi v letu 1983 usklajen predlog VŠ, upo-števajoč določila zasnove in specifiko občine šiška. V februarju in marcu 1982 je SDK pregledala poslovanje 50 OTKO v SRS in 16 organizatorjev večjih prireditev ter pripravila informacijo o pregledu finančno-materialnega poslovanja. Od OTKO v naši občini so bili pregledani KK Olimpija, HK Olimpija in NK llirija. Ugotovljeno je, da gre za kršitev predpisov, zakonov, samoupravnih aktov, druž-benih dogovorov in za sistemske probleme v celoti, s či-mer je informacija SDK dobila družbenopolitične dimen-zije. Na pobudo OK ZKS Ljubljana-Šiška je bil 15.12.1982 sklican aktiv ZK za področje telesne kulture, na katerem so bila sprejeta stališča in zaključki ter postavljeni nosilci in roki za ureditev razmer v vrhunskem športu. Finančni načrt za leto 1983 za področje VŠ znaša v glo-balu 14,899.050 din in je za 8% manjši od programa, moral bi pa biti usklajen z dogovorjenimi merili na ravni mesta (glej tabelo)! PRIMERJAVA PREDLOGA PROGRAMA OTKO ZA LETO 1983 Z REALIZACIJO IN PROGRAMOM MERIL p Realizacija Predlog OTKO Izračun 83 Izračun 83 Predlog 9 1982 za 1983 po meril. 82 po dopol. mer. za sofinanc. 83 Košarka M 1,493.600 1,963.170 1,733.100 1,817.508 1,765.138 Košarka 2 l 1,040.100 1,084.400 1,208.600 1,153.508 ' , 1,137.392 Nogomet 3,246.300 5,174.000 2,910.800 3,117.440 ' 2,999.830 Hokej > ' 1,736.440 3,622.900 ¦ 1,957.700 2,263.660 2,088.408 Atletika . 1,185.570 2,022.400 . 1,058.800 1,067.680 1,353.206 Namizni tenis . 975.000 1,475.640 803.400 804.720 766.766 Gimnastika 2 . 827.400 ' 991.800 954.700 914.750 855.360 Plavanje , 823.980 1,262.410 „ 965.300 700.260 ' 662.012 Smučanje — alpsko 1,239.000 2.621.130 1,808.000 - . 1,506.400 • 1,424.120 Smučarski skoki 1,038.800 1,980.600 859.400 .. 1,085.160 ¦ " 1,025.889 Smučarski teki 651.600 841.900 489.200 • 591.880 606.833 Perspektivni II. 408.000 . — • . — 300.000 165.000 SSP za leto 1983 • (prof.-trenerji) — — pr. rez. 250.000 49.096 Skupaj 14,822.570 22,040.350 14,749.000 16,123.766 14,899.050 3. Kadri v telesni kulturi Šolanje amaterskih strokovnih kadrov v telesni kulturi je sestavni del kadrovske politike SITKS in ZTKO Ljublja-na-Šiška. V letu 1982 je delovalo v vseh OTKS naše občine skupaj 876 strokovnih delavcev na različnih strokovnih področjih, od tega 228 žensk in 648 moških. Kadrovsko politiko usmerja in vodi komisija za kadre pri IO ZTKO Ljubljana-Šiška, ki organizira tudi v sodelovanju s šolskim centrom za telesno vzgojo Ljubljana na osnovi vsakoletnih razpisov šolanja amaterskih poklicev na osnovi izkazanih potreb v letnih programih OTKO. V določenih panogah organizirajo občinske zveze, odnosno strokovni odbori tudi seminarje v okviru občine (taborniki, planinci, alpsko smu-čanje, plavalci itd.). Se vedno pa obstajajo panoge, v ka-terih je zelo težko organizirati izobraževanje zaradi njihove specifike (sabljanje, rugby, balinanje, kegljanje, drsanje, kotalkanje itd.). Zavedamo se, da je osveščanje strokov-nih in organizacijskih kadrov stalna naloga, da bi lahko dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela upo-rabljali kot ključno možnost hitrejšega razvoja telesne kulture. Komisija za kadre ugotavlja, da je struktura našega strokovnega kadra v precejšnji meri brez ustreznih kvali-fikacij. Tako postane vprašljiva tudi kvalitetna realizacija programskih ciljev. Zaradi včasih tudi pasivnega odnosa OTKO do te problematike je potrebno v bodoče pripraviti lastne programe izobraževanja. Sredstva, ki so namenjena za izpopolnjevanje kadrov in propagandno dejavnost (trim koledar, plakati, nalepke, brošure) v letnem programu ZTKO, so minimalna, vendar ostanejo večkrat neizkori-ščena. Vsled tega je potrebno izdelati enotno politiko kadrov v telesni kulturi in razvoj stalnega izobraževanja, ki mora biti usklajen z napredkom stroke v vsaki panogi. Nazivi, na katere se s šolanjem lahko pridobi določena kvalifikacija v 45 športnih panogah, so naslednji: 1. diplomirani trener 2. višji trener ¦ „ • 3. trener I. razreda 4. trener c .., < 5. inštruktor . ¦ ;. 4. Telesno-kulturni objekti Telesno-kultumi objekti predstavljajo v naši občini enega največjih problemov, s katerimi se srečuje telesna kultura. Kritično pomanjkanje športnih objektov in površin in po-trebe po rekonstrukciji obstoječih, je bilo pereč problem v naši občini ugotovljeno v različnih strokovnih m družbe-nih analizah v letih 1977 in 1978. Študija o telesno-kulturnih objektih v ot>čini, ki jo je leta 1976 pripravil »Projektivni biro« — Zavod Tivoli, je bila osnova, s katero smo lahko opravili inventarizacijo objektov. Znano je namreč, da je športnih objektov v Slo-veniji in Jugoslaviji premalo. Tudi šišenska občina ni izjema. Opremljenost z objekti (pokritimi in odprtimi) je vsekakor daleč pod normativi, za katere smo se dogovorili v repub-liki (3,00 m2 odprtih površin na prebivalca oziroma 0,25 m2 pokritih), prav tako pa tudi v mestu Ljubljani, V občini Ljubljana-šiška je leta 1975 odpadlo na prebi-valca 1,32 m2 odprtih površin in 0,20 m2 pokritih. Pri tem pa velja posebej poudariti, da znašajo pretežni delež kva-drature pokritih površin šolske telovadnice ter objekti Hale in bazena Tivoli. Za te pa velja ugotovitev, da so predvsem širšega pomena in zaradi njihovega značaja pravzaprav malo dostopni. šolske telovadnice pa so preobremenjene. Če omenjene objekte odštejemo, pridemo do podatka, da odpade na prebivalca le še 0,03 m2 pokrite telesno-kul-turne površine. Pri tem se položaj tudi v obeh zadnjih letih ni bistveno izboljšal, saj sredstev za gradnjo novih objektov ni bilo na voljo. Pomanjkanje objektov pa je samo polovica problema. Ugotoviti namreč moramo, da so tudi sedanji objekti večinoma slabo vzdrževani in mnogi med njiml v resnici celo propadajo. Njihovi lastniki oziroma najemniki mno-gokje nimajo dovolj sredstev niti za najosnovnejše vzdrže-vanje. Tako je skrb v zvezi z objekti vse preveč prepu-ščena peščici zanesenjakov v posameznih okoljih, ki pač tako ali drugače bdijo nad tem, da so objekti vsaj kolikor-toliko uporabni. Na daljši rok pa je tako stanje seveda povsem nevzdržno. Zanimiv je podatek, da opremljenost mesta z objekti iz leta v leto pada in je dosegla v letu 1982 le še 1,25 m2 na prebivalca. Ker pa telesna kultura do leta 1985 nima v programu nobenih investicij v telesno-kultume objekte (že 3. leto jih Zakon tudi prepoveduje) bo ob predvidenem povečanju števila prebivalstva v letu 1985 opremljenost TKO le še 1,18 m2 na prebivaica. V predhodnem obdobju, ko novih investicij v TKO ne predvidevamo, bi morali vsaj sanirati in normalno usposo-biti obstoječe objekte. To bi omogočili z zakonom pred-pisanim združevanjem povečanih sredstev za amortizacijo. Amortizacija za TK objekte se odvaja (samo za gradbene objekte) po minimalnih stopnjah od leta 1978 dalje. Skupna vrednost objektov v naši občini znaša po oceni stanja, vrednosti in izračunu amortizacije, ki jo je pri-pravil Projektivni biro Zavoda Tivoli v letu 1981, za 21 TK centrov naše občine v letu 1983 — 264,728.837,00 din, mi-nimalna amortizacija pa znaša 5,493.560 din. V tej vsoti niso zajeti objekti ŠRC Zavoda Tivoli, ki se na osnovi do-govorov (pri zaključnem sanacijskem programu) v TKS Ljubljana sofinancirajo iz združenih sredstev na ravni mesta. SITKS Ljubljana-Šiška zagotavlja iz rednega letnega programa v vsakoletnem finančnem načrtu tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje TK objekta. Višina sredstev je odvisna od celotnih sredstev programa SITKS, saj se v ta namen ponavadi zagotavljajo sredstva potem, ko so ostale programske točke že v globalu sofinancirane. Sredstva so nekajkrat manjša od potreb, ki jih OTKO izkazujejo v svo-jih programih. Usmerjajo se v saniranje najnujnejših del, ker bi sicer nastala večja gospodarska škoda. Večja sa-nacijska dela se v zadnjih letih opravljajo na objektih DTV Partizan — Spodnja Šiška (posodobitev in gradnja gimna-stičnega centra), skakalni center Mostec, kajak kanu proga Tacen ter na posodobitve športnega parka 2šD Ljubljana in ŠD llirija. Sredstva za sanacijo objektov se združujejo iz sredstev SITKS Ljubljana-šiška, svobodne menjave dela z OZD, proračuna občine in prispevkov občanov v oblrki prostovoljnega dela, članarin in ostalih prispevkov. Zaradi gradnje severne obvoznice so bili uničeni objekti DTV Partizan šentvid, ki ima novo lokacijo za gradnjo, kot nadomestno zemljišče v zazidalnem načrtu ŠR/9-1. Pri KS šentvid deluje iniciativni odbor za pripravo gradnje nadomestnih objektov. Poudariti moramo, da s sprejetjem »portoroških doku-mentov« nismo v telesni kulturi opredelili statusa telesno-kulturnih objektov, saj ni bilo predvideno združevanje sredstev za investicije in amortizacijo objektov. Tako so se ta sredstva v naslednjih letih zagotavljala iz sredstev BOD, kar pa je osiromašilo programe ŠR in Vš s tem, da tudi za objekte nismo mogli zagotoviti nikdar dovolj sredstev. Ena prednostnih nalog telesne kulture v občini v na-slednjem obdobju je priprava plana za vzdrževanje športnih objektov. Opredeliti je potrebno tudi odnos do uporabe šolskih telovadnic za potrebe OTKO in obratno. Naše telo-vadnice so zasedene od 0—40 ur tedensko, prav tako se gibljejo najemnine uporabe telovadnic na eno uro od 0—600 din, kar daje slutiti, da je odnos med uporabniki in šolo vse prevečkrat odvisen od vodstvenih struktur v izobraževalnih ustanovah. III. STROKOVNA SLUŽBA Strokovna služba je imela ob ustanovitvi TTKS 1974 dva delavca — sekretar skupnosti in administrativni referent, računovodsko-finančna dela in druga strokovna ,dela so opravljali delavci v dopolnilnem delovnem razmerju. Ob ustanovitvi ZTKO Ljubljana-Šiška v letu 1975 pa 9« je formirala tudi strokovna služba ZTKO, ki jo je vodil sekretar zveze, v strokovni službi pa so bili še administra-tivni referent, strokovni delavec za športno rekreacijo v OZD in KS in strokovni delavec za področje vzgoje in izobraževanja. V letu 1977 sta se obe strokovni službi združili v skupno delovno skupnost SITKS in ZTKO Ljubljana-Šiška s sede-žem na stadionu 2ŠD Ljubljana, Ob kamniški progi. V tem letu je bila nastavljena tudi profesionalna računovodkinja, ki vodi finančno službo SITKS, ZTKO in delovne skupnosti. Strokovna služba se je v delovni skupnosti samoupravno organizirala v letu 1978, delavci so sprejeli vse potrebne samoupravne akte, struktura delovne skupnosti pa je bila po pravilniku o organizaciji dela naslednja: 1. vodja DS — sekretar SITKS • ' 2. sekretar — ZTKO ¦ ' •¦ !"; 3. strokovni delavec za športno rekreacijo v OZD 4. strokovni delavec za področje vzgoje in izobraže-vanja — organizatorji rekreacije — izvajalci programa TK minimuma v KS 5. a) 2ŠD Ljubljana (6 KS) 6. b) ŠD llirija (7 KS) 7. c) ŠD Vižmarje-Brod (7 KS) 8. d) DTV Partizan Medvode (5 KS) , > 9. računovodja SITKS in ZTKO 10. vodenje pisarne — upravno-administrativna in tajni-ška dela 11. administrativni referent. Ob ustanovitvi DS niso bili zasedeni delokrogi pod 6. in 7. V letu 1978 pa je z odhodom dveh delavcev ostalo v strokovni službi 7 delavcev in sicer na delokrogih 1—5 (5 za vse KS v občini) 9 in 11. Na osnovi usmeritev v akcijskem programu iz leta 1981 in na osnovi sklepov skupščine SITKS in ZTKO v letu 1982 se je strokovna služba zmanjšala na 5 delavcev (dogovor na ravni mesta) s tem, da se vsi delavci združijo v skupni delovni skupnosti TKS in ZTKO občin in mesta. V delovni enoti občine (za vseh 5 občin) so predvideni naslednji delokrogi: 1. vodja delovne enote (strokovni delavec za delegatski sistem SITKS) 2. sekretar ZTKO (vodenje delegatskega sistema ZTKO) — področje VŠ in objektov 3. strokovni delavec — področje športne rekreacije, vzgoje in izobraževanja ter kadrov 4. računovodja SITKS in ZTKO 5. vodenje pisarne — administrativno-tehnična dela. Na ravni mesta naj bi v delovni enoti združevalo delo 9 detavcev (dejansko jih je 11). Na osnovi dogovorov v IS SOb Ljubljana-šiška in v ko-miteju za družbene dejavnosti SOb Ljubljana-šiška pa strokovni delavec pod 1., ki je praviloma v ostalih občinah tudi vodja delovne enote, v občini združuje delo v stro-kovih službah SIS pri komiteju za družbene dejavnosti in to s polovičnim delovnim časom. Samoupravni organi SITKS in ZTKO Ljubljana-šiška so večkrat ugotovili, da ta oblika organiziranosti strokovne službe ni dovolj učin-kovita glede na obseg delovnih nalog in specifiko naše •bčine. Potrebno je zagotoviti opravljanje del in nalog za dele-gatski sistem SITKS z razporeditvijo teh del in nalog na cel delokrog. Pri tem je potrebno upoštevati, da je področ-je telesne kulture edino med družbenimi dejavnostmi, ki se pri delu v temeljnih sredinah oslanja izključno na amatersko delo. Imenovati je potrebno tudi vodjo delovne enote DS šiška. Predvsem pa je potrebno urediti pogoje dela delovne enote. Pisarniški prostori ZTKO so za delo, posebno v jesen-sko-zimskem času izrazito neustrezni (slaba toplotna izo-lacija, pomanjkljivo ogrevanje prostorov). IV. PREDLOG POBUD IN USMERITEV 1. Pospešeno je potrebno sprejeti dopolnila in spre-membe temeljnih samoupravnih aktov SITKS (statut, po-slovnik o delu skupščine in SAS o ustanovitvi SITKS). Skladno s tem pa tudi samoupravne akte ZTKO. Nosilec: Pristojni organi SITKS in ZTKO. Rok: 1.7.1983 (SITKS) in 31.12.1983 (ZTKO). • ' 2. Na osnovi analize dosedanje aktivnosti v organih SITKS Ljubljana-Siška je potrebno dopolniti in vzpodbu-diti delo delegatov. Hkrati je potrebno več pozornosti po-gojem in vsebini dela v temeljnih sredinah ter delegatom v organih SITKS Ljubljana-šiška v organih TKS Ljubljana. Neaktivne člane samoupravnih organov SITKS in ZTKO na ravni občine in mesta je potrebno nadomestiti z novimi. Nosilec: Pristojni organi SITKS in ZTKO. Rok: 1.7.1983 (dopolnitev in zamenjava neaktivnih de-legatov v organih SITKS in TKS Ljubljana); sicer pa stalna naloga spremljanja aktivnosti delegatov. 3. V okviru pozitivne zakonodaje je potrebno poeno-staviti metode in postopke priprave in usklajevanja plan-skih dokumentov telesne kulture na ravni občine in mesta. To velja predvsem za OTKO kot temeljne nosilce plani-ranja. Nosilec: Strokovne službe ter pristojni organi SITKS in TKS Ljubljana. . Rok: 1.10.1983. •'¦¦.. -.".. •¦ . . . ,- . 4. V sodelovanju z ostalirni SIS družbenih dejavnosti in na osnovi sporazumevanja ter dogovarjanja je potrebno opredeliti elemente in kriterije skupnega rednega letnega financiranja dejavnosti družbsnih organizacij in društev v občini in mestu, katerih dejavnost sega na področje različnih SIS (mejne dejavnosti). Nosilec: Vodstva SIS družbenih dejavnosti in komite za družbene dejavnosti občine. Rok: 1.10.1983. 5. V smislu racionalnejše izrabe razpoložljivih finančnih sredstev za področje športne rekreacije občanov se bomo zavzemali za cenejše oblike športno-rekreativnih aktivnosti v OTKO (koriščenje narave kot objekta, amaterizacija dela, cenejši športno-rekreativni tekmovalni sistemi, samofinan-ciranja). Nosilec: Odbor za rekreacijo ZTKO. Rok: Stalna naloga. 6. Nadaljevati je potrebno aktivnost za ustanavljanje izvajalcev programa TK v vseh KS, s tem pa tudi aktivnejša delovanja komisij za športno rekreacijo pri svetih KS. Nosilec: Odbor za rekreacijo ZTKO in svet za TK pri OK SZDL. Rok: Stalna naloga. 7. Zavzemati se je treba za učinkovitejši in cenejši si-stem izobraževanja in izpopolnjevanja amaterskih strokov-nih kadrov v OTKO. Nosilec: Komisija za kadre ZTKO. Rok: Stalna naloga. 8. Na osnovi zaključkov delovne skupine aktiva telesno-kulturnih delavcev in športnikov v ZK je potrebno dosledno uresničiti program racionaiizacije VS v prednostnih pano-gah v občini in ga uskladiti s programi v ostalih občinah in mestu po sprejeti »Zasnovi«. Nosilec: Odbor za vrhunski šport in vodstvi ter SITKS. Rok: 1.7.1983 (zimske športne panoge) in 1.9.1983 (letne športne panoge). 9. Za telesno-kulturne objekte v občini je potrebno zdru-ževati sredstva po minimaini predpisani stopnji amortiza-cije. Za objekte ŠRC zavod Tivoli in centralni stadion, kot objekta mestnega pomena pa se bodo združevala sredstva preko TKS Ljubljana. Nosilec: Komisija za objekte ZTKO. Rok: Stalna naloga. 10. V zvezi z uporabo športnih objektov pri izobraže-valnih ustanovah (igrišča in telovadnice) je potrebno obli-kovati dogovor med SITKS in SIS za izobraževanje, v ka-terem bodo konkretno opredeljeni vsi elementi najemnine teh objektov za potrebe telesne kulture. Nosilec: Odbor za družbeno-ekonomske odnose SITKS. Rok: 1.9.1983. 11. Opredeliti je potrebno odnos do sanacije večjih telesnokultumih objektov v občini (skakalni center Mostec, Športni park ŽŠD Ljubljana, gimnastioni center) in s tem v zvezi sprejeti ustrezne programe. Nosilec: Komisija za objekte ZTKO v sodelovanju z ustreznimi organi TKS mesta in republike. Rok: 1.11.1983. 12. V strokovni službi SIS pri komiteju za družbene de-javnosti je potrebno zagotoviti pogoje za opravljanje del in nalog strokovnega delavca za področje delegatskega sistema v TK. Nosilec: Vodstvo SITKS in komite za družbene dejav-nosti občine. Rok: 1.9.1983. 13. Imenovati je potrebno vodjo delovne enote strokov-nih delavcev ZTKO občine in urediti pogoje za delo te de-lovne enote. Nosilec: Izvršni odbor ZTKO. Rok:1.7. 1983 (imenovnje vodje) in 1.9.1983 (ureditev delovnih pogojev). 14. Vztrajati je potrebno na celovite.m uresničevanju sprejetih dogovorov in sprejetih sklepov skupščine TKS Ljubljana glede zmanjšanja števila delavcev v strokovnih službah TKS mesta. Hkrati s tem je potrebno pospešeno zaključiti akcijo oblikovanja vseh potrebnih samoupravnih aktov in s tem zagotoviti pogoje za ustanovitev delovne skupnosti TKS in ZTKO občin in mesta. Nosilec: Vodstvo SITKS in TKS Ljubljana. Rok: 1.10.1983. ." STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA IS skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 63. redni seji dne 23. 5. 1983 obravnaval informacijo: »Nekateri pro-blemi organiziranja in delovanja telesne kulture v Šiški« in sprejel naslednja staiišča: 1. Izvršni svet sprejema poročilo o nekaterih problemih organiziranja in delovanja telesne kulture v Šiški in pred-laga, da se v skladu z razpravo pripravi poročilo za obrav-navo na seji občinske skupščine. V predlogih pobud in usmeritev naj se opredeli predvsem konkretne aktivnosti z nosilci in roki. 2. Ugotovitve o delovanju delegatskega sistema postav-Ijajo pred vse odgovorne subjekte vrsto konkretnih nalog za večjo uveljavitev vioge izvajalcev in uporabnikov ter preko njih delavcev v združenem delu ter delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih pri oblikovanju in izva-janju politike telesne kulture. 3. Izvršni svet ocenjuje, da v praksi ni dovolj razmejena vioga \n funkcija SIS in ZTKO, kar je najbrž tudi posledica neustrezne opredelitve v samoupravnih aktih. Zato pred-laga, da se ta vprašanja čimprej uredijo in uskladijo. 4. Izvršni svet ugotavlja, da na področju razvijanja mno-žičnosti in rekreacije obstojajo še precejšnje možnosti, ki jih je možno izkoristiti z ustreznejšo organiziranostjo in načinom delovanja OTKO, ZTKO in SIS. Zato izvršni svet predlaga SIS in ZTKO, da proučijo in odgovorijo na vprašanje, kako povezati številne dejavnike na tem področ-ju, da bi vzpostavili organiziran in čvrst sistem športne rekreacije. 5. Prouči naj se možnost organiziranja skupne finančne službe vseh OTKO, ki bo zagotavljala zakonito poslovanje in čimbolj racionalno izkoriščanje in razpolaganje z druž-benimi sredstvi. 6. Prouči naj se pobuda da se poenoti vsebina in tiska-nje vstopnic za telesno-kulturne prireditve in uredi nadzor nad njihovo prodajo. 7. Samoupravne interesne skupnosti na področju druž-benih dejavnosti naj sprejmejo sporazume za izvajanje in financiranje programov tistih dejavnosti, ki vsebujejo tudi elemente telesnokulturne dejavnosti (takoimenovane mejne dejavnosti). Pobudo za to in konkretne predloge naj oblikuje TKS in jo posreduje ostalim SIS. 8. Izvršni svet ocenjuje, da na področju vrhunskega športa ni dovolj sredstev za izvajanje vseh programov, ki so oblikovani na tem področju. Vzrok je v tem, ker je v vrhunski šport uvrščeno veliko programov, ki po svoji kvaliteti ne sodijo v sam vrhunski šport in ne dosegajo vrhunskih rezultatov. Zato izvršni svet predlaga SIS, da zaostri kriterije pri uvrščanju in selekcioniranju programov vrhunskega športa in da čimprej določi prioritetne pro-grame. 9. V okviru SIS za telesno kulturo naj se čimprej opre-delijo do problema vzdrževanja objektov. Izvršni svet