KRČMA  V  BREGU
Matej   Bor
Vedeli so,
da ne bo nikogar \ ec,
od dne tega in tega
nikogar več po tej cesti.
Ne človeka
ne voza
ne kamiona.
In vendar so čakali.
Življenje pa je drvelo in brnelo
v elegantnem loku
mimo njih
in njihovega čakanja.
In bo drvelo naprej.
In stara krčma v bregu?
Morda bo zaprla vraia
in okna
in strohnela
in divja trta z njo.
Morda pa jo kupi kak človek
in jo sipremeni
v svetišče česa čudnega.
In kadar bo stal pred njo,
ne bo čakal ne ljudi
ne vozov ne kamionov,
temveč na noč
in zvezde,
glasnice tišine.
217