Stran 50 Jugoslovanski Obrtnik, 15. julij 1920. Štev. 1 1 0 slovenski ljudski umetnosti. Spisala prof. G. in V. Balkan! Grozna beseda za evropske diplomate minulega stoletja in sedanje do­ be, znan kot ognjišče večnih nemirov in od nemških in laških imperialistov divno za­ sanjana pot v orient! Vendar pa je postal Balkan v zadnjih desetletjih še tudi v ne­ kem drugem oziru ne samo znan, ampak naravnost slaven, namreč po svojih origi­ nalnih in pestrih izdelkih ljudske umetni­ ške obrti. Modeme so postale v zadnjem času vezenine raznih balkanskih narodov. Dandanes, ko se razvija Jugoslavija v odločujočo silo na Balkanu,' se bomo mo­ rali tudi mi Slovenci nekoliko bolj poglo­ biti v študij umetniških motivov, izraženih v izdelkih jugoslovanske ljudske umetni­ ške obrti. Kajti s primerjanjem teh s slo­ venskimi ljudsko-umetniško-obrtnimi izdel­ ki bomo vsaj deloma določili, kaj je prist­ no jugoslovansko in v koliki meri je stala slovenska ljudska umetniška obrt pod ori­ entalskim, oziroma pod vplivom nemških alpskih dežel in Italije. O tem hočemo po­ zneje bolj obširno govoriti. Namen tega članka je le, opozoriti slovensko javnost, predvsem seveda obrt­ ništvo na slovensko ljudsko umetnost in na praktično uporabo njenih umetniških motivov v umetniški obrti in v stavbar­ stvu. Priznati moramo, da so nam bili do najnovejše dobe pač mnogo bolj znani ljud­ ski umetno-obrtniški izdelki Tirolcev, Ba­ varcev, naših severnih bratov Čehov in tudi balkanskih narodov, kakor pa sloven­ ski, četudi so ti ravno vsled velike različ­ nosti tem bolj zanimivi. Celo strokovnja­ ki so, razen malenkostnih častnih izjem, govorili o njih naravnost zaničljivo, ker jih pač niso poznali. Tujci so mnogokrat z največjim zanimanjem ob raznih slovesnih prilikah opazovali krasne slovenske na­ rodne noše, ki so nam služile le za para­ do, ne da bi v njih opazili visoko razvit umetniški čut priproste kmetske roke, ki je izvedla te sicer priproste, vendar umet- niško-originalne vezenine. Še mnogo manj zanimanja kakor ve­ zenine so budili leseni in kovinski izdelki ljudske umetniške obrti, ker so bili pri­ stopni le posameznikom ali pa očesu stro­ kovnjaka, ki jih je iskalo in našlo na za­ prašenih podstrešjih. Z živimi barvami poslikane, ali tudi umetno izrezljan« skri­ nje, ki so tvorile nekoč glavni del »bališa«, ki so ga na okrašenem vozu slavnostno prepeljali od1 nevestinega na njeni novi dom, so izginile U a i podstrešje kot shramba za žito, kjer so jih snedli črvi, ozir. še da­ nes polagoma razpadajo. Isto usodo je ! do­ živel večinoma kolovrat, s tuintam narav­ nost umetniško izrezljanimi preslicami. Staroslavno majoliko, ki je sicer večinoma laškega izvora, je zamenjal v slovenskih vinskih hramih modemi stekleni kozarec. S starimi običaji in šegami ob slovesnih prilikah, kakor ob poroki, ob rojstvu, ob pogrebu, ob trgatvi, ob cerkvenih prazni­ kih itd. 'S o izginili večinoma tudi predme­ ti, izdelani v ta namen ali v domači hiši, ali pa od1 vaškega umetnika. Tudi način živ­ ljenja na kmetih se je moderniziral. Mesto nerodne težke skrinje si je nabavil kmet moderno omaro, na mesto priprostih in ne- p/aktičnih bučelnih panjev, s šegavo, res v narodnem duhu poslikano) čelnico, so stopili moderni Dzierdzonovi in drugi prak­ tični panji. Povsod opazujemo stremljenje po modernem in praktičnem. In prav je tako! Kaj hočemo torej?! Nikakor nima se­ danje gibanje po zopetni uvedbi ljudske umetniške obrti, ki je pri nas z ozirom na dlruge narode šele v povojih, namena, zo­ pet graditi težke poslikane skrinje, povsod uvesti deloma nepraktične in celo nezdra­ ve narodne noše, da omenjam le težko go­ renjsko »avbo«, ter različnih moških klo­ bukov, odstraniti zaradi šegavih podobic na čelnicah modeme panje itd. Namen te­ ga stremljenja je, uporabiti narodne umet­ niške motive na teh domačih izdelkih in sicer v modernem smislu v umetniški obrti in stavbarstvu. Čemu pačijo lice slovenske zemlje, včasi na najlepših točkah naše domovine, razne »švicarije« in v drugih, mnogokrat zelo neokusnih, nam popolnoma tujih slo­ gih zgrajene vile, ko ima vendar vsak tipičen kraj naše domovine svojo tipično slovensko hišo?! Kako popolnoma drugače bi vplivalo na tujca blejsko jezero, če bi bilo obdano od venca vil, zgrajenih v do­ mačem, za blejsko okolico tipičnem slogu! S tem bi pokazali, da si nam ni treba iz- po&ojevati pri tujcu in bi obenem zbudili v njem večje spoštovanje do našega ma­ lega naroda. Med vojno so preplavile skoraj vso srednjo Evropo, in tudi v Ljubljani si jih lahko opazil vsak korak in skoraj v vseh izložbenih cknih, seveda večinoma na Du­ naju izgotovljene obleke in bluze z bol­ garskimi vezeninami. Sicer nimamo niče­ sar proti temu, saj so tudi jugoslovanske in našim sorodne, vendar čemu iskati dru­ god tega, kar imamo sami doma v obilici! Skupine narodnih noš iz vseh krajev slo­ venske zemlje ob priliki poseta Nj. Vis. prestolonaslednika regenta Aleksandra so jasno dokazale, da se naše narodne noše po svoji pestrosti, ljubkosti in izvirnosti pač lahko merijo z narodnimi nošami vsakega drugega naroda. Koliko ljubkih, res narodnih umetniških motivov tiči v teh priprostih vezeninah! Ali bi se ti ne dali uporabiti v modernem smislu prikrojeni, pri modemi obleki? Omenili smo zgoraj, da so nekatere narodne noše deloma ne­ praktične. To pa nikakor ne velja za vse. posebno ne za belokranjske, ki so ljubke ter praktične in imajo razen tega tudi še velik narodno-gospodarski pomen, ker so te obleke, narejene iz domačega platna, stokrat trpežnejše od najmočnejših angle­ ških lodnOv. Mogli bi še mnogo govoriti o prak­ tični uporabi motivov naše ljudske umet­ nosti, toda o tem več pozneje! Z veseljem opazujemo, kako zavzema to stremljenje vedno širše sloje, in tudi zavoda, ki sta v prvi vrsti poklicana udej- stviti ta stremljenja, namreč tukajšnja viš, državna obrtna šola, ki goji že več let slovensko ljudsko umetnost v modernem smislu, in pa državni zavod za pospeševa­ nje obrti delujeta zadnji čas skupno za vpeljavo modemizovane ljudske umetno­ sti v stavbarstvu in v umetniški obrti. Opozarjamo na naš obrtno - kreditni zavod, »Obtrno Kreditno Zadrugo«, ki nam nudi vsakovrstne kredite, na tekoče račune, proti odstopu računov, eskomptu menic itd. To je edini zavod, v katerem imajo odločilno besedo obrtniki sami. Pri­ poročamo pa tudi, da nalagate v tem za­ vodu razpoložljive novce. Vsak, ki ima količkaj več denarnega prometa, naj si odpre tekoči račun pri »Obrtni kremtni Zadrugi« v Ljubljani, Sodna ulica 11. Zadruge in njihove zveze. Zadnjih par desetletij se je pri nas za* snovalo precej obrtnih zadrug. Te zadruge so bile ali strokovne, bo se pravi, da so bili njihovi člani le ene ali pa tudi podobne stroke združeni v tako zadrugo, ali pa so bile kolektivne zadruge, tako da so bili za­ družni člani pripadniki vsi obrtniki, ali če je bila zadruga trgovska, vsi trgovci enega okrožja. Strokovne zadruge obsegajo na­ vadno večji okoliš ali celo okrajno glavar­ stvo ali več okrajnih glavarstev skupaj, ali pa celo deželo. Namen vseh teh zadrug j c, piospeševati čut skupnosti, pospeševati obrt s tem, da se čuva pravica in dolžnost obrtnega stanu ter, kar je glavno, da je celi zadružni aparat na razpolago obla­ stem, kadar je potreba razsojati obrti se tičoče zadeve. Zadruga ima čuvati, da se vrši red pri včlanjenih udih, da se učenci pravilno izuče in podobno. Na podlagi to­ zadevnih pravil, ki so po svojem bistvu vsa enaka, bi se dalo s soglašanjeiu večine udov ustanoviti še v okvirju za­ druge: oddelek za nakupovanje surovin, prodaja blaga, bolniška blagajna itd.