Natisov 15.000. „Slajerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo, leto; za Nemčijo stane začelo lelo 6 kron,za Ameriko pa 8 kron; za dru;^o inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine Naročnino |e pla čati naprej Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo ;n nprav-ništvo se nahajala v Ptuju, gledališko po- clnnip £tpv 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 80-— za '/« strani K 40 — za >/» strani K 20 — za V8 strani K 10 — za >/i« strani K 5 — za >/„ strani K 250 za Ve» strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ster. 29. V Ptuju v nedeljo dne z3. avgusta 1914. XY. letnik. Svetovna ska. Avstro-ogrska in nemška armada napredujeta povsod zmagovito. — Francozi v manjših bojih premagani. — Rusi od Nemcev hudo tepe-ni. — Naša armada prodira viharno na Srbskem. — Poljska se dviga Ves svet proti nam, — in vendar povsod lepe zmage! To je vtis poročil zadnjega tedna. Nemška armada nadaljnje s krasno ener-žijo svoje napredovanje na vseh straneh. Na Raskem je že zavzela celo vrsto važnih mest in postojank. Krepko jo pri temn podpira avstro-ogrska armada, ki prodira od Krakovske strani naprej. Lahko se trdi, da je že vsa raska Poljska prosta ruskega vojaštva. Dokaz tema dejstvo, da se ruska armada povsod, večinoma v divjem begu nmika in da se celo car ne čuti več varnega v svoji rezidenci Petersburgu ter je laje pobegnil v Moskvo. Dezertiranje ruskega vojaštva pa postaja vedno večje. Poljsko prebivalstvo se z naravnost veselim navdušenjem pridružuje avstrijski armadi v boja zoper krvavo carstvo... Na Srbskem prekoračilo je naše vojaštvo meje in napredovalo istotako zmagovito. Naše vojaštvo mora biti že v srcu stare Srbije in kmalu bode zadnja odločitev padla. Na zahodnem bojišča je nemška armada po velikih zmagah pri trdnjavi Luttich in pri Miihl-haueenu v Alzaciji nadaljevala svoje napredovanje z lepimi uspehi. Kar se tiče vojne na morju, ni prinesla doslej sovražnikom prav nobenih uspehov. Nasprotno pa so nemški parniki izvršili že celo vrsto junaških činov. Tukaj ne bodejo imeli sovražniki tako lahke igre, kakor so si mislili. Anglija bode svoje zanikerno kramarstvo še grozovito obžalovala. Razočaralo je tudi postopanje Japonske, ki ima z Anglijo zvezo in ki je vsled tega stavila Nemčiji nekak ultimatum. Ni izključeno, da ne bi tudi Japonska še vojno napovedala. Pomena bi to na izid splošne vojne seveda ne imelo. Kmalu pa se bode moral tudi ostali Balkan odločiti. Gre se za veliko vprašanje Dardanel oziroma Konatantinopla, po katerem carski krv- proti Rusiji. nik že desetletja hrepeni. Rusija zamore pa dobiti oblast nad Konstantinoplom le tedaj, ako uniči samostojnost Bulgarije ter Rumunske. Zato sta te dve državi v svojem lastnem interesu prisiljeni, stopiti k trozvezi v boju zoper azi-jatske trinoge. Krasen je ta velikanski boj, čeprav zahteva prave potoke krvi. Za nas je ta boj krasen, kajti mi se borimo za najvišje zaklade človeštva, za kulturo, za svojo domovino in za svojega cesarja. Dne 18. avgusta smo zopet po vsej monarhiji praznovali rojstni dan našega pre-svitlega cesarja. In praznovali s tako ljubeznijo, kakor še morda nikdar preje! Dal Bog, da bi hvaležni narodi zamogli očetovskemu svojemu cesarju kmalu podati kot darilo — zmago nad sovražniki! Bog živi cesarja, Bog ohrani premilo našo domovino! Vojska se bode še povečala. jReichsposf poroča: Pričakovati je še novih in večjih stvari. Obseg evropejskih zmešnjav še ni končan. V kratkem časa pojavila se bo-bejo nova dejstva, ki ne bodo neugodna za našo monarhijo in z njo zvezano Nemčijo. Dosedanja uradna obvestila kažejo že smer, v kateri se bodejo te odločitve izvršile. Turčija se jo odločila, da zavrne vsak napad na mednarodno zatvorbo Bospora ter Dardanel z orožjem v roki. Ako bi ^e vkljub tema zgodilo, da se ta vrata odprejo, zamore s tem le konflikt nastati, ki ne pomeni druzega nego začetek boja za Konstantinopel. Gotovo je, da so se vršila v najnovejšem času med Rusijo in Anglijo pogajanja, katerih prvi uspeh je, da je zahtevala Rosija od Turčije otvoritev pomorskih cest, kateri je Anglija tako dolgo nasprotovala. Ta spo- razum z Anglijo bode Rusija v ta namen porabila, da se uresniči njeno staro sanje: pridobiti bicantinsko cesarsko krono za rusko carstvo. Ali pot Rusije v Konstantinopel vodi čez razvaline prostosti Romunije in Bulgarije. Pravoslavno rusko cesarstvo, ki bi segalo od Petersburga pa do Zlatega roga, zamoglo bi poleg sebe le še sa-trapije trpeti,-? kakor je bila ta Rusija sploh grob vseh narodov, ki so v njeu krog prišli. Ako se torej Turčijo prisili k vojaškimi sklepi, do hranitve morskih cest in Konatantinopla, potem tudi Bulgarija in Ruma-nijii ne moreta ostati mirni; kajti po padcu Konstantinopla bi tema deželoma ne ostala druga usoda, nego podati se ruski nadvladi. Gotovo bode že ta teden o tem jasnost pri(nesel. Z združenimi močmi 1 Neki star oficir piše listu „Freie Stiramen" v Celovcu: BGeslo našega starega cesarja se glasi: 8Viriba8 unitis", to je: „Z združenimi močmi!" — Te moči raznih narodov desetletja niso stale združene, marveč razprte v medsebojnem narodnostnem boju, ki se je obračal zlasti proti nemškemu naroda. Kakor s čudežem se je razven nekaterih izjem ta boj na stran položil. Mnogo tistih, ki so si še pred par tedni v največjem sovraštvu nasproti stali, gredo zdaj roka v roki proti skupnemu sovražniku^ Tako je postalo avstro-ogrsko geslo „Viribas unitis" resnica; razteguje se celo na doslej z malo ljubeznijo hvaljenega prijatelja Nemčijo, ki svojo zvestobo napram Avstriji že v tretjič ne samo z besedami, marveč tudi z dejanji dokazuje. Na pruskih zastavah, na pra-porjih nemškega vojnega brodovja stoji lepa beseda: ,Bog z nami!" Da, — Bog bodi z nami in z Nemčijo v tej pravični vojni zoper — 2 — Straichill'ova grenčioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, .. romarje itd. ------- «4 laž, maščevalnost, podlost, nevošljivoat, hinav-ščino ter sramotno kramarsko politiko l" Veleizdajalci v Semlinu. V Semlinu se je zgodilo zopet več aretacij. Zaprlo se je mnogo tamošnjih Srbov, med njimi tudi več odličnih oseb. Tako n. pr. se je zaprlo srbskega duhovnika Milina, advokata Radižijeviča in poslanca dra. B a b i e č a. Ti in ostali aretiranci, katerih je bilo nad 40, so se z močno vojaško stražo spravili v našo trdnjavo K o m o r n. Aretacije kot represalije. Dunaj, 14. avgusta ob 9. uri 35 minut zvečer. (Kor. urad.) Tnkajšne amerikansko poslaništvo je c. in kr. zunanjemu ministrstvu naznanilo naslednje dejstvo: Dne 13. avgusta t. 1. je bil umorjen c. in kr. vicekonznl Hoffinger, ki ga je bil odišli poslanik v varstvo naših diplomatičnih arhivov pn3til v Petrogradu in za čigar varnost je rnsko zunanje mini-sterstvo izrecno jamčilo. Protest, ki ga je vložilo amerikansko poslaništvo, ki je, kakor znano, za čas vojne prevzelo varstvo avstro-ogrskih interesov na Ruskem, ni imel uspeha. C. in kr. vlada se je čutila primorana, to rusko nasilnost, pred katero se je zgodila tudi svojevoljna aretacija poslaniškega pisarniškega uradnika Losterja, pobijati z orožjem represalij, kakor je določa medoaroduo pravo, in je dalo dani s zapreti ruskega pisarniškega uradnika Stolkovskega, ki so mu zaupani diplomatic™ arhivi tukajšnjega ruskega poslaništva, ruskega duhovnika Jakulovskega in sedaj v Budimpešti bivajočega bivšega ruskega konzula v Sarajevu Igelstroma. Komandant „Deutschmeister"-regimenta storil junaško smrt. Dunaj, 18. avgusta. — Junaško smrt je storil komandant znanega dunajskega regimenta BDeatschmeister" plem. H o 1 z h a u s en. Vizi-tiral je ravno predstraže, ko je bil od sovražnika zahrbtno ustreljen. Z njim je padel eden najboljših naših oficirjev. Vojaki bodejo smrt tega junaka maščevali. Opeharjeni kozaki. V bližini mesta B r o d y hoteli so kozaki skozi gozdove čez našo mejo priti. Istotako pri mestu R o z v o d o v a. Ali povsod so jih naši vojaki nazaj napodili. Ob bregu reke Weichsel, v bližini mesta Zavihost leži vas Chavorice. Tnkaj je vsa pokrajina primerna za napad na Galicijo. Pričakovalo se je torej ravno v tej samoti, katere gozdovi in doline so bile navidezno sovražniku ugodne, ruske napade. Cele dneve dolgo se- ni sovražnik prikazal. V noči od 9. na 10. t. m. pa so naše predstraže naznanile previdno približanje sovražne kolone. Naši so jo pustili blizo do svojih utrdb. Potem pa so presenetili sovražnika s hipnim šnelfeuerjem, ki je takoj ubilo 33 kozakov. 1 oficirja in 12 kozakov so naši vjeli. Ostali sovražniki pa so zbežali. V nekaj oddaljenosti pa so napadli neko vas ter jo zažgali. Kmetje so se branili proti kozakom s kosami in vilami. Od naših je padlo 1 mrtev in 2 ranjenca. Prepeljali so jih v Tarnobrzeg. Število srbskih in Črnogorskih beguncev narašča. Število srbskih beguncev, ki se z orožjem vred vdajajo našim vojaškim oblastvom, je zadnje dni zelo narastlo. V enem slučaju je deset srbskih vojakov obenem dezertiralo. Tudi število črnogorskih beguncev se veča. Dezerterji skoro bre* izjorne pravijo, da so pobegnili zavoljo gladu. Zlasti, črnogorski begunci tožijo, da črnogorski vojski manjka živil. Ukrajinski strelci proti Rusiji. Kakor znano, dosegli so poljski mladi strelci prav lepe uspehe proti ruskim kozakom. Zdaj so se uprli tndi ukrajinski strelci proti Rusiji in pričeli živahni boj. Izdali so več oklicov na narod, v katerih pravijo m. dr.: „Zmaga Rusije bi "ukrajinski narod v avstroogrski monarhiji pod isti jarem spravila, pod katerim trpi 30 mi- lijonov ukrajinskega naroda v ruskem imperiju. Vsled tega je naša pot jasna. Vedno smo na-glašali, da se moramo v slučaju vojne na stran AvBtro-Ogrske postaviti, nikdar pa na stran ruskega imperija, ki je največji sovražnik Ukrajine. Zmaga Avstro-Ogrske bode naša zmaga!" — V nekem drugem oklicu pravijo Ukrajinci: „Si-čoveki strelci! Od naše eneržijo in naše moči je tudi naša bodočnost odvisna. Zato ti narod, kličemo: K orožju! Z orožjem v roki merimo 3« z našim prvim sovražnikom carizmom. Z orožjem v roki stojimo za našo pravico, za našo čast in našo bodočnost. Pojdimo velikemu času nasproti, kakor se spodobi velikemu narodu. Cez vso deželo naj zadoni naš klic, da se tisočeri združijo z našimi strelci!" Prodiranje zveznih armad in ruske trdnjave. „Grazer Volksblatt" priobčuje naslednji članek iz peresa vojaškega strokovnjaka: Težave, ki ovirajo nadaljno prodiranje avstrijskih in nemških čet na Ruskem Poljskem, bo bodo še povečale, ko dospo v pas viselskih utrdb. Rusi so sicer opustili brambo Rusko Poljske, vendar pa bodo utrjena mesta izrabili kot opirališča za kritje umikanja. Toda tudi utrdbe ne bodo mogle zadržati splošnega »koncentriranja nazaj" in ostanejo ruskim četam za zbiranje le še utrdbe v črti Brest—Litevsk, ki bo jih začeli izpopolnjevati pred nekaj leti. Poročilo, da se je utrdbena črta na Visli preložila nazaj, se je sicer pred štirimi leti od ruske strani energično demontiralo, toda današnje razmere kažejo, da je bil ta dementi neresničen. Ako se je pa načrt izpreraenil ša-le vsled nastopivšega vojnega položaja, potem je to znamenje, da se je ruska vojna uprava v svojem zanašanju na pripravljenost armade in mirno obnašanje Poljakov v slučaju vojne močno uračunila. Z opustitvijo viselske črte priznava Rusija svojo slabost, kajti umikanje za Brest—Litevsk kaže, da ruska armada še ni pripravljeni za boj. Zbrati se mora še-le za forti utrdbene Črte Kovno—Grodno—Brest—Litevsk in Rovno. Na-povedalni načrt so jo torej opustil v nadi na boljše čase. Potemtakem imajo trdnjave: Ivan-gorod na izteku Vjepra v Vislo (nekako v višini Vratislave), Varšava s svojimi močnimi utrdbami, in na izteku Buga in Mikre v Vislo močna trdnjava Novogregoriovsk s trdnjavami Zegrce in seroskim fortom, brez trdovratnih bojev preiti v roke zaveznikov. Ali bodo Rusi tudi utrdbe ob Narevu in zgornjem teku Bobra: Tulutusk, Lomrov in Rocov brez odpora izpraznili, se še ne ve; neverjetno pa to ni, če je bila svoje-časna vest o preložitvi deželnobrambne črte za trdnjave Kovno, Grodno, Brest, Luck in Rovno resnična. Doslej je vedno veljala Varšava kot najmočnejša ruska trdnjava, ker je obenem tvorila jedro viselskih utrdb. Obenem je združevala v sebi največje vire za potrebščine armade. Vrhu tega je bila križišče vseh iz Rusije in vanjo vo-dečih cesta in železnic in potemtakem naravno središče vseh vojaških in gospodarskih interesov. Utrdba na levem bregu Visle sestoji iz trdnjave, mestnega obkopa in pasu utrdb; na desnem bregu ležeče predmestje Praga ima samo pas utrdb. Njo veže z mestom na levem bregu kamenit most, zadnjih šest let je pa poleg železniškega mostu zvezana s trdnjavo tudi potom voznega mostu. Vrednosti utrdb na levem bregu pa ni visoko ceniti, v kolikor se tiče zastarele trdnjave in šest majhnih utrdbenih naprav. Lete se stikajo z mestom in nimajo nobenega vojaškega ne fortifikatoričnega pomena. Mestni obkop sestoji iz treh fortov in ravno tolikih vmestnih utrdb ter je deloma zastarel. Utrdbeni pas tvorijo enajsteri forti in nekatere vmesne utrdbe. Še pred tremi leti se je delalo na novih fortih, ki naj bi sodelovali z onim v Zegrcu in Serosku. Varšava in Ivangorod sta bila zgrajena na način, da je bilo poskrbljeno za prodiranje, kakor tudi aa umikanje. Ivangorod, čegar utrdbeni pasovi obsegajo 19 km, ima danes tri forte na le»em in štiri na desn'em1 bregu Visle.^bVdgoifiŠvBk (obseg 30 km) pa ha vsakem bregu po štiri fčrte kot zu- nanja brambna črta. Trdnjava Zegrce tvori zvezo s Seroskom. Ruske čete bodo na svojem umikanju po vsej priliki razdrle, kar se razdreti da, kakor so storile tudi v Censtohovu. Koliko milijonov vrednosti bo pri tem uničenih, za to se ne zmenijo. Povelje za izpraznenje Poljske je najbrže delo ruskega generalisima Nikolaja Nikolajeviča, ki je splošno znan kot nasprotnik brambe v Črti viselskih utrdb. Pri manevrih 1. 1908. je bojda carju ad oculus demonstriral nič-vrednost teh utrdbenih naprav. Temeljna misel onih manevrov je bilo nenadno izkrcanje nemške armade na vzhodnomorski obali, proti kateri je prvi hip bila na razpolago samo ruska garda. Bila je pobita, nakar je imel sovražnik odprto pot v Petersburg. Ti manevri so tedaj tndi carja prepričali o brezpomembnosti utrdb na Visli. Zanimivo je, da se dotični maneverski načrt deloma krije z današnjim položajem: Čete se umikajo, medtem ko se je dohod v peters-burško luko z vso naglico zaprl z minami. Z druge strani se pa zagotavlja, da so bile viselske utrdbe tako slabo oborožene, da bi se obstreljevanju iz modemih oblegovalnih topov ne mogle dolgo upirati. Pa naj je bil vzrok za opustitev ruskega napadalnega načrta ta ali oni, dejstvo ostane, da je ruska defenziva v prvi vrsti posledica sveže ofenzive nemških in avstrijskih čet. V pijanosti vjeti. Slabo se je godilo nekemu večjemu kozaškemu oddelku, ki je prišel čez mejo. Nakrat so prihiteli ti kozaki na svojih malih konjih do graščaka Wittmanna. Zahtevali so surovo jedila in pijače. Bili so lačni in padli kakor volkovi čez vse, kar se jim je prineslo. Neprostovoljni dobrotnik prinesel jim je v obilici žganja, ki so ga j ako radi pili. Kmalu postali so kozaški oficirji gostobesedni; pravili so o svojih štrapacah in načrtih ter popraše-vali ljudi glede napredovanja avstrijskih vojakov. Ali med tem ko so jedli in pijančevali, prihajala je že usoda. Nakrat se je začulo prihajanje konjev. Vrata so se odprla in pred prestrašenimi kozaki prikazali so se Mannlicher-karabinerji, ki so jih držali avstrijski kavaljeristi v svojih rokah. Hrabri Avstrijci vjeli so celo rnsko oficirsko patruljo . . . Junaški boji naših čet ob Drini. — Rusi zopet tepeni. Dunaj 16. avg. (Kor. urad.) V včerajšnih bojih na Drini so naše čete vrgle z odločilno zmago močnega sovražnika nazaj proti Valjevemu. Vjeli smo veliko vjetnikov in vojnega materiala. Zasledovanje sovražnika je v polnem tekn. Naše čete so se borile z občudovanja vredno hrabrostjo proti enako močnemu sovražniku, ki je bil utrjen v močnih pozicijah. Posebno ee je odlikoval infanterijski polk št. 16 iz Varaž-dina. Častniki in moštvo tega polka, ki bo se borili v najtežavnejših razmerah z preizkušeno vztrajno hrabrostjo cesarju vedno vdanih Hrvatov, so zmago priborili. Podrobne vesti o bojih in plenu slede. Dunaj 17. avg. V nekaterih zunanjih listih razširjena poročila o ruskih uspehih na naši meji so popolnoma napačna. Mešani ruski oddelki, ki so tu in tam prekoračili našo mejo in prodrli nekaj kilometrov daleč, so bili pri krajih: Zalozče, Brody in Sokal vrženi nazaj črez mejo, njih delovanje je obstajalo v tem, da so kradli in nekaj vasi, ki so bile brez varstva zažgali. Pač pa so naši kavalerijaki oddelki že daleč na Rusko vdrli. Cesar Viljem na bojišču.. Berlin, 16. augusta. — Nemški cesar 1 Viljem II. zapustil je danes zutraj Berolinv smeri Main z. Podal se je na francosko-nemško bojišče. S tem je prevz cesar Viljem, sam vrhovno povelje nad nemško i armado. Tudi v francosko-nemški vojni leta] 1870171 imel je cesar Viljem I. vrhovno povelje nad nemško armado. Navdušenje med nemškim] vojaštvom je seveda velikansko. Zmaga v Šabacu. Neki ranjeni vojak pripoveduje sledeče o zavzetju srbskega mesta Šabaca: Zutraj dne 12. t. m. dobili smo povelje. prekoračiti Savo. V posameznih oddelkih stopili smo v čolne. Imeli smo izrecno povelje, da ne izzivamo sovražnika in da ne streljamo, predno smo na sovražnem bregu. Bila je krasna lunina noč, ko so naši batajloni Savo prekoračili. Komaj smo bili v sredi reke, sprejeli so nas sovražniki z grozovitim streljanjem. K sreči so srbski vojaki slabo merili. Zdaj smo pričeli tudi mi streljati in smo streljali, kjer se je zasvetila sovražnikova puška. Ko smo dospeli na sovražnikov breg, vrgli smo se na trebuh in streljali naprej, dokler se ni izkrcal celi batajlon. Potem pa smo naskočili sovražnika z bajonetom in ga pregnali iz njegovih postank. Med naskokom z bajonetom bil sem od sovražnikove puške zadet. Ko je že ves naš regiment Savo prevozil in sosedne griče zavzel, napravili so pijonirji most, ki so ga rabili pozneje došli regimenti. Bil sem že v lacaretu, ko so mi tovariši naznanili, da so naši vojaki Šabac zavzeli. Mi smo vsi najboljšega razpoloženja, polni navdušenja in bojaželjnosti. Komaj zamo-remo pričakati, da bi bilo naše rane zdrave in bi zamogli zopet v boj iti. Število naših ranjencev je .jako majhno. Princ Friederik Viljem zu Lippe v vojni padel. Iz Berolina se poroča, da je v zadnjih hudih bojih zoper Francoze padel tudi princ Friderik Viljem za Lippe, stric vladajočega kneza Leopolda. Bil je izmed prvimi, ki so storili junaško smrt. Upor v Kavkazu. Listi poročajo, da se je pričel širiti upor v ruskem Kavkazu. Dne deli dežele, v katerih stanujejo Georgovci, so se uprli proti ruski vladi. Ubili so 4 ruskih oficirjev in 80 vojakov. Vlada se boji, da bi se upor razširil tudi na drugo kraje dežele. V Sebasto-p o 1 u in V a 11 i, kjer so ostali le starčki in otroci, izgleda položaj jako žalosten. Pričeli so vkrcati na barke okoli 200 obrežnih topov; 13 torpedovk, 7 pancerskih križaric in hidro-planov odšlo je v neznani smeri. En ruski transportni parnik se je potopil; imel je na krovu 4000 vojakov in mnogo mani-c i j e. Vojaki so večinoma utonili. Vojna proti nemškim kolonijam v Afriki. Komaj je bila napovedana vojna med Anglijo in Nemčijo, že so Angleži začeli napadati nemške kolonije v Afriki. Lotili so se tudi glavnega mesta največje nemške kolonije v Vzhodnji Afriki, Dares-Salam, in očiten je namen, spraviti nemške kolonije v Afriki v prostorni angleški žep. S pridobitvijo nemške kolonije v Vzhodnji Afriki bi Angleži vresničili načrt, ki ga je zasnoval znani angleški finančni kondotier Cecil Rhodes, ustanovili bi eno velikansko državo, segajočo od južnega konca Afrike pa do izliva Nila, od juga Kaplandije do severa Egipta. Na ta načrt so Angleži vedno mislili. Ko so Hotentotje in Hereri revolncijoniraK, so jim sosedni Angleži pomagali z orožjem in municijo in jim dejali pribežališča, samo da se Nemčija ni mogla v svojih kolonijah utrditi. Zdaj seveda nimajo kolonije nobene zveze z Nemčijo in njihova obrambna sredstva so majhna. V trgovskem ozira so te kolonije važne za Nemčijo. V leta 1905. je znašala vrednost iz kolonij izvoženega blaga 86 milijonov mark, v letu 1910. pa že 203 milijonov. Vojaštva je na teh velikanskih kolonijah komaj 6000 mož. Zmaga naših čet ob Drini med Lješnico in Ločnico. — Črnogorski vpadi zavrnjeni. — Prodiranje na severu. D a n aj, 16. avgusta ob 1. in 30. minat ponoči. (Kor. urad.) Naše čete so vrgle dne 14. avgusta po hudih bojih sovražnika iz njegovih že dolgo utrjenih in močno zasedenih pozicij na vzhodnem bregu Drinn v bližini Ločnice in Lje-šnice. Tu, kakor pri Šabco so zavrnili naši dne 14. avgusta popoldne in v noči na 15. avgusta številne z veliko hrabrostjo izvršene protinapade Srbov. Danes so nadaljevale naše čete prodiranje. Naši so vzeli sovražniku eno zastavo, dva topa in dve strojni puški. Sovražnikove izgube so težke, tudi naše izgabe niso majhne. Podrobnosti še ni. črnogorske čete, ki so skušale vdreti v naše ozemlje, so bile povsod zavrnjene. Na severa prodirajo naše čete naprej zahodno od Visle in tudi vzhodno od te reke že prodiramo. Dunaj, 16. avgusta. (Kor. urad) Boji ob Drini so se končali z odločilno zmago naših čet nad močnimi sovražnimi močmi, ki so se morale umakniti proti Valjevu. Mnogo srbskih vojakov je bilo vjetih in mnogo vojnega materijala zaplenjenega. Naši zasledujejo sovražnika Da celi črti. Naši vojaki so se borili z občudovanja vredno hrabrostjo proti enako močnemu sovražnika v močnih pozicijah. Posebno je treba omeniti varaždinski pešpolk št. 16., čegar častniki in vojaki so pod sila težavnimi okolnostmi z davno preizkašeno hrabrostjo cesarja vedno zvestih Hrvatov izvojevali v naskoku zmago. Podrobna poročila o poteku bojev in o zaplenjenih trofejah bodo sledila. Razmere v Makedoniji. Sofija, 15. avgusta. — V Makedoniji ni sedaj nobene srbske oblasti več. Od srbske vlade zapovedani osebni davek dvigal se je z orožjem v roki. Ko eo deželo zapuščali, so Srbi vse v raznih bančnih filijalkah deponirane denarje, nadalje razne državne arhive, sploh vse, kar je imelo še kaj vrednosti, seboj vzeli; ople-nili so celo srebrno cerkveno orodje in svetniške podobe t bnlgarskih cerkvah. V Kustendil spravilo se je veliko število 8 do 11 letnih otrok, ki so jih srbski vojaki onečastili. Prišlo jo do krvavega upora, pri katerem je močeno prebivalstvo vse v Kuraa-novo poslane traine in ves provijant uničilo. Srbi so določili mobilizacijo 4 novih makedonskih divizij. Pa te divizije so ostale le na papirju. Srbija nima niti potrebnih oficirjev za nove kadre; pa tudi prebivalstvo noče novi srbski domovini služiti. Skoraj vsi Grki so zbežali v Grčijo; bolgarski rekrnti pa so se v raznih krajih uprli; mnogo jih je tudi dezertiralo. Srbija torej pod nobenim pogojem ne more računati na štiri divizije Monastir, flskiib, Ištip in Prizren. Zopet velika nemška zmaga čez Ruse. Kk. Berlin, 18. avgosta. — Generalni komando prvega nemškega armadnega zbora poroča : Včeraj se je vršila pri Stallnponen bitka, pri kateri so se deli prvega armadnega zbora z nedosežno hrabrostjo borili in s tem zmago dosegli. Nemci so v j e 1 i več kot 3000 Rusov. Nadalje padlo jim je v roke 6 mašinskih pnšk. Mnogo nadaljnih roških strojnih pašk, ki se jih ni moglo seboj vzeti, bilo je razbitih. — Stallnponen je glavno mesto ednako imenovanega okraja v praškem okrožju Gambninen in ima 5000 prebivalcev. Vjeti Rusi v Lvovu. 45.000 ruskih rezervistov na Nemškem zadržanih. Na Nemškem se nahaja okoli 45.000 ruskih vojaščini podvrženih delavcev, ki bo tam pri žetvi služili. Te delavce je ruska vlada sicer nazaj poklicala, ali na Nemškem bo jih vsled izbruha vojne zadržali in ji do končane vojne ne postijo oditi. To pomeni za Rusijo izgubo eaega armadnega kora. Lvov, 17. avgusta. — List „Dzennik Polskie" poroča: Včeraj zjotraj pripeljal je močni vojaški oddelek 140 ruskih vojaških ujetnikov, med njimi kozake io iniante-riste, ki so jih pri raznih obmejnih bojih vjeli. Turki molijo za našo zmago. Kb. D on a j, 19. avgusta. — .Politische Korrespondenz" poroča: Kakor se nam iz Kon-stantinopla poroča, molijo Torki v vseh tamošnjih mošejah za zmago a v-stro-ogrske in nemške armade. Ta dogodek je jako pomemben. Kajti nikdar se še v zgodovini ni zgodilo, da bi Turki v svojih cerkvah za zmago krščanskih narodov molili. Grof Tisza o vojnem položaju. Budimpešta, 15. avgusta.(Kor. urad.) Ministerski predsednik grof Tisza se je izrazil povodom zavzetja Šabaca napram svojim političnim prijateljem sledeče: Kakor vidite, se bi-jejo naše čete povsod izborno. Povzdigujoče je, kako se vzdrži vsak s celo bravuro na svojem mestu. Naša vojska vrši čudeže hrabrosti na južnem vojnem pozorišču ravno tako, kakor na severnem. Težišče leži seveda na severu. Pa tudi od tam nam prihajajo same dobre vesti. Seveda naj ne pričakuje nobeden, da se bo vedno vse vršilo popolnoma ugodno. Pa če bi todi kdaj dospela od kjerkoli kaka manj ugodna vest, to pri tako veliki vojni ne sme nikogar zbegati. Ce bi bili slučajno kdaj poraženi, bi nas to samo podžgalo, da prihodnjič boljše udarimo. Ce nam da Bog zmago, potem bo mogla naša monarhija vendar enkrat delati zunanjo politiko, ki odgovarja njenemu ugledu in njeni moči. Že sedaj ima naša monarhija veliko večjo veljavo. V inozemstva je slišati glasove, da sem bil jaz oni, ki je svetoval k vojni. Vedno sem to zanikal in zanikam to tndi še danes. Trdno in odločno pa izjavljam, če bomo zmagali na celi črti, — kar je upati, — da ne bom privolil v cenen mir. (Borno odobravanje.) Iz Bosne in Hercegovine. Večerna številka graške „Tagespost" z dne 14. avgosta 1914 prioaša sledeča poročila iz Sarajeva: V soboto je bilo v trdnjavi Sarajevo razglašeno vojno stanje. S tem je prešla najvišja mestna uprava v roke trdnjavskega poveljnika generalnega majorja Haala. V oklica izjavlja poveljnik: Trdno sem odločen, vzdržati z vsemi sredstvi, ki jih imam na razpolaganje, mir iu red v okoliša trdnjave. Predvsem pričakujem, da bo meščanstvo vsak snmljiv pojav takoj naznanilo oblastim ter tako omogočilo oblastim, da nastopijo takoj z brezobzirno energijo proti upornikom. Mirno zadržanje meščanstva je obenem dokaz njegovega lojalnega mišljenja iu edina možnost, da se olajša vojno stanje. V drugem oklicu odreja trdnjavsko po-veljništvo, da prepreči vtihotapljenje nezanesljivih in sumljivih elementov v mesto, da ostanejo le trije vhodi v mesto, ki so že sicer stalno zastraženi od vojaštva, odprti za osebni in blagovni promet. Končno odreja trdnjavsko pove-Ijništvo: Prebivalci, ki so naseljeni v trdnjav-skem rajona, s? morajo sami preskrbeti z zalogo živil za štirideset dni in se je smejo le tedaj dotakniti, če ne morejo na drog način dobiti Živil. Kdor ne zadosti tej naredbi, mora, če občinska oprava ne prevzame zanj oskrbe, zapustiti mesto, kakor hitro smatra trdnjavsko poveljništvo to za potrebno z ozirom na možnost sovražnega napada na trdnjavo. Štirinajsti dan po razglasitvi tega oklica (21. avgosta) bo komisija obstoječa iz vojaških oseb in enega zastopnika mestnega magistrata preiskala od hiše do hišo, ali je ta naredba izvršena. — Nadalje poroča BTagespost" v isti številki: V tukajšnjem garnizijskem zaporo se nahaja 62 talcev, ki s svojim življenjem jamčijo za varnost dežele proti naklepom domačinov. Ti talci so pisali deželnemu šefa pismo, v katerem zagotavljajo svojo lojaliteto ter izražajo prošnjo, da dobe talci dovoljenje, da se jih vporabi v vse svrhe, s katerimi morejo delovati v blagor domovine. Deželni šef fcm. Potiorek je nato poslal dvanajstim talcem pisma, v katerih izjavlja: „Vaši prošnji deželna vlada ni mogla ugoditi. Zaradi vašega dolgoletnega subverzivnega delovanja in vašega zadržanja, s katerim ste se pridružili delovanju onih, katerih čin je v svojih posledicah prinesel vsemu svetu nepopisno žalost in nesrečo, niste vredni, udeleževati se častnega delovanja onih sodržavljanov, ki se bojujejo in delujejo zo domovino. O prošnji ostalih podpisanih talcev se bo svoječasno odločilo. — Nadalje poroča ,Tage»post°: Pri Ridanki so streljali na železniški vlak. Nato so takoj v vlaku se nahajajočega talca — Todorja Rijiča iz Kikovarja pri Bosanskem Brodo — po naglem sodu usmrtili. Talec Jurij Petrovič, bivši srbski duhovnik iz okraja Gračanica, je poskusil v petek ponoči pobegniti. Ker ni obstal, ko so mu zaklicali »stoj I", ga je patrulja ustrelila. — Iz Sarajeva je dobila „Tagespo3t" sledeče poročilo: Iz Bjeline poročajo: Kmet Gjoju Jovanovič iz Velike Obarske je prijel nevarnega srbskega špiona z imenom Pero Siinič iz Črnjelova, zloglasnega in opetovano kaznovanega individua, ki se je še le prad kratkim vrnil iz Srbije v svojo domovino. Simič je bil v petek popoldne na glavnem trgu v Hjeljini javno obešen. Svarilo. Izvedeli smo, da so se v zadnjem času pojavili brezvestai sleparji, ki hočejo zlasti naše lahkoverne kmete ogoljufati. Ti sleparji gredo med kmete in jim pravijo, da bode vojaštvo vzelo njih mlado živino. Zato pravijo, da je bolje, da kmetje to živino zdaj hitro prodajo. Nespametni kmetje se dajo od teh govoric preplašiti in prodajo potem takemu sleparju po prav nizki ceni svojo živino. Svarimo prav resno pred temi lopovi! Živino ne bode kmetu nikdo \zel! Ako jo bi vojaštvo že res rabilo, potem bi jo kmetu pošteno plačalo. Sleparjem se gre ravno le zato, da kmet po smešni ceni svojo živino odda in da si pri temu brezvestni goljufi svoje žepe polnijo. Pa še neko drugo sleparijo je opaziti. K tistimi kmetovalci, ki so vojaštu svoje konje oddali in dobili kot plačilo listke, prihajajo sleparji in pravijo, da ti listki nimajo mnogo veljave. Potem ponudijo lahkovernemu kmetovalcu malo svoto denarja za listek. Tako napravijo goljufi svoj kšeft. Svarimo torej tudi pred tem sleparjem ! Vojaštvo bode za te listke polno svoto do zadnjega krajcarja plačalo. — Kmetje, ne pustite se torej od takih goljufov slepariti! Raiglas. Oblastva so zvedla, da se zlasti na deželi pojavljajo osebe, ki skušajo z razširjanjem neresničnih in vznemirjajočih vesti pripraviti kmete do tega, da bi jim za vreden denar odstopili svoje žito, živino in druge gospodarske pridelke. Te osebe skušajo kmečko prebivalstvo vstrašiti z lažnjirimi podatki, zlasti s trditvijo, da se jim bo tako ali tako vse proč vzelo ali da bodejo morali svoje pridelke brezplačno dati na razpolago vojaški upravi za oskrbovanje čet. Opozarja se na to, da so seveda vse te trditve iz trte izvite. Samo ob sebi umevno ne more biti govora o tem, da bi se jemali ka-koršnikoli že predmeti brezplačno. Nasprotno bo vojaška uprava za vsako porabo zasebnega premoženja dala povračilo. Dolžnost prebivalstva je, da osebe, ki razširjajo take vesti, naznanijo politični oblasti ali orožništvu, ki bodejo vse potrebno ukrenili, da se tako, pod sedanjimi razmerami prav posebno zavržno goljufivo počenjanje z neizprosno strogostjo v kali zamori. Gradec, dne 14. avgusta 1914. C. kr. štajersko namestništvo. C. kr. namestnik: Clary m. p. Zdravilna sredstva in zdravilni pripomočki. Opozarja se na to, da je razumeti pod v § 1. cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914, drž. z. št. 194 omenjenimi predmeti kateri služijo v uzadovoljenje živ-Ijcnskih potrebščin za ljudi, tudi vsa zdravilna sredstva in vse za pripravljanje zdravil potrebne snovi in preparate, dalje snovi za obveze in druge zdravilne pripomočke. Tedaj veljajo za te predmete vse določbe zgoraj navedene cesarske naredbe in se bode nastopilo proti morebitnemu neupravičenemu dviganju cen v tem oziru najstrožje. Razpošiljanje zavojev z sanitetnim materijalom. Razpošiljanje zavojev z sanitetnim materijalom (zdravila, kirurgični instrumenti, obvezila) je dovoljeno tudi za dobo vojnega voznega reda do najvišje posamezne teže 10 kg in se torej sprejemajo take poštne pošiljatve vedno od poštnih uradov. Razglas. Glede onih postaj, v katerih je sedaj oddaja apro-vizacijskega blaga mogoča, se zakazuje na razglas c. k. ravnate'Jstva državnih železnic na Dunaju imenom avstrijskih Železnikih uprav, odobren od c. k. železniškega ministrstva s številko 31.573 tx 1914. Kakor hitro se bo moglo število teh krajev povečati, se bo to takoj sporočilo javnosti. Kar se tiče dopustnosti prevažanja transportnega blaga, kakor v zgoraj omenjenem razglasu ni taksativno našteto, se vabijo interesovani krogi, da se obrnejo z zajcdno navedbo tozadevno v poštev prihajajočih predmetov, množin in relacij z vlogami naravnost na centralno transportno vodstvo v c. in kr. vojnem ministrstvu na Dunaju. Neopravičeno dviganje cen živilom. — Oblastne odredbe. C. kr. namestnija je ukrenila, da se naznanijo vsi slučaji neprimernih zvišanj cen predmetov, ki spadajo k vsakdanjim življenskim potrebščinam ali slučaji kršenja v interesu aprovizacije izdanih odredb, kateri pridejo v vednost organom javnegj varstva in občinskih predstoj-ništev, takoj za kaznovanje vsakega posameznega slučaja pristojnim oblastvom (sodnijam, političnim in policijskim cblastvom). Pri tem se računa zlasti tudi na podporo konsu-mujučega občinstva, katero se s tem pozivlje, da naznani vsak posamezni kaznjivi slučaj oblastvom. Na ta način se bo prišlo morebitnemu izkoriščanju prebivalstva po posameznikih najuspešneje v okom. Razglas. Glasom sporočila kr. ogrskega poljedelskega ministra niso podvržene pošiljatve moke iz Ogrskega v Gradec in Štajersko v občem nikaki omejitvi (zadržku). Aprovizacijski certifikati v teh slučajih niso potrebni. n Binkoštna pogača! Jasna glava izreze ta recept in ga preskusi! Dodatki: 25 dkg putra, 20 dkg sladkorja, 7 jajc, iz belega se napravi sneg, 50 dkg pšenične moke, 1 zavojček dr. Oetker praška za pecivo, 10 dkg veinherln, 10 dkg rozin, 5 dkg citronata, odribano rumeno od polovice citrone, nekaj soli, '/„ do '/j litra mleka. Naprava: Puter premešaj da se peni, dodaj sladkor, jajčni rumenjek, mleko, sol, moko, to zmešano s praškom za pecivo, nazadnje še veinberle in rozine, ci-tronat, rumeno citrone in jajčni sneg. Napolni to maso v mastno in z mandelji potrošeno obliko in peči pogačo okroglo l'/s ure. Opomba : Doda se testu toliko mleka, da teče debe'o od žlice. Razglas. Z naredbo c. kr. štajerske namestnije z dne 29. julija 1914 izdan maksimalni tarif za podrobno prodajo predmetov, ki spadajo k vsakdanjim potrebščinam, se spremeni, kakor sledi: Maksimalni tarif: Maksimalni postavki veljajo, v kolikor ne vgebuje tarif posebnih drugačnih določb, za najboljše kakovosti. Ceneje vrste, katere so predmet trgovanja, je prodajati za v prometu običajne procentualno nižje postavke cen. A. Sadeži za kruh in za krmo: pšenica 1 kg 36 h, rž 1 kg 26 h, ječmen 1 kg 28 h, oves 1 kg 28 h, turšica (koruza) 1 kg 25 h, čin-kvantin (vrsta koruze) 1 kg 30 h, grašica 1 kg 27 h. B. Moke: pšenična moka 0 1 kg 62 h, pše-nična moka 1 1 kg 60 h, pšenična moka 2 1 kg 58 h, ržena moka 1 1 kg 42 h, turščična moka za kuho št. 1 (prve vrste in zdrob 2 h ceneje 1 kg 42 h, ajdova moka 1 kg 70 h. C. Gotov kruh: bel kruh 1 kg 60 h, pol-beli kruh 1 kg 55 h, črn kruh 1 kg 50 h, zemlje (dolge) 1 kg 1 K. D. Suho sočivje: Zdrobljeni riž (z izjemo mesta Gradec) 1 kg 46 h, zdrobljeni riž (za mesto Gradec) 1 kg 52 h, riž druge vrste (z izjemo mesta Gradec) 1 kg 58 h, riž druge vrste (za mesto Gradec) 1 kg 64 b, riž srednje vrste (z izjemo mesta Gradec) 1 kg 68 h, riž srednje vrste (za mesto Gradec) 1 kg 74 h, pšenični zdrob 1 kg 64 h, fižol (prepeličar in bel) 1 kg 54 h, proso (kaša) za kuho 1 kg 48 h, ajda 1 kg 42 h. E. Sočivje: krompir, nov 1 kg 16 h, kislo zelje 1 kg 32 h, čebula 1 kg 50 h, česen 1 kg F. Različni užitni predmeti: kava, santos, surova, navadna 1 kg 3 K 60 h, kava, santos, žgana, navadna 1 kg 4 K 40 h, kava, srednja, surova 1 kg 3 K 80 h, kava srednja, žgana 1 kg 4 K 80 h, sladkor v stoku (cel) 1 kg 94 h, sladkor v stoku (stoičen) 1 kg 96 h, sladkor v kockah 1 kg 98 b, varjena sol 1 kg 28 h, laneno olje 1 lit. 1 K 20 h, bučno olje 1 lit. 2 K, fino namizno olje (izvzemši čisto olivno olje) 1 lit. 2 K 40 h. G. Meso in mast: goveje meso s priklado, 1. vrste 1 kg 2 K 10 h, goveje meso s priklado, 2. vrste 1 kg 1 K 90 h, goveje meso s priklado, 3 vrste 1 K 70 h, goveje meso za Spodnji Štajer 10% ceneje, svinjina za Srednji in Gornji Štajer 1 kg 2 K 60 h, svinjina za Spod. Štajer 1 kg 2 K 20 h, ovčje meso 1 kg 1 K 60 h, prekajeno meso 1 kg 2 K 60 h, snhi špeh 1 kg 2 K 40 h, svinjska mast 1 kg 2 K 40 h, rastlinska mast 1 kg 1 K 80 h, margarin 1 kg 2 K 40 h. H. Mleko, surovo maslo, jajca: polnomastno mleko 1 lit. 30 h, posneto mleko 1 lit. 22 h, surovo maslo za kuho 1 kg 3 K 60 h, jedilno surovo maslo po kakovosti do 1 kg 4 K, jajca sveža 1 komad 10 h, sir srednje kakovosti 1 kg 2 K 50 b, presni sir 1 kg 70 h. I. Drva in premog v hišo postavljen: pi-berštajnski kosovni premog 100 kg 2 K 90 h, trboveljski kosovni premog 100 kg 3 K 20 h, eibiswaldski kosovni premog 100 kg 3 K 60 h, lankoviški kosovni premog 100 kg 2 K 04 h, rožnodolski kosovni premog 100 kg 1 K 96 h, rožnodolski srednji premog 100 kg 1 K 90 h, oberdorfski kosovni premog 100 kg 1 K 88 h, oberdorfski srednji premog 100 kg 1 K 82 h, zangtalski kosovni premog 100 kg 1 K 78 h, zangtalski srednji premog 100 kg 1 K 72 h, wiezerski svetli premog: kosovni premog 100 kg 2 K 66 h, srednji premog 100 kg 2 K 60 h, premog v kockah 100 kg 2 K 48 h, 1 zavoj drv 58 h. K. Razno: mrva (seno) v Gradcu 100 kg 12 K 34 h, mrva (seno) izven Gradca 100 kg 12 K, rezanica 100 kg 8 K, pšenični otrobi drobno zmleti 100 kg 13 K, pšenični otrobi debelo zmleti 100 kg 14 K, rženi otrobi 100 kg 11 K, bencin za motore 1 kg 1 K. Ta tarif (cenik) vsebuje izključno najvišje postavke, katerih se ne sme prekoračiti. Teh skrajno dopustnih postavkov cen se je posluževati le tedaj, če gospodarski položaj ne pripušča prodaje po navadnih nižjih cenah. Premembe tega tarifa se bodo objavile po političnih oblastvih in potom dnevnih časopisov. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Prestopki teh odredb se bodo kaznovali po določbah VIII. poglavja obrtnega reda eventualno z otegnitvijo obrtne pravice. G ra.de c, dne 12. avgusta 1914. C. kr. štajerska namestnija. C. kr. namestnik: Clary m. p. L3S Bolni napljnčih Šanaforij Razno. Št. Vid pri Ptuju. Na predvečer visokega dneva našega presvitlega cesarja vršila se je tudi v Št. Vidu bakljada z novo Št. Vidsko godbo. Na vseh hišah so bila okna okinčana in razsvetljena. Obhod se je pričel pred šolskim poslopjem, kjer je občinski svetovalec in šolski paznik g. Franc Schosteritsch kratki nagovor držal; h koncu zaklical je Njegovemu veličanstvu prezvišenemu cesarju trikratni „živio", katerega so sprejeli ljudje z velikim navdušenjem. Godba zasvirala je cesarsko pesen. Na hišah so frfotale zastave. Celo take hiše so imele zastave, katere doslej še nikdar ob cesarjevem dnevu tega niso storile. Tako n. pr. pri patra Petra Žircvnik, kaplanu, pri patru Alfonzu Svet, faj-moštru, pri učitelju Lešniku, pri gospici Mariji Duller itd. Vsi ti tekom zadnjih let ob taki priliki niso razobesili zastav. Zdaj pa! ! ! Tudi nadačitelj gosp. Haaptmann imel je kratek nagovor. Dne 18. avgnsta celebriral je pater Peter Žirovnik Božjo službo s „Te Deum", kjer je pel organist tndi cesarsko pesen. Otroke se ni vabilo. Iz Kozjega se nam piše. — Znani pansla-vist, g. poslanec dr. Jankovič v Kozjem piše v „Gospodarju", da sem ga jaz v mojem alkoholizmu srbcfilstva obdolžil, ter da se je pri sodniji pojasnilo, da to ni resnica; nadalje piše, da sem jaz moral zaradi tega plačati 200 kron avstrijskemu ..Rdečemu križu". Nismo bogati, pa za tak dober namen bi bili radi omenjeno svoto žrtvovali. Gospod dr. Jankovič, za Vaša zdravila rabite Vi ravno tisto vodo kakor jaz, samo da prodajam jaz veliko steklenico sifona za 10 vinarjev, Vi pa majhno flašo kapljic za 2 do 3 krone. Tako ste si v kratkih letih v tem vbogem okraju mnogo tisočev prihranili. Prav lepo bi bilo torej od Vas slišati, da bi v isti namen 1000 K žrtvovali.; poznalo fei se Vam gotovo nič . . . Ako sem jaz kaj govoril, potem sem samo dejal, kar drugi vsi že davno pravijo, seveda razam nekaterih Vaših prijateljev. Pa pri nas v Kozjem so druge razmere! Tukaj je ravno narobe: kdor je bil že od nekdaj patrijot, mora biti sedaj tih; tisti pa, ki so od samega straha šele v zadnjih mesecih patrijoti postali, imajo prvo besedo. Ali tudi krščen jud ostane še vedno jud! Mislim da me Kozjanci že dovolj poznajo, da sem za našo državo in monarhijo več dobrega Btoril, kakor Vi! — Žalostno bi bilo, ako bi vsi po tistem plesali, kar Vi in Vaša stranka igrate. Potem bi bil zdaj gotovo kak nemir, tako pa smo vaše fantazije v kali zadušili ... Saj se vendar vidi, kako možaki Vaše stranke morajo z eskorto v Gradec „na počitnice" odhajati. Jaz sem slovenski sin. Ali tako bedast nisem bil, da bi se šel v Srbijo izobraževati; doma pa bi se tudi ne bi mogel; hvala Bogu, da sem bil mnogo let po nemškem svetu, da sem, se že kot kmetski fant dovolj naučil, tako da mi zdaj ni treba v strahu bivati in Vam zahtevano .slugo pokorni" delati . . . Zakaj Vi tukaj zatirate nemški jezik, Vašega dekleta pa ste dali v nemšbo šolo v Gradec? Tako delajo ravno vsi hujskači, ker sami sebi in svojim otrokom privoščijo boljši kruh; drugi pa naj ostanejo .Slovenci" za korist prvaških žepov. Resnica pa je, da Bte tudi Vi potovali v Srbijo in tam gotovo niste kričali „Živijo Avstrija!" In od Vaše hiše se je lansko leto pričelo pobirati za ,ljube brate" Srbe in Črnogorce. V Kozjem ste nam tudi Vi napravili slovensko komando pri požarni hrambi. Komentar je odveč! Anton Kovačič izdelovalec sodavode v Kozjem. Konjice. (Zahvala.) Ko smo rezervisti 26. domobranskega polka dne 10. t. m. na maršu štacijonirali v Konjicah, je nas tam vse prebivalstvo sprejelo s toliko ljubeznijo in gostoljubnostjo, da se čutimo zavezane, da se tem potom javno zahvalimo za to njihovo velikodušnost. Bog Vam plačaj, kar ste nam dobrega storili! Hvaležni rezervisti. Iz Brežic se nam poroča prav čudne, skoraj neverjetne stvari. Pa so le resnične. Prepričani smo, da bi morale zdaj v teh resnih časih vse posamezne stranke potihniti, kajti treba je, da smo vsi Avstrijci edini in složni. Ali ako se nas poštene patrijote od nasprotne strani naravnost napada, potem se moramo braniti. Kajti razmere pri nas so itak jako resne in žalostne. Naš kaplan S p i n d 1 e r pa zdaj nima druzega opravka, nego da hujska zoper- nas napredne ljudi. Tako je v nedeljo dne 9. t. m. pridigoval, da naj bodejo ljudje le „pametni" in naj ne čitajo „veri škodljive" liste kakor je „Stajerc". Vi, Spindlerček, „Štajerc" ni nikdar za Srbe agitiral, kakor slovensko-prvaški listi!! Molčite torej raje zdaj o takih stvareh, drugače Vam bodemo mi jezik zavezali. — Prebivalstvo se je že hudo naveličalo znanih „sokolov" in srbskih prijateljev. To ve prav dobro naš dr. S t i k e r, ki je dne 14. junija (!!) jako mnogoštevilno došle Srbe v eokolski obleki ter v civilu z besedami pozdravil: „Z 1 a s t i pozdravljam naše brate Srbe" itd. Že takrat so se cule besede: noži in sablje so brušeni. . . Ednaki srbski prijateljček je bil že od ljubljanskih izgredov znani trgovec B u č e r. Tretji pa je nad-aokol Holly. Ljudje se splošno čudijo, da se tem možakarjem svoj čas ni natančneje na prste gledalo. Dr. S t i k e r bil je svoj čas rezervni oficir, pa je svojo avstrijsko šaržo odložil. Zdaj se mu seveda ne dopade, da bi kot navadni vojak služil; zlasti proti „našim bratom Srbom" ne, katere je znal vedno tako zagovarjati. Zato je dr. Stiker zdaj nakrat na išias zbolel. Pred mobilizacijo ni mu bilo prav nič poznati, da je bolan. Bolezen je prišla torej tako rekoč v pravem času ... V splošnem svetujemo našim slovenskim prvakom, da nas naj pustijo popolnoma pri mirn, ker bi drugače ojstreje zaropotali! Brežice. (Darila.) Za „Rdeči križ" nabrala je trgovčeva soproga gospa I. d e 1 O o 11 več kot 600 kron denarja. Čast njej in darovalcem! — Gospod dr. Hans Holler se je vkljub velikemu svojemu delu podvrgel trudu, da podu-čuje več meščanov v službi transporta bolnikov in obvezanja ran, kakor je to že storil prejšnja leta. Tudi podučuje žene ter dekleta v postrežbi bolnikov. Čast in hvala tudi njemu! Čudno zavijanje. Res, prav čudno zavijanje dovoljujejo Bi zdaj gotovi mariborski duhovniški krogi. Ti ljudje pljujejo zdaj na — ljudstvo, ker je bilo mnogo slovenskih duhovnikov zaradi veleizdajatva zaprtih . . . V „Straži" in „Slov. Gospodarju" objavili so prav debelo tiskano „izjavo", v kateri umivajo aretirane duhovnike, češ da se jim še ni nič dokazalo. Obenem pa lažejo, da se hujska med preprostim ljudstvom zoper katoliške duhovnike. To je seveda impertinentna laž! Prvič ne hujska prav nikdo proti pošte-n i m duhovnikom. Ali veleizdajalec je lump, pa če je oblečen v kmetsko suknjo ali pa v po-povsko halj«. Io značilno je, da se je na Spodnjem Štajerskem mnogo več duhovnikov nego pripadnikov drugih stanov zaradi vele-izdaje zaprlo. Po našem mnenjn bi bila dolžnost klerikalnih listov, še bolj pa dolžnost visokih cerkvenih dostojanstvenikov v Mariboru, da ogorčeno protestirajo proti tistim posameznim duhovnikom, kateri so zaradi narodne gonje svojo avstrijsko domovino prodali. Izbacniti bi morali te garjeve ovce iz svoje srede, ne pa da jih še podpirajo, umivajo in hvalijo. Upati je, da bode vojaška oblast sčedila ta klerikalni Augijev hlev! Ljudstvo pa je v svojem poštenem patrijotizmu že davno tem ve-leizdajalskim duhovnikom hrbet pokazalo! Srbski prijatelji. Iz Ljubljane poroča „Grazer Tagblatt": Tukajšnji gostilničar in občinski svetnik Johan Belič bil je aretiran zaradi neke besede glede vojne b Srbijo. Tudi advokaturski kandidat, dr. Gregor Žerjav, eden glavnih proti Nemcem delujočih erbo-filskih hujskačev, je tukaj zaprt. — Ljubljanski grad so predelali za ječo in je v njem že jako veliko število politično sumljivih oseb. Dne 14. t. m. dospelo je tu-sem čez 400 jetnikov iz južnih dežel. Med zaprtimi nahajajo se pri-padanci vseh stanov, tudi več advokatov in sodnikov, sedem duhovnikov, več železničarjev in pet žensk. Maribor. (Obsojeni srbski prijatelj i.) 44 letni fabrični delavec Alojz S t a u b e r v Sv. Lovrencu na Dravskem polju je dne 14. julija v neki gostilni v Ptuju z grdimi besedami žalil spomin umorjenega prestolonaslednika. Bil je zato na eno leto težke ječe obsojen. — 21 letni delavec Ciril Sterniša v Faalu zaklical j« dne 27. julija v Rušah pred večimi ljudmi: „Živijo Srbija!" Okrožno sodišče obsodilo ga je zato na štiri mesece ječe. — 20 letni Anton R e z s o n j a, mizarski pomočnik v Radgoni, zaklical je 26. julija v neki gostilni v Zgornji Radgoni večkrat „Živijo Srbija". Bil je obsojen na tri mesece zapora. Beseda cesarja Viljema. Pod tem naslovom poročaja pariški listi — pač zadnji,' ki so našli pot preko meje na vzhod — o značilni izjavi cesarja Viljema II. Za to izjavo je izvedel Leon Bailby in jo priobčil v listu Jntransigeant." Ko so hoteli cesarja Viljema v zadnjih dneh, ko je položaj postajal vedno kritičnejši, pregovoriti, naj bi nasprotnike prehitel in takoj napovedal vojno, je Viljem II. izjavil: „ Preden me bodo pregovorili, da bi podpisal ukaz za mobilizacijo, me bodo morali za to trikrat prositi." K tem cesarjevim besedam pripominja „Excelsior" : „Ta stavek dokazuje bolj kakor vsa domnevanja, kako so se zavedali gospodarji nad usodo Evrope važnosti zadnjih dni. Francoski listi so priobčili to cesarjevo izjavo, ki jasno izpričuje miroljubnost Nemčije, še predno se je vedelo za splošno rusko mobilizacijo. Danes bi pariški listi pač ne beležili teh cesarjevih besed. Koliko stane vojna križarka? Neki londonski list priobčuje cene nekaterih križark raznih velevlasti. Tako n. pr. stal je angleški „Colling-wood" 43,636.320 frankov, „Neptune" 43,224.300 frankov. »Monarch" 47,549.880 frankov, nemški „Nassau" 46,368.000 frankov, BTnuringena 54,148.360 frankov, avstrijski »Viribns unitis" 58,607.200 frankov, italijanski „Contedi Čavonr" 65,520.000 frankov, „Duilio" 71,404.200 frankov, ameriški „Daleware" 46,620.000 frankov, francoski „Danton" 65,125.000 frankov, „Con-bert" 65,619.792 frankov, ruska križarka „Pe-tropavlovsk" je stala 70,560.000 frankov. Vzorna Občina. Iz Lipskega poročajo: Občinski odbor mesta Lipsko je v petek en bloc sprejel predloge za podporo potrebnih rodbin v vojake poklicanih, ki zahtevajo mesečno 1 milijon 200.000 mark S tem dovoljuje Lipsko 300 odstotkov državne podpore in je v tem ozira prvo mesto na Nemškem. Višji župan Dietrich je sporočil, da je mestna uprava vse potrebno storila, da preskrbi mesto z zadostnimi živili. Dovoz mleka in živine je zasigurau. Naval na hranilnice je ponehal in vloge so zopet večje nego izplačila. Učenka preprečila napad na železnico. Iz Hrvaškega nam poročajo: V preteklih dneh je pasla Manda Zepčevič iz Dragovaca goved. Ko se je s paše vračala, je zapazila 10 korakov daleč v vrbah skrita dva kmečko oblečena moža, ki sta nekaj metala pod železniški most, čez katerega bi moral peljati vlak čez kratek čas. Deklici se je počenjanje neznancev zdelo sumljivo, tekla je in je mahaje z rokami hotela vlak ustaviti, a ker je strojevodja ni opazil, je mahala z robcem, nakar se je vlak ustavil. Vla-kovodji je deklica povedala, zakaj da je ustavila vlak. Vlakovodja in en železničar sta se podala k mostu in sta našla pod njem resekv plozivne snovi. 99" Cenjene naročnike prosimo nujna, da naj takoj zaostale naročninske zneske pošljejo, ker nam drugače pod nobenim pogojem ni mogoče, list naprej pošiljati. Naročnino je pri vsakem listu naprej plačati. List stane veliko denarja in mi moramo svoje obveznosti točno izvršiti. Prosimo torej še enkrat, da naj se nam takoj zaostalo naročnino vpošlje. Kdor bi tej prošnji ne ugodil, temu bi morali list vstaviti. Sicer pa prosimo tudi vse cenjene somišljenike in prijatelje, da naj „Štajerca" razširjajo in z vsemi močmi zanj delujejo. Čimveč naročnikov in odjemalcev nam bodejo pridobili, temvečji in boljši bode naš prepotrebni list. Vsi na delo za „Š t a j e r c a"! ©©©©©©©©©© Vojska je pričela in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! — 6 — Zadnji telegrami. Papež umrl. Kb. R i m, 20. avgusta. — Papež P i j X. je danes ob 1. uri 20 minutah zjutraj umrl. Sveti oče bil je že dalje časa bolan. Včerajšnji listi so poročali, da je postala bolezen nevarnejša. In zdaj prihaja poročilo o njegovi smrti. O življenju in javni veljavi svetega očeta izpre-govorili bodemo prihodnjič par besed. Nov poziv pod orožje. Danes seje proglasilo zopet poziv za novo mobilizacijo. Pod orožje poklicani so vsi letošnji rekruti in nadomestni rezervisti, nadalje vsi, ki so bili zaradi Žetve na dopust poslani ali ki so doma vsled pre-obilega števila. Revolucija na Kavkazu. Konstantinopel, 20, avgusta. — Revolucija v Kavkazu postaja vedco nevarnejša. V B a k u so de!a\ci umorili ruskega policijskega direktorja Martinova. Več tisoč oboroženih delavcev naskočilo je javna poslopja. Delavci so zmagali nad. policijo. V Baku so proglasili novo revolu-cijsko vlado. Proti Francozom. Kb. Berolin, 20. avgusta. Wolffova pisarna poroča : Pri Tirlemontu vršili so se hudi boji med Nemci iu Francozi. Nemci so zmagali. Vjeli so 500 Francozov, eno poljsko baterijo, eno težko baterijo in dobili eno zastavo. Nemška kavaljerija jo sovražniku pri Per vez u vzela dva kancna in dve strojni pnški. Pomorska bitka. Kb. Berlin, 20. avgusta. — Nemška par-nika »Strassburg" in »Stralsund" priplula sta južno v Severnem morju. Obstrelila in nničila sta neko angleško pomorsko ladjo (Dnterseebot) in poškodovala dve sovražni torpedovki. Tudi nemški letalni stroji nastopajo. V nemškem morju ni nobenega sovražnika. Amerika nastopa. Berlin, 20. avgusta. — Francoska vlada pogajala se je z Ameriko, da bi ji od tam življenska sredstva dovažali. Amerikanski predsednik pa je prepovedal izvažanje živeža v Francijo. v Naši vojaki v Srbiji. Semlin, 18. avgusta. — Naši vojaki so včeraj pri Pogarju Savo prekoračili in pošli na srbsko ozemlje. Zavzeli so srbsko mesto O b r e-n o v a c. Politične aretacije. (Zadnja vest.) Ravnokar so aretirali tukajšnega slovenskega voditelja in nadsokola advokata dra. Ivana F e r m e v c. Povod še ni znan, ima pa vsekakor politični značaj. — Istotako so izročili v četrtek ponoči kazenskemu sodišču kaplana Poterca od Sv. Trojice v Halozah. Japonska proti Nemčiji. Berolin, 20. avgusta. — Wolffova pisarna poroča: Berolinski japonski poslanik podal je v imenu svoje vlado nemškemu zunanjemu uradu noto, v kateri se sklicuje na angleško-japonsko zvezo in zahteva: da se takoj odstranijo nemški vojni parniki iz japonskih in kitajskih morja, oziroma da odložijo ti parniki orožje; — nadalje da Nemčija do 15. septembra t. 1. brezpogojno odda vse najemne pokrajine Kračava japonskim oblastvom. Japonska vlada zahteva na ta ultimatum do 23. avgusta odgovor. S tem je torej tudi Japonska stopila na stran naših sovražnikov. Na izid evropejske vojne to Beveda ne bode mnogo vplivalo. Pozor, družine rezervistov! Kakor znano, imamo posebno postavo, glasom katere dobijo družine pod orožje poklicanih rezervistov od države podporo. Da se to podporo doseže, mora se opravičenec (žena v svojem in v imenu otrok, mati, oče, ki sta živela od rezervista) oglasiti pri občinskem predstoj-ništvu, katero izpolni gotovo polo. Družine, potrudite se in oglasite se takoj! Napad na cesarsko sliko. Ptuj, 20. avgusta. — Na večer cesarjevega rojstnega dneva so neznani pobalini s kamenjem poškodovali sliko našega cesarja, ki je visela pri oknu pisarne g dr. P1 a c h k i v Ptuju (Minoritski trg). Dr. plem. P 1 a c h k i plača 50 kron tistemu, ki bi storilca naznanil ali pa sploh taka naznanila .podal, katera bi zamogla na sled storilca voditi. Razburjenje med prebivalstvom je vsled tega brezvestnega čina jako veliko. Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse 2 S. Cenj eni prij atelj i! Politični 'in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. »Štajercev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-k a rn ali, kavarnah in brivnicah »S t aj erca." 3. Agitiral za »Štajerca.* 8flp~ Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! ~^P^ Vsi na delo za naš listi Kmetovalčeva opravila v mesecu avgustu. (Konec.) V vinogradu: Trtno mladje lepo privezi, zakotne poganjke preščipni nad 2—3 listom in ko glavni poganjki do polovice svoje dolžine dozore, jih za '/s dolgosti preščipni ali prerezi, da se nadaljna rast ustavi in s tem njihovi spodnji popki okrepe. To slednje delo opravi v drugi polovici avgusta. Trte t tem mesecu dvakrat ali pa vsaj še enkrat dobro poškropi, a tudi letošnjih cepljenk »e pozabi. Ce se sili plesen na grozdje, opraši ga nalahko z žveplom, toda ne posipaj ga z njim, sicer žveplo grozdje osmodi. Ce je vinograd plevolen, oplevi ga čimprej, V suho cepljenje trte odkopaj in odstrani jim privršne korenine, ako tega nisi že prej storil, a škropi in plevi jih tudi pridno. V sadovnjaku: Zrelo sadje se obira. Sadno drevje se začne cepiti na speči popek. Žlahtne pogajnke na živ popek cepljenega drevja privezi h palcu, ki si ga pustil o cepljenju nad vloženim popkom, a divje poganjke odstrani s podlag, če nameravaš vzeti od enega ali drugega drevesa cepiče za zimsko cepljenje, zaznamuj ga na primeren način. Na vrtu: Zelenjadno seme se popira, mlati ali pa ožme, očisti in spravi. Ko si seme očistil, ne devaj ga takoj v papir, škatlje al v druge posode, ampak razširi ga v senci iu večkrat premešaj, da se do dobra osuši, sicer se ugreje in njegova kaljivost trpi. Prazne lešice obsadiš lahko z zimsko endivjo in z zeljem. Sejaj seme zimske solate, zimske špinače, motovilca in zgodnjega radiča. Zelenjavo pridno okopavaj in po potrebi zalivaj. Paradižnikom obiraj in skrajšuj stranske poganjke, da se grmi preveč ne sko-šatijo. Pobiraj belinove gosenice po zeljnatih rastlinah. Na travnikih: Kjer je mogočo, naj se travniki namakajo. V gozdu: Proti koncu tega meseca se že lahko prične z nabiranjem frodlja in s sečnjo kolcev. Ne jemajte denarja iz šparkas! C. kr. štajersko namestništvo nam piše: »Kakor so že mnogokrat pokazale-izkušnje, ni izključeno, da bodejo radi položaja, ustvarjenega po izvenpolitičnih razmerah, se tudi sedaj raznašale napačne vesti o varnosti denarnih zavodov v splošnem in zlasti pa hranilnic, kar ima za posledico, da se ljudstvo, še bol' razburja in burno in nujno zahteva izplačanj© svojih vlog. Znano je, da brezvestne osebe, katerim se glede njihove odgovornosti navadno^ sploh ne more do živega, take situacije izkoriščajo, da na zloben način povzročajo množenje straha med ljudstvom in tako napeljujejo-vodo na svoj mlin. Do kakega vznemirjenja sploh ni povoda; hranilnice so kot denarni zavedi utemeljene na tidai in popolnoma varni podlagi, ker so podvržene stiogemu po zakonu oskrbljenemu nadzorstvu. Javnost se tedaj v lastnem interesu svari, da se ne ozira na take vznemirjajoče vesti; sploh bi se uvedlo proti dotičnikom, ki bi jih razširjali, kazensko postopanje. Zgodilo bi se v mnogih slučajih, da bi stranke s trudom prihranjen ter dvignjen denar na lahkomiselni način za vedno izgubile," W* Torej še enkrat: Najvarnejšo zavetišče za denar je zdaj šparkasa! Loterijske številke. Gradec, dne 19. avgusta: 30, 63, 84, 79, _ 4. Trst, dne 12. avgusta: 68, 67, 45 17, 55. Otročji vozičk* za 12, 14, 16,18, 20 in tudi finejše sorte velikem izbira se d biva v veliki trgovin Johana Kos CELJE na kolodvorskem prosto (Zahtevajte cenik). Prvorazredna kolesal Najnovejši modeli 1914/15. Kolu! Tnjni! Lihki Itklii! 6[let pismene reelne garancije 1 Krasna priznanja iz vseh irogov. Št 13,'Ž. Lcitner-kdo znamka „B. L." z najboljšim lorpedo-freilaufom, doppclglocktnlager, gorskim reantcljnom, delavskim orožjem, zvoncem, ace-tyien-svetilko, nožno pumpo, varstvom proti blatu, skupaj K 120--—. Posamezni dtli po najnižjih cenah. Ceniki gratiB in frankol Največja fabricUa zaloga koles Briider Leitner, SI. Veit a. 'd. Gltn St.28. 889 IšČe se zastopnike proti visoki proviziji za obisk kmetovalcev, obrtnikov, uradnikov itd. za razpoki Ijalno trgovino moškega in ženskega blaga. Vpeljani imajo prednost. Nevpeljani, ki pa imajo dobro znanje, se vdelajo. P nudbe pod ,,Tnca-fabrik 4313" na Haasmstein ii Vogler, Prag, II. Ccsko. Fino odpadlo milo pri Stancanju lahko poškodovano, v raznih dišavah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo, v 5 kilskem požt- nem zavoju. Čisto fina kakovost ca. 60 do 70 kosov K 7 50 po povzetju. Seifen-Vemndhaiis ..Merkur", Wien - Seoler- (henfeld 48. 60S Lepa hiša v dobrem stanu za trgovino ali obrtn.jo z vrtom, v Središču, blizu cerkve, se poceni proda ali v najem odda. Vprašanja na Willi. HI ii h. Lederb.. Am, Annenstr. 85. 697 Priden konjski hlapec prednost ima starejši bivši vojak, sprejme se takoj pri trgovca Francu Sehosteritsch v St. Vidu pri Ptuju. Sme biti tudi oženjen. Dobi stanovanje in delež na vrtn. 616 Zaradi vojske prodam svojo trgovino z mešanim blagom, žganjem, vinom, pivom, mostom, prodajo lesa tobak - Irjliko. Odkup 4000 K skupaj s krajem po dogovoru. Jako dober kraj, kar se da dokazati. Vprašanja na npraro lista. 643 Ameriko od i 12.000 do 19.000 tons velikimi parniki z dvojnimi iravbami Red Star Line Prvorazredni paniki. Zoerna oene. Izbama oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v novi York, vsakih U dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Rad Star Unij, Aatwsrpon, Dunaj IV WiedeaergQrtel SO. Julius Poppa.'.. Innsbruck. Sttdbahnstraase 2, Franc Dallas, Ljubljana, kolodvorska ulica *i. Leopold Franki. Qradec Joanneumring if- Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove Josef Wesiak, PuntiganKT Bierdepjt, Marburg, Miiblgasse. 601 Frani Schonlieb, tovarna orožja in izdeloval- nica fiaih pušk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparatuie, pre* naredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi t nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. — llustrovani cenik bret troškov. 66? Orožje skrbno pristreljeno, z državnim pečatom (Beschusstempel), v najboljši izpeljavi razpošilja e. in kr. dvorni life rant HANNS KONRAD Unix št. 625 (Češko). Revolver K 6f 0. Flobert-žepne pištole K 3 50, Terceroli K 3-21). Flobett-tešingi \\ 1120. Lovske puške K 48 — in višje v najbogatejši izbiri. Slavni cenik na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 530 Lepo posestvo 8 s'anovalno hišo, 3 sobe, kuhinja, gospodarsko poslopje s poljem, se poceni proda. Vprašanja: Manbor.Karntner-strasse 56. 649 Velika dobra viničarija v Janzevigr ri se cdda. Sprejme se tudi on Tiničsr « 3 do 4 delav.kimi močmi pri Kari Kaspar v Ptnjn. 647 Viničar se išče za Neoberg, pol ure od mesta Slov. Bistrica. Dobi 60 K depntata na leto in vsaka uelavDa oseba za vsak delavnik 60 h, pri težkem delu 1 K. Pri viničariji je tudi ena krava, vrt za zelenjavo in njiva za krompir. Obdelovati je 3 orale amerikanskih goric. Dela je vso leto. Vprašanja na upravo tega lista. 648 za. železno trgovino (Eisenhandlung) se sprejme, priden in zvest v trgovini List & Brodnjak Strigova (Stridau), Ogrsko. m Komi "W star 21 let, iznrjen v trgovini z mešanim blagom, nemškega, slovenskega in hrvatskega jezika vešč. z 3 letno trgovsko šolo, izstopil iz službe vsled vojaških zadev v sedanji mobilizaciji, želi epet službo nastopiti. Genj. ponudbe je poslati pod naslovom: „Sofortiger Eintritt" Postlagerud St. Nikolai b. Friedau. 6u C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Dne 8. avgusta 1914. RAZGLAS. Razprodaja letošnje žetve ob državnih cestah stavbenega okraja Maribor nasajenih sadnih dreves se vrši na sledeči način: 1. V torek, dne 1. septembra 1914 ob 3. uri popoldne v gostilni Hoinig- v Pesnici za progo od km 57 do km 60 Tržaške državne ceste. 2. V sredo, dne 2. septembra 1914 ob 9. uri dopoldne pri hiši cestnega čuvaja v Radi-selu za progo od km 74 do km 80 Tržaške okrajne ceste; ob 11. uri dopoldne v gostilni Hermann v Zgornji Polskavi za progo od km 80 do km 86 Tržaške okrajne ceste; ob 1. nri popoldne pri hiši cestnega čuvaja v Slovenski Bistrici za progo od km 86 do km 94 Tržaške okrajne ceste. 3. V četrtek, dne 3. septembra 1914 ob 9. uri dopoldne pri gostilrji Wieataler v Trester-nicu za progo od km 3 do 12 dtžavne' ceste Drauvvald. Oddaja sadne žetve zamore se na prošnjo licitantov tudi po posameznih kilometrih vršiti. Oddajalna svota skupno s pristojbino koleka po skali II se mora takoj po oddaji plačati. Ona sadna drevesa, ki se jih je cestnim mojstrom ali cestnim paznikom v zmislu odloka name8tnije št. 1458%, 1908 prepustilo in ki so vsled tega od razprodaje izključena, se bodejo do najkasneje 20. avgusta 11. z 10 cm širokimi apneoimi Iraki označili, .Natančnejša pojasnila glede oddaje sadja se bodejo licitantom na licu mesta naznanila. 6io C. kr. namestniški svetnik: VVeiB m. p. Na prodaj je fPgT* pray lepo posestvo na prav lepem in razglednem kraju, primerno za obrtnika in za vsacega penzijonista, lepa zidana hiša z gospodarskim poslopjem, biša ima 4 sobe in 1 kuhinjo s hrambo, 2 lepi obokani k le ti in z gostilno ; posestvo obstoji iz njiv, gozda, z velikim vrtom, lep sadonosnik in travnik, kjer se lahko redi do 4 glav goveje živine. Večinoma vse skupaj. Se takoj proda aH v najem odda. Cena prav ugodna ; potrebnega denarja 6 do 7000 K. Proda se zaradi preselitve. Naslov pove uprava tega Usta. 644 Proti bolečinam tajih očes! Od vseh ne Številni h sredstev zoper kurja očesa zahtevajte vender le: Cook & Johnsons amerik. patent. rinke zoper kurja očesa Le te edino odpravijo v 10—20 minutah vsako bolečino in odpravijo kurja očesa popolnoma. Poskusni kosi 20 vinarjev, 6 kosov K 1--. „Samariter" Zoper trdo kožo in žulje, kurja očesa na peti in podplatu, kjer ne drži Doberj flajšter, je nedosežen „Samariter" tekoče mazilo zoper kurja očesa v kronskih tubah. 1 tuba K —"60. Oba sredstva se dobi v vseh apotekah in d.ožfrijah. 660 Zahtevajte v vseh trgt-vinah, gsstilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „81 a. j er 6 eve" uži g al ice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerhank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalegi BRATA SLAVVITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalegah. sprejmejo se pri rudniku Johanisthaler Kohlengewerkschaft Karmel na Dolenskem. 640 KARL RENGO „Aumuhle« (preje mlin g. F. C. Schwab) v Ptuju kupuje vsako množino pšenice in rži; plačam za jako lepo pšenico 28 do 29 K za 100 kg, za rž K 20 — do 22-—. 632 adska kopelj mestnega kopališča t Ptnjn. Čas za kopanj«i ob delavnikih od do 8. ure popoldne (blagajna je 18. de 1. on »prta); ob nedeljah in I premikih od 11. Jo ft. ure dopoldne. I 1 kopeli z vročim zrakom, pero „Br»u«ebad« z rjuho K. —• TO # *m Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni oe-narni zavod. priporoča se glede vsakega med h ranil nične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tndi za posredovanje vsakoršnega posla c avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami rado voljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem xsrr -:■' : vstreže. ..... ~ $ Obrjenje $ ; z avst. ogersko # # tanko. $ os Ravnateljstvo, ca Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. 80 - 8 — m IP IT AsbestsKri I l/llli I I poprayaprost.varenpred ognjem. iitrjen'prflli v|«| se. 53ž7 (foSk0). Glavni cenik z nad 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. 680 • *• mtcar višje starosti, pošten in zanesljiv, ako mogoče ' z večini i delavskimi močmi, se sprejme pri graščinskem oekrbni&tvu O O r n a V a, pošta Možgance. 637 HestBi posredovalnica (lohnung- and DienstYermittlung) » i« službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje roe Trste posredovanja najhitreje. "fJf VpnuiNtj« in pojuniia v mestni Stražniei (rotovž). LANGEN & WOLF Dunaj X, Laxenburgerstr. S3 zastopstvo: Inženir Franz Lach, Gradec, Theodor Komer- ■ strasie- 47 11/10. min „ za bencin, benco, perolin, „sauggas" in surovo olje. Bencin-lokomobili s streho ali brez nje. Mašina za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe. Obisk intenirja, proračun troSkov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. eW Doslej prodanih motorjev je 121.000 z 1,300.000 konjskimi silami. Peter Ksii iliik tt na glavnem trgu zraven apoteka priporoča ivojo zalogo: Otročjih if rti, rainib vrti usnatega blaga kakor kefre, taike za šole. ■a nakupovanja ia za denar, toaletno rad, pisalne In kadilne predmeta. Razne stvari Iz jekla npr. bestek, žilo, nolo za lap in prave Salinger britve itd. Blage iz celuloida hi roga, kako tadi pletarsko blage npr. kerbe za potovanje v»»k mt. Razne blage Iz otekla ia porcelana, tal ar je, plekre, sklede, lase, glaie Ia draga v to atroko spadajoč« reči. Bazami Oddelek i* od 20 vie. aapng. Posebno lap« r«5i pa m tO da K H2t. Št. 18086. ti 8 5 delavskimi močmi, ki so razume tndi na vinogradniško delo, po sprejme pri S. Hutter V PtUJU. 636 ki mora tndi v prodajalni pomagati, se sprejme p v i Maksu Straschill v Ptuju. «38 Krajna občina Šele (Zeli) pri Borovljah, pol. okraj Celovec, iSče občinskega tajnika, ako mogoče obenem organista pri farni cerkvi pod sledečimi pogoii: 1. Plača kot tajnik 70 kron mesečno, prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava; 2. Plača kot organist po dogovoru bržkone okoli 300 kron na leto; 3. Polno znanje nemškega in slovenskega jezika (zlasti koroškega slovenskega narečja) v govoru in pisavi je potreheo; 4. Tajnik ne sme biti prodkaznovan in nuj ima, ako le mogoče, skušnjo za občinske tajnike v zmislu razglasa c. k. deželne vlade za Koroško z dne 3. februarja 1891 1. d. p. št. 6. Lastnoročno pisane prošnje (v obeh jezikih) vposlati je najkasneje do 1. septembra 1S14 v lastno roko župana g. Florjana Olip, po domače Užnik v Selah. Nastop slulbe čimpreje po dogovoru. Prosilci naj bi se pred vpošiljatvijo svojih ponudb v tajništvu koroškega deželnega odbora v Celovcu (Landbaus) predstavili. Od koroškega deželnega odbora v Celovcu dne 28. julija 1914. 62» zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo učne prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund": 1H' za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylcrt; zaCclje pri g. KarlMOrtl; za Ormož pri g. Stefan Brodar. trgovni z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in-rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 28» veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ mm m zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblak za moške, ženska In otroka* klobuke, Čevlja, sploh obutalo, strikane In sifonaste srajca, kravata, otročje vozičke, na- -----Ei================ grobna vence In traka vo^ x en« besedo vs«. ================----- RAZ GLAS. 641 Šparkasa mestne občine Celje naznanja, da je določena obrestna mera za hranilne vloge i zanaprej s 41 0 2 0 Obrestovanje vlog se zgodi od prvega delavnika in neha z delavnikom pred dnevom dviganja. Kentni davek plača, kakor doslej, zavod samo iz lastnih sredstev. Zunanjim vložnikom se daje na žel j oseke poštne hranilnice brezplačno na razpolago. Hranilne vložne knjižice lastnega zavoda se brezplačno shrani. Šparkasa mestne občine Celje. Ti.k.l- W Bl.nk.