Iz zemljepisja. Učenci v ,,drugem Berilu" berejo ,,Spoznava sveta," in učitelj jim dalje razlaga tako-le: Svet imenuje se vse, kar je Bog vstvaril, in vesoljni svet je brezmerni prostor, ki obsega vse stvarstvo. Naša zemlja je le en majhen del, samo pičica vesoljnega sveta, in vendar ji pravimo tudi svet. Še celo naj manjši kos zemlje, imermje se svet, postavim, govori se: Ta svet je redoviten (namesto tla). Pravijo tudi: hudobni svet, narobe svet, iti v križem svet, tako je na svetu, preseliti se v boljši svet. Kaj pomenjajo vsi ti izrazi! Kako naredimo zemljevid ? Ako prebivališče znamo po štirih straneh sveta zaznamovati, si to tudi lahko narisamo. Na tablo ali na papir si naj pred zaznamovamo štiri strani sveta. Na zgornjo stran postavimo sever, na spodnjo jug, na desno vzhod in na levo zahod. Potem si misliruo, da smo kakor tica v višavi nad kakim krajem. Tu vidimo reke in ceste enake ozkemu pasu; narisamo tudi gore, ki so na štirih straneh sveta. Zravcn povdarjamo tudi daljavo, za ktero si postavimo zmanjšano mero. Na zadnje zaznamovamo tudi kraje, ki so na štirih stranch od našega prebivališča, ter jih vredimo tudi po daljavi. Tako narcdimo mali zemljevid domačega kraja. Zemljevid kažc manjše ali večje dele zemlje in sicer v manjši ali večji meri in ima navadno tudi mero zaznamovano. Na vsakem zemljevidu je na desni strani vzhod, na levi zahod, zgoraj sever, spodaj pa jug.