Kakšna bo usoda Kulturnega doma Duplica? Investitor se je o prostorih KS Duplica pripravljen pogovarjati z občino. Po uspešno rešenih zapletih s parkirišči, ki jih je na Duplici povzročila gradnja izobraževalnega centra Jehovovih prič, se na Duplici že nekaj časa kuha nova vroča zgodba. Tokrat je v središču pozornosti Kulturni dom Duplica, ki je delno že prodan, delno pa še v lasti podjetja Stol, krajevna skupnost Duplica pa ima v njem urejene prostore za svoje delovanje. Ker želi Stol svoj del objekta prodati, občine pa ta objekt ne zanima, se zastavlja vprašanje, kje bo krajevna skupnost Duplica delovala v prihodnje. Več na 2. strani. Foto: Foto klub Kamnik NAGRAJENI ŠPORTNI DOSEŽKI Najboljšim športnikom v občini Kamnik je na slovesnosti v Domu kulture v ponedeljek, 20. februarja, župan Anton Tone Smolnikar podelil priznanja za športne dosežke v letu 2005. Priznanja je prejelo deset športnikov v kategoriji deklic in dečkov, sedem športnikov v mladinski, sedem v članski kategoriji ter šest ekip. Več na 11. strani. Minister Jure Zupan med kamniškimi in domžalskimi dijaki Minister za visoko šolstvo, zna- vpisa za naravoslovne in tehnič-nost in tehnologijo Jure Zupan se ne študije, je bilo zanimivo in poje v torek, 14. februarja, na Šol- učno, saj je ministrovo predstavi- Minister Jure Županje s sodelavci obiskal dijake ŠCRM in si v spremstvu direktorice zavoda in ravnateljice gimnazije Veronike Matjašič Kališnik, ravnateljice ekonomske šole Tatjane Novak in profesorice Suzane Perhavec ogledal tudi.poskus verižnega eksperimenta z naslovom Nasmeh prosim, za katerega je ŠCRM Kamnik dobil nagrado Hiše eksperimentov. skem centru Rudolfa Maistra Kamnik srečal z dijaki zaključnih letnikov kamniškega srednješolskega centra in domžalske srednje šole, da bi jih še pred letošnjim visokošolskim vpisom povabil, naj izberejo študijske programe, ki jim bodo omogočili zaposlitev. Srečanje, ki sodi v sklop vladnih prizadevanj za povečanje tev dopolnila še spremljajoča ekipa, v kateri so sodelovali: Irena Bahovec iz Ministrstva za šolstvo in šport, dr. Jure Marn iz Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, predstavnik Titana d.d. Jože Tomelj ter Karmen Potočnik iz območne službe Zavoda za zaposlovanje. Več na 2. strani. Naslednja številka Kamniškega občana izide v petek, 10. marca. Članke oddajte do petka, 3. marca, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 8. marca, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91311, faks: 01/8319-860, e.naslov: sasa.meiac@siol.net Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. V________________________________________________________J SALON POHIŠTVA (clabor) Kranjska 3a, Kamnik ^ / tel :051/399-577, 01/831-04-81 VSE ZA VAŠ PRIJETEN DOM SUPER AKCIJA samo še do 30. 3. 2006 ŠE NIKOLI TAKO UGODNE CENE!! Obiščite nas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. Možnost nakupa na kredit do 24 mesecev. Informativni dan v Šolskem centru Rudolfa Maistra PRED USODNO ODLOČITVIJO BODOČIH SREDNJEŠOLCEV Izbira nadaljnjega izobraževanja je ena izmed odločitev, ki zaznamujejo prihodnost. Tega se zavedajo tudi v Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik, zato so se na letošnji informativni dan, kije potekal 10. in 11. februarja, skrbno pripravili. Profesorji in dijaki so zelo dobro poskrbeli, da so se bodoči kamniški dijaki seznanili z izobraževalnimi programi splošne in ekonomske gimnazije ter ekonomskega tehnika, s praktičnim poukom in številnimi dodatnimi dejavnostmi, ki jih nudi šola. V obeh dneh se je v šolski avli, ki je stičišče in prizorišče mnogih dejavnosti, zbralo okrog 200 »kandidatov« za splošno in ekonomsko gimnazijo in okrog 50 »kandidatov« za ekonomsko šolo z dvema oddelkoma. Morebitne bodoče kamniške dijake in starše smo povprašali, kako jim je bilo všeč na informativnem dnevu, kako si predstavljajo svojo prihodnost, zanimalo nas je, če jih že danes tarejo skrbi o zaposlitvi ter kakšna pričakovanja gojijo do izbrane šole. Več na 9. strani. Calcitovci bodo o svoji usodi odločali sami to soboto na domačem igrišču Igralci Calcita vabijo na zadnjo tekmo rednega dela, ki bo odločala o obstanku v ligi, saj proti Prvačini potrebujejo vse tri točke. Prav zaradi tega si v soboto želijo polne tribune in glasno spodbujanje. Tekma med Calcit Kamnikom in Prvačino bo v soboto, 4. 3., ob 20.00 v Športni dvorani Kamnik. Več na 13. strani LOVŠE DOMŽALE & KRANJ 01/729-9000 04/280-9000 xi'L> TODAY TOMORROVV TOVOTA Velikimali. Čisto nov Variš KOLEDAR PRIREDITEV na 4. strani POPOTOVANJA na 12. strani Odkrivamo Nepal in Sulavvezi Kamniške šivilje izdelale startne številke za Olimpijske igre v Torinu 2006 Le malo jih ve, da smo tudi Kam- pijskim igram v Torinu. V prosto-ničani prispevali k letošnjim Olim- rih nekdanje tovarne Keramika Schnabl so namreč kamniške šivilje avstrij-sko-sloven-skega podjetja Tom Tuki d.o.o. sešile vse drese - startne številke tekmovalcev in zastavice za smučarska vrata za olimpijske igre v Torinu 2006. Več na 5- strani. Bloudkova nagrada našemu Roku Benkoviču Najvišja državna priznanja na področju športa v Sloveniji - Bloudkove nagrade in priznanja so podelili že 41. leto zapored, letos prvič v Idriji, Bloudkovem rojstnem kraju, na dan njegovega rojstva -11. februarja pred 116. leti. Dosedanje podelitve so potekale v Ljubljani na dan smrti inž. Stanka Bloudka, odslej pa bodo na dan rojstva. Odbor za podelitev Bloudkovih priznanj je imel težko delo, saj je za leto 2005 prejel kar 86 predlogov, na voljo pa so bile štiri nagrade in dvanajst plaket. Za tekmovalne dosežke so nagrade prejeli skakalec Rok Benkovič, veslača Matej Prelog in Davor Mizerit, judoistka Raša Sraka, za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa pa Jože Mešl. Rok Benkovič je bil nagrajen za naslov svetovnega prvaka, ki ga je osvojil lani na srednji skakalnici na prvenstvu v Nemčiji, bil pa je tudi član slovenske reprezentance, ki je med ekipami zasedla 3. mesto. Nagrade in priznanja sta na slovesnosti s krajšim kulturnim programom v Filmskem gledališču v Idriji podeljevala minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in predsednik Odbora Miro Cerar. Zaradi Rokovih tekmovalnih obveznosti na olimpijskih igrah v Torinu je nagrado prevzela njegova mama Erika. Ob tej priložnosti so v preddverju idrijske Modre dvorane odkrili obnovljen spomenik Stanka Bloudka. VERA MEJAČ Dobeno 75,1234 MengeS Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Kakšna bo usoda Kulturnega doma Duplica? Investitor se je o prostorih KS Duplica pripravljen pogovarjati z občino Po uspešno rešenih zapletih s parkirišči, ki jih je na Duplici povzročila gradnja izobraževalnega centra Jehovovih prič, se na Duplici že nekaj časa kuha nova vroča zgodba. Tokrat je v središču pozornosti Kulturni dom Duplica, ki je delno že prodan, delno pa še v lasti podjetja Stol, krajevna skupnost Duplica pa ima v njem urejene prostore za svoje delovanje. Ker želi Stol svoj del objekta prodati, občine pa ta objekt ne zanima, se zastavlja vprašanje, kje bo krajevna skupnost Duplica delovala v prihodnje. Naj na kratko obnovimo celotno zgodbo: zgornje nadstropje Kulturnega doma Duplica je Stol prodal že pred leti, v njem pa je kupec uredil nekaj stanovanj. Sedaj želi Stol prodati še pritlični del stavbe, kjer so med drugim tudi prostori KS Duplica in dvorana. Najprej je ponudbo poslal na občino in ji ponudil, da ji prepusti spodnji del stavbe, če bi občina obnovila dotrajano vodovodno omrežje v Stolovi coni. Takšna kupčija pa občine ne zanima, saj ocenjuje, da bi morala v omenjeni vodovod vložiti več kot sto milijonov tolarjev, medtem ko vrednost spodnjega dela stavbe v Stolu ocenjujejo na 40 milijonov tolarjev. Ker občine ta stavba torej ne zanima, jo je Stol ponudil lastniku zgornjega dela, ta je stavbo pripravljen odkupiti, temeljito prenoviti in predelati v približno dvajset stanovanjskih enot. Če bo stavba res dobila novega lastnika, krajane Duplice upravičeno skrbi kaj bo z njihovimi skupnimi prostori. KS Duplica bi potrebovala 150 do 200 kvadratnih metrov velik prostor Zaradi tega se je sredi februarja sestal svet KS Duplica in sklenil, da je treba takoj poiskati prostore, v katerih bo KS Duplica delovala v času prenove objekta, hkrati pa se je treba lotiti tudi dolgoročnega reševanja te problematike. Marjan Hrovat, predsednik KS Duplica, pravi, da Duplica kot največja krajevna skupnost v občini še kako potrebuje skupni prostor. Po njegovih besedah seje investitor pripravljen pogovarjati z občino o tem, da bi KS Duplica še naprej brezplačno uporabljala »svoje« prostore v tej stavbi in dvorano. »Če ti pogovori ne bodo uspešni in bomo prostore v Kulturnem domu izgubili, bi jih lahko dobili tudi v kakšni novogradnji, ki se načrtujejo v Stolovi coni,« predlaga Hrovat, ob tem pa dodaja, da bi morala občina pri reševanju te problematike pokazati več interesa in prizadevanja, da se krajanom Duplice zagotovi primerne prostore. Občinski svetnik Vilko Dobovšek pravi, da so Dupličani na njihov kulturni dom precej navezani, saj so ga zgradili s prostovoljnim delom. »Toda vsi vemo, da je stavba že precej dotrajana ter potrebna temeljite in drage obnove, zato krajani KS Duplica ne bomo za vsako ceno vztrajali na tem, da bi imeli skupne prostore ravno v Kulturnem domu, res pa je, da drugega primernega prostora v naši krajevni skupnosti trenutno ni na voljo,« pravi Dobovšek, ki ob tem poudarja, da o prihodnosti svojih prostorov v KS Duplica pogovarjajo že kar nekaj časa. Po njegovih besedah bi prostorsko stisko KS Duplica dolgoročno lahko rešili tudi tako, da bi prostor za delovanje KS dobili v kakšnem stanovanjskem bloku ali objektu, ki bo namenjen družbenim dejavnostim, potrebovali pa bi približno sto petdeset do dvesto kvadratnih metrov velik prostor. Občina bi morala poiskati nadomestne prostore preden se je odrekla obstoječim Brane Golubovič, član občinskega sveta, je razočaran nad pristopom, s katerim seje župan s sodelavci lotil te problematike. »Odločitev, da občina ni zainteresirana za odkup spodnjih prostorov v Kulturnem domu Duplica, je temeljila na precej pavšalnih ocenah, saj niti članom občinskega sveta niti svetu KS Duplica niso bili predstavljeni strokovno utemeljeni razlogi, zakaj odkup prostorov z vidika občine ne bi bil gospodaren. Pričakoval bi, da bi bila v analizi predstavljena odkupna cena nepremičnine, predvideni stroški obnove prostorov in nakupa opreme, ki je potrebna za nemoteno delovanje krajevne skupnosti. Nič od tega nam ni bilo predstavljeno. Po vsej verjetnosti bi se res izkazalo, da je cena nakupa, obnove in opremljanja prostorov občutno previsoka in bi se namesto tega kot bolj smiselna rešitev pokazal odkup poslovnih prostorov v kateri od večstanovanjskih hiš na Duplici, ki se gradijo ali pa so že zgrajene, poslovni prostori v njih pa še samevajo,« pravi Golubovič in dodaja, da bi v kakšnem izmed teh lokalov lahko uredili prostor za delovanje društev, pisarniške prostore in sejno sobo krajevne skupnosti, za dislocirano enoto knjižnice, za ustvarjalne in prostočasne delavnice, računalniško sobo in še kaj. »Sredstva za to bi občina lahko pridobila iz naslova komunalnega prispevka vlagateljev, ki gradijo na Duplici. Vsekakor pa bi po mojem mnenju v tem primeru župan moral pred odločitvijo o prepustitvi prostorov v sodelovanju s svetom krajevne skupnosti in zainteresirano javnostjo poiskati alternativno lokacijo,« še dodaja Golubovič, ki ob tem opozarja, da v tej zgodbi ne gre toliko za sam prostor ampak za kakovost bivanja, ki jo lahko v danem prostoru dosežemo oziroma izgradimo .Temu področju pa občina po njegovem mnenju posveča premalo pozornosti. ZORAN JEREB Izredna seja sveta KS Duplica o problemih prostorov za potrebe KS Krajani pričakujejo od občine dolgoročnejšo rešitev Na izredni seji sveta KS Duplica, bila je v zbornici OŠ Marije Vere, so člani odločno zahtevali tvorno sodelovanje občine pri reševanju prostorskih problemov za delo KS in društev v tej naši največji krajevni skupnosti. reč še vedno nimajo veljavnega gradbenega dovoljenja za ta poseg. Nadzorni organ pa je zahteval nov statični izračun. Krajevni skupnosti je prostor za najnujnejše potrebe začasno zagotovila OŠ Marije Vere, svojo pomoč, dokler ne bo končana sanacija doma, pa je obljubil tudi Stol. Po obširni razpravi so člani sveta KS Duplica sklenili predlagati Občini Kamnik, da se bolj aktivno vključi v nadaljnje reševanje prostorske problematike za delovanje KS Duplica in njenih društev, saj ta naša največja krajevna skupnost s preko 4500 prebivalci nujno potrebuje ustrezne prostore oziroma dom krajanov. Potrebujejo ga številna društva, od mladine, kulturnikov, šahistov, strelcev, balinarjev, knjižnice do upokojencev. Če bo Duplica kljub drugačnim sklepom občinskega sveta leta 2004 o zamenjavi občinskega zemljišča znotraj Stola za prostore v kulturnem domu, res izgubila dom, ki je bil pred petdesetimi leti zgrajen s prostovoljnim delom Stolovih delavcev, predvsem kraja- nov Duplice, je potrebno napeti vse sile za dolgoročno pridobitev novih prostorov. V tem smislu je treba takoj poskrbeti za začasne prostore, dokler ne bo urejena sanacija sedanjih prostorov, ki jih je uporabljala KS v kulturnem domu. V primeru prodaje objekta pa je treba s pogodbo zagotoviti vsaj 15-letni brezplačni najem sedanjih prostorov, oziroma dokler tega problema ne bi rešili dolgoročneje. Občinski upravi so predlagali, naj bi takoj začela s postopki za pridobitev novih prostorov oziroma za gradnjo novega doma krajanov. V tem smislu je treba preučiti možnosti, ki jih bo nakazala razprava o novem lokacijskem načrtu B 20 Stol. Vire sredstev za nakup oziroma za gradnjo prostorov naj bi poiskali v komunalnem prispevku, prodaji občinskih zemljišč na območju Stola in v podobnih rešitvah, če že na občinskem svetu potrjena zamenjava za kulturni dom ne bo prišla v poštev. V ta namen naj bi že v občinskem proračunu za leto 2007 zagotovili začetna potrebna sredstva. FRANC SVETELJ Ker se stvari v zvezi z lastništvom, prenovo in nadzidavo nekdanjega kulturnega doma na Duplici v zadnjem času čedalje bolj zapletajo in grozi nevarnost, da bo naša največja krajevna skupnost ostala brez prostorov, potrebnih za svoje delovanje in delo številnih društev in organizacij, je predsednik sveta KS Marjan Hrovat v torek, 14. februarja, sklical izredno sejo sveta KS, ki so se je udeležili tudi vsi trije občinski svetniki z območja KS Duplica: Brane Golubovič, Vilko Dobovšek in Esma Rakovič. Predsednik sveta Marjan Hrovat in podpredsednik Alojz Kahne sta udeležence najprej obvestila o trenutni situaciji v zvezi s prostori KS v kulturnem domu. Povedala sta, da želi Stol d.d. kot lastnik pritličja in dvorane v kulturnem domu svoj preostali del čimprej prodati. Ker Občina Kamnik, po zadnjih izjavah njenih predstavnikov, ni zainteresirana za nakup, se direktor Stola Janez Pezdirc že dogovarja z lastnikom zgornjega dela objekta. V tem primeru obstaja možnost, da bi si KS Duplica s pogodbo zagotovila vsaj 15-letni brezplačen najem prostorov za svoje delovanje. Izvajalci sanacije in nadgradnje objekta, s katero naj bi pridobili okrog 20 stanovanj, pa so naleteli tudi na težave, povezane s statično trdnostjo objekta. Sedanji lastniki zgornjega dela nam- Nekdanji kulturni dom na Duplici je te dni kot gradbišče povzročil številne razprave o gradbenih problemih pri sanaciji, o bodočem lastništvu in o namembnosti prostorov, ki so petdeset let služili krajanom... Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 28. 2. 2006. Obisk ministra Zupana v ŠCRM Kamnik Minister za visoko šolstvo dr. Jure Zupan je s svojimi sodelavci obiskal Srednješolski center Rudolfa Maistra. Po srečanju z županom, predstavniki občinske uprave in vodstvom ŠCRM je dijakom četrtih letnikov predstavil temeljne usmeritve prihodnjega razvoja višjega in visokega šolstva v Sloveniji. Zatem pa je skupaj s sodelavci odgovarjal tudi na številna vprašanja dijakov o pogojih in možnostih študija ter na druga vprašanja, ki so povezana z njihovo odločitvijo pred vpisom na naslednje stopnje šolanja. Minister Jure Zupan med kamniškimi in domžalskimi dijaki Pred odločitvijo za ustrezen študij je dobro imeti čim več informacij Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan se je v torek, 14. februarja, na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik srečal z dijaki zaključnih letnikov kamniškega srednješolskega centra in domžalske srednje šole, da bi jih še pred letošnjim visokošolskim vpisom povabil, naj izberejo študijske programe, ki jim bodo omogočili zaposlitev. Srečanje, ki sodi v sklop vladnih prizadevanj za povečanje vpisa za naravoslovne in tehnične študije, je bilo zanimivo in poučno, saj je ministrovo predstavitev dopolnila še spremljajoča ekipa. Sodelovali so še: Irena Bahovec iz Ministrstva za šolstvo in šport, dr. Jure Marn iz Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, predstavnik Titana d. d. Jože Tomelj ter Karmen Potočnik iz območne službe Zavoda za zaposlovanje. Minister Jure Zupan je že v uvodu poudaril, da je izšel razpis za vpis na Višje in visoke šole, kjer so podane natančne številke o možnosti vpisa na vse višje in visoke šole. Po njegovem mnenju to še ni dovolj, saj moraš imeti za določen poklic veselje in tudi možnost poznejšega uresničevanja tega pridobljenega znanja. Predstavil je razmerje med povpraševanjem in ponudbo pri nas in v Evropi. Dijake je tudi vprašal, ali so se pripravljeni po končanem družboslovnem študiju preusmeriti, se spopasti z novo študijsko smerjo, če ne bodo dobili zaposlitve. Opozoril je, da ljudje v Evropi danes zelo menjujejo službe in se moramo zavedati, da so najuspešnejši tisti, ki so se pripravljeni več učiti. Dobro je, da imamo najprej naravoslovno podlago, potem pa jo lahko nadgrajujemo z ekonomskimi in pravnimi ter menedžerskimi znanji. Nazorno je predstavil delitev poklicev in njihovo študijsko usmeritev pri nas in v Evropi. Pri posameznih študijih se naše fakultete zelo razhajajo z evropskimi. Zlasti je to vidno pri študiju družboslovja in humanistike, kjer je naša študijska zasedenost 44%, evropska pa samo 34%. Naravoslovne in matematične vede so pri nas udeležene samo s 4,8%, v evropskih deže- volj le formalna izobrazba, ampak tudi sposobnost posameznika za različne veščine, znanje jezikov in osebnostne lastnosti. Pot od narave k znanosti in tehniki Dijaki so prisluhnili zanimivi predstavitvi dr. Marna iz Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Spregovoril je o bistvu sodobnega inženirstva in ustvarjalnih možnostih v tem poklicu. Opisal je zanimivo pot, ki pelje od narave k znanosti in tehniki. Z različnimi praktičnimi primeri je dokazal, da je človek najbolj odvisen prav od teh razvojnih možnosti. V razgovoru je dijake najbolj zanimalo, kako bo z bolonjskimi nazivi in kakšne so možnosti za študij v tujini. Dobili so dovolj konkretne odgovore. Zlasti za študij v tujini jih je minister opozoril, naj izbirajo tiste šole, ki so na državnem nivoju in so pri nas priznane. Manj zanesljivi so bili odgovori na vprašanje o tem, ali bodo res vsi, ki se bodo odločili za naravoslovni študij, dobili tudi službe. Minister je svetoval bodočim študentom, naj delajo seminarje in diplomske naloge v podjetjih, ker vsakdo raje zaposli zanesljivega človeka, s katerim je že sodeloval in je imel možnost spoznati njegove poklicne ambicije. lah pa 15%. Ponovno je opozoril, da v Sloveniji primanjkuje diplomiranih inženirjev strojništva, elektroinženirjev in računalniških strokovnjakov. Za dijake je bila zanimiva informacija o najbolj iskanih in najbolje plačanih poklicih v Evropi. Zavedajo se, da ne bodo vsi kontrolorji letenja, zavarovalničarji, revizorji, gospodarski inženirji, a predstavitev njihovih zaslužkov je bila mikavna. Karmen Potočnik iz kamniške enote Zavoda RS za zaposlovanje je spregovorila o štipendijah in možnosti za pridobitev le teh. Opozorila je, da za zaposlitev ni do- Po končani skupni predstavitvi si je minister Zupan s sodelavci z zanimanjem ogledal učilnico, kjer je profesorica fizike Suzana Perhavec z dijaki pokazala poskus verižnega eksperimenta z naslovom Nasmeh prosim, za katerega je prav ŠCRM Kamnik dobil nagrado Hiše eksperimentov (na fotografiji). Minister si je našel čas tudi za razgovor z novinarji šolskega glasila Zeleno in v intervjuju za ta časopis še dodatno osvetlil nekatere vidike izbire študija naravoslovja Novinarski krožek ŠCRM Kamnik S 30. seje kamniškega občinskega sveta Po dolgotrajnem in napornem usklajevanju je proračun za leto 2006 vendarle sprejet Kamniški občinski svetniki so 15. februarja na trideseti redni seji opravili veliko delo, saj so po skoraj šest ur trajajoči drugi obravnavi sprejeli dobrih pet milijard tolarjev (oziroma nekaj več kot 20 milijonov evrov) težek proračun občine Kamnik za leto 2006. Vendar pot do njega ni bila enostavna, saj so svetniki in svetniške skupine po prvi obravnavi pripravili kar 43 amandmajev v skupni vrednosti skoraj 233 milijonov tolarjev. Ker nekateri svetniki letošnji proračun občine Kamnik ocenjujejo za najslabšega v zadnjih dvanajstih letih, je župan Anton Tone Smolnikar pred začetkom njegove druge obravnave povedal, da se je proračun občine Kamnik v zadnjih dvanajstih letih povečal kar za trikrat. »Upal sem, da bo amandmajev nekoliko manj,« je še dejal Smolnikar, ob tem pa dodal, da je bilo letos sodelovanja med občinsko upravo in svetniškimi skupinami pri pripravi proračuna premalo, čeprav vrata občinske uprave za pobude in predloge niso bila zaprta. »Vsebina amandmajev pa dokazuje, da se prioritete občinske uprave ter svetnikov in svetniških skupin precej razlikujejo.« Ko je Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinske- projektih, zato je predlagala, da se občinska uprava in občinski svet dogovorita, kateri projekti bodo letos za občino prednostnega pomena in da se to upošteva tudi pri pripravi proračuna. »Če pa bi proračun zavrnili, bi s tem ogrozili tudi tako pomembne projekte, kot je denimo prenova OŠ Stranje,« je povedala Humarjeva. V nadaljevanju je dodala, da so arhitekturne storitve pri nekaterih projektih v naši občini nerazumno drage, da bi morali v proračunu več denarja namenjati tudi za ljubiteljsko kulturo in da bi tudi enosmerni promet skozi Šutno starim hišam zelo škodil, zato (prometna) prihodnost Šutne zahteva temeljit premislek. Daniela Kovačiča, svetnika Zelenih Slovenije, je zanimalo, za- Letos bo podeljenih dvanajst občinskih priznanj Ob letošnjem občinskem prazniku bo podeljenih dvanajst občinskih priznanj - eno zlato, tri srebrna, štiri bronasta in štiri posebna priznanja občine Kamnik. Zlato priznanje občine Kamnik bo letos prejel Božo Matičič za svoje 65-letno dejavnost na področju glasbenega poustvarjanja, tvornega sooblikovanja in spodbujanja raznovrstnih dosežkov kulturnega ljubiteljstva na Kamniškem ter za prispevek k prepoznavnosti Kamnika v slovenskem in mednarodnem prostoru. Srebrna priznanja občine Kamnik bodo prejeli: Janez Boris Ivanc za aktivno delo na področju mednarodnega sodelovanja, Alojz Berlec za prispevek k razvoju likovne umetnosti na Kamniškem in Drago Kovačič za vestno in dolgoletno delo na področju ornitofilije. Bronasta priznanja občine Kamnik bodo prejeli: Iva Kramar Šubelj za varstvo etnološke dediščine na Kamniškem, Majda Peterlin za oživljanje in ohranjanje duhovne in kulturne dediščine na Kamniškem, Medobčinsko društvo invalidov Kamnik za tridesetletnico uspešnega delovanja na humanitarnem področju in Dom starejših občanov Kamnik za tridesetletnico humanosti in skrbi za starejše ljudi. Posebno priznanje občine Kamnik pa bo podeljeno Primožu Hiengu za novinarske prispevke, s katerimi je prispeval k prepoznavnosti Kamnika v širšem slovenskem prostoru, Antonu Špenku za širjenje zavesti o etnološki dediščini na Kamniškem, Danijelu Hampu za nesebično pomoč mladim, ki so zasvojeni z drogo, terTunjiškemu oktetu za njegov prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture. tem delu občine. Po njenem mnenju je projekt za širitev obvoznice - stal naj bi 70 milijonov tolarjev - precej drag, če ne vsebuje že tudi začetka realizacije tega projekta. Mihael Resnik, svetnik Obrtno - podjetniške liste, je opozoril na to, da v proračunu ni predvidene nobene nove cone in drugih oblik spodbujanja podjetništva v naši občini. Po njegovem mnenju sta plavalni bazen in nogometno igrišče za občino zelo pomembna projekta, zato z njuno realizacijo ne bi smeli odlašati, o Veliki planini pa je ponovil že znano dejstvo, da je to za občino vreča brez dna in da bo tako vse dotlej, dokler ne najde primernega kupca. Marko Kemperl in Marjan Sempri-možnik, svetnika LDS, sta opozorila na visoko ceno razvojnih načrtov občine (še zlasti to velja za strategijo prostorskega razvoja občine) in na to, da so slednji premalo usklajeni s potrebami krajevnih skupnosti. Njun strankarski kolega Zvonko Cvek je izrazil zadovoljstvo, če rebalans proračuna letos res ne bo potreben (kot je na seji zagotovil župan Smolnikar), vendar pa ga istočasno skrbi, da zaradi premajhnih prilivov ne bo mogoče realizirati niti najpomembnejših projektov. Po njegovem mnenju bo občini kmalu začelo zmanjkovati premoženja, ki bi ga še lahko prodala za polnjenje občinske blagajne. »Ker v letošnjem proračunu svetniki lahko prerazporejamo samo eno milijardo tolarjev, vse ostalo pa predstavljajo že vnaprej določene obveznosti občine, predlagam, da se v prihodnje lotimo priprave dvoletnih proračunov,« je predlagal Cvek. Anton Raj-sar, svetnik DeSUS, pa se je zavzel, da bi v projekte, kakršen je denimo obnova Trga talcev, pritegnili tudi zasebne'vlagatelje, dodal pa je tudi, da je občina doslej v vrečo z imenom »Velika planina« zmetala že kakšne pol milijarde tolarjev, iz nje pa ni dobila še niti tolarja. Enakega mnenja je bil tudi Janez Leskovec, svetnik NSi, ki je zato predlagal, da bi to podjetje enostavno likvidirali. Poleg tega je predlagal, da bi sta- ga oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, svetnikom predstavil še spremembe na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna in na posameznih proračunskih postavkah ter odgovoril na pripombe svetnikov iz prve obravnave, se je začela dolga razprava. Daniel Kovačič, predsednik odbora za varovanje okolja, in Valentin Zabavnik, predsednik odbora za komunalno ureditev in infrastrukturo, stav imenu odborov, ki jih vodita, opozorila predvsem na neurejene odnose z lastnikom gostinskega lokala pod Malim gradom, zaradi česar je oviran prehod v rov pod Malim gradom. Marjeta Humar, predsednica odbora za družbene dejavnosti, pa je poudarila, da je denarja za družbene dejavnosti v proračunu še vedno premalo in da bi za to področje potrebovali vsaj še kakšnih sto milijonov tolarjev. Predlagala pa je tudi, da bi letos dokončno obnovili osnovno šolo v Stranjah - če ne gre drugače tudi s pomočjo posojila, čeprav župan in njegovi sodelavci niso naklonjeni zadolževanju - ter se najbolj nujnih investicij (predvsem zamenjave oken in obnove sanitarij) lotili tudi na drugih šolah. Mihael Resnik, predsednik odbora za podjetništvo in turizem, pa je dodal, da naša občina premalo pozornosti na-tnenja tudi evropskemu denarju, zato bi se morala črpanju denarja iz evropskih skladov v prihodnjih letih bolj posvetiti, občinska uprava pa bi se morala v ta namen tudi ustrezno kadrovsko okrepiti. V nadaljevanju razprave je Franci Spruk v imenu svetnikov SDS povedal, da občinsko upravo že nekaj let opozarjajo na težave, ki jih neurejena lastniška razmerja povzročajo pri nekaterih projektih (Velika planina, Mali grad...), občinsko upravo pa je spomnil še na nekatere že vsem dobro znane težave naše občine - velike investicije v prenovo šol in vrtcev, nujnost izgradnje tako imenovane zahodne obvoznice in na povečanje sredstev za krajevne skupnosti, kjer se zelo pozna odsotnost samoprispevka... »Skratka skrbi me, kako bomo finančne obveznosti in zmožnosti občine usklajevali v prihodnjih letih,« je zaključi Spruk. Še bolj oster je bil v imenu svetnikov SD Borut Žagar, ki je dejal, da je letošnji proračun katastrofalen in da so takšnega tudi pričakovali. Po njegovih besedah je to posledica dejstva, da v občinskem svetu v iztekajočem se mandatu ni bilo koalicije, ki bi podpirala županove odločitve, zato je župan preveč odločitev prelagal na občinski svet. V nadaljevanju se je Žagar zavzel, da bi občina letos kljub vsemu obnovila Trg talcev, začela s postopkom odkupa lokala pod Malim gradom in tako rešila zaplete, na katere sta opozorila že Kovačič in Zabavnik. Tudi Marjeta Hu-je v imenu svetniške skupine NSi me-ttila, da župan premalo vztraja pri svojih Kvadratni meter stanovanja v Kamniku je ovrednoten že na 335 tisoč tolarjev ali 1.400 evrov Poleg druge obravnave letošnjega proračuna so svetniki na tokratni seji opravili tudi prvo obravnavo tržnega vrednotenja nepremičnin na območju naše občine. Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, je svetnike seznanil, da je bil na zadnji dan lanskega leta kvadratni meter novega stanovanja v naši občini ovrednoten na 335.000 tolarjev oziroma 1.400 evrov, kar je za skoraj 29 odstotkov več kot v začetku lanskega leta. Po njegovih besedah je tolikšno povečanje posledica povečanja tržnih vrednosti stanovanj in indeksnega povečanja gradbenih cen v letu 2005. Glede na trenutne razmere na kamniškem stanovanjskem trgu pa je ob tem treba dodati, da po tej ceni kvadratnega metra stanovanja v Kamniku trenutno skoraj ni več mogoče kupiti. S svojimi pojasnili Škorjanc svetnikov ni prepričal, saj sta Franci Spruk, svetnik SDS, in Marjeta Humar, svetnica NSi, tako velikemu skoku cen ostro nasprotovala. Spruk je želel izvedeti, kaj je pravi vzrok za tolikšno povišanje teh cen v naši občini, saj je kvadratni meter stanovanja v Domžalah kar za približno 70 tisoč tolarjev oziroma 300 evrov cenejši. Tudi Humarjeva je menila, dajeta cena previsoka in da lepo ponazarja trenutne razmere na slovenskem stanovanjskem trgu, ki ga zaznamujejo umetno napihnjene cene. »Stanovanje je dobrina, ki bi morala biti bolj dostopna, pri takšnih cenah pa si mladi stanovanj ne morejo kupiti,« je poudarila in dodala, da bi morali gledati predvsem na potrebe ljudi, ne pa gradbenega lobija. kaj se tako zavzeto kot centra mesta ne čisti tudi drugih delov občine, še zlasti pasov ob cestah, katere plazove in posledice neurij namerava občina sanirati v letošnjem letu. Poleg tega je Kovačič opozoril, da je v proračunu premalo denarja namenjenega za redno delovanje društev in za sanacijo divjih odlagališč odpadkov. Po njegovih besedah je teh samo v Smarci ob obrežju Kamniške Bistrice deset »Pa tudi za nakup postaje, s katero bi merili onesnaženost zraka v naši občini, v letošnjem proračunu ni denarja,« je dodal ob koncu svojega nastopa. Brane Golubovič, svetnik LDS, je bil edini, ki je menil, da predlagani proračun v osnovi ni slab in da so tudi amandmaji očitno dobri, ker jih je občinska uprava upoštevala »Res pa je, da je proračun nekoliko nerodno oziroma pomanjkljivo obrazložen,« je dejal. Podobno kot Žagar tudi Golubovič meni, da je eden izmed problemov naše občine tudi ta, da v tem mandatu župan za seboj ni imel koalicije, ki bi podpirala njegove projekte, zato je bil prisiljen svoje načrte usklajevati s svetniškimi skupinami. Ker se bo letos pričela širitev severnega dela obvoznice in bo gneča na njej še večja kot doslej, je Golubovič povedal, da člani njegove svetniške skupine podpirajo idejo, da bi za promet začasno odprli tudi Šutno. Golubovičev predlog o začasnem odprtju Šutne je podprl tudi Gordan Ambrožič, svetnik DeSUS, ki je ob tem opozoril tudi na nekaj občinskih projektov, ki niso dali želenih rezultatov. Samostojna svetnica Tatjana Sonja Rot Djalil je svetnikom pojasnila, da je postavitev košarkarskega koša na Zikovi relativno draga zato, ker ne gre zgolj za postavitev koša, pač pa tudi ureditev podlage in postavitev ograje ob tem igrišču, ki je po njenih besedah edini rekreacijski objekt v ri del osnovne šole v Stranjah zgradili na novo, da bi končno sanirali odlagališče odpadkov v Vrhpolju, da bi elitno lokacijo v Volčjem Potoku razdelili na manjše parcele in prodajali po kosih in da bi občina stanovanja za lasten fond gradila sama namesto da jih kupuje. »To bi bilo namreč ceneje,« je prepričan Leskovec. Njegov strankarski kolega Vilko Dobovšek je menil, naj občina v Mali grad vloži samo še toliko kolikor je res nujno, nadaljnjih investicij pa naj se loti šele, ko bo pridobila soinvestitorja. Občinskemu nakupu gostilne pod Malim gradom je Dobovšek nasprotoval, ker je nakup Kulturnega doma na Duplici bolj pomemben, podprl pa je nakup naprave za merjenje onesnaženost zraka v naši občini. Po več kot enournem usklajevanju množice predlaganih amandmajev so svetniki občinski proračun za leto 2006 vendarle sprejeli. Miran Jereb ni dobil podpore svetnikov Ker razpis za izbiro novega direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva ni uspel, je svet agencije zaprosil občinski svet, naj Miranu Jerebu, vršilcu dolžnosti direktorja agencije, podaljša mandat. Svetniki se s tem niso strinjali in niso izdali soglasja k ponovnemu imenovanju Jereba za vršilca dolžnosti direktorja agencije. Med amandmaji, ki so bili sprejeti (izglasovani), je eden najpomembnejših nedvomno tisti, ki se nanaša na dokončanje obnove OŠ Stranje, predlagala pa ga je svetniška skupina LDS. ZORANJEREB Vi sprašujete, župan odgovarja Edo Perne, Sp. Stranje 17a, sprašuje, kaj sta Občina Kamnik in naš poslanec v Državnem zboru v zadnjih letih storila za sanacijo uničene ceste Kamnik -Stranje? Cesto je dokončno uničilo več stoprenatovorjenih tovornjakov dnevno (brez kontrole dovoljene obremenitve), ki vozijo material za potrebe izgradnje avtocest. Ali bo potrebno za sanacijo organizirati cestno zaporo? Strinjam se z vami, kot verjetno tudi vsi, ki so tako ali drugače primorani vsakodnevno uporabljati to prometno povezavo severnega dela kamniške občine, da je odsek ceste Kamnik - Stranje, še posebej ob obzidju Kemijske industrije Kamnik, vse prej kot cesta. Še več, je nevarna in je lahko vzrok številnih prometnih nesreč, poškodbam vozil, o varnosti kolesarjev in pešcev zagotovo nima smisla izgubljati besed. Lahko pritrdim številnim občanom in drugim udeležencem prometa, da ta odsek pomeni eno najbolj kritičnih črnih prometnih točk. Sam osebno in s sodelavci občinske uprave smo tarča številnih groženj in zahtev, naj končno to cesto popravimo, da seji bo ponovno reklo cesta. Žal smo povsem nemočni, kajti po državni kategorizaciji sodi ta kritični odsek v regionalno cesto I. reda z oznako Rl 225. Zakon določa, da morajo bitijavne ceste grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pra vil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki sojim namenjene. Prav tako zakon nalaga obvezni gospodarskijavni službi za javne ceste izvajanje vzdrževalnih del za ohranjanjejavnih cest v dobrem stanju, zaradi zagotavljanja prometne varnosti in prevoznostijavnih cest, kot tudi izvajanje nadzora nad stanjem javnih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitve prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah. Glede na trenutno stanje na tem odseku večino kriterijev ta odsek ne izpolnjuje. Za regionalne ceste je zadolžena Direkcija RS za ceste, ki izbere izvajalca za vzdrževanje. Na območju občine Kamnik je to Cestno podjetje Ljubljana, uresničevanje določb Zakona o javnih cestah pa nadzira Prometni inšpektorat Republike Slovenije, ki med drugim nadzira tudi dela pri rednem vzdrževanju in obnavljanju cest, torej ugotavlja tudi usposobljenost za varen promet. Kaj je občinska uprava postorila v zadnjih letih in tudi zadnjih dneh, ko se je položaj bistveno poslabšal, za sanacijo odseka te ceste? Državo in odgovorne institucije neprestano pisno in telefonsko opozarjamo in zahtevamo odpravo nevzdržnih razmer. Opozorila dopolnjujemo tudifotografskimi posnetki, pripravili smo nekaj ogledov tega odseka s predstavniki Direkcije za ceste, pred nekaj meseci seje na kraju samem s stanjem seznanil tudi direktor g. Vili Žavrlan. V minulih dneh (17.2.2006) so delavci Cestnega podjetja Ljubljana začeli s krpanjem vozišča, vendar sodimo, da je to le kratkotrajna rešitev oz. izboljšanje voznih pogojev. Konec lanskega leta smo na pogovorih z vodstvom direkcije zahtevali, da mora zagotoviti v državnem proračunu denar za celovito prenovo tudi tega dela cestišča, vendar rezultatov v tej smeri ni bilo. Je pa res, tako je ocenil tudi direktor Direkcije RS za ceste g. Vili Žavrlan, da bi ob normalnih obremenitvah ta cesta kazala bistveno drugačno sliko. Spomnimo naj se samo na štetje prometa lani spomladi, ko so dnevno prešteli blizu 800 velikih tovornjakov v obe smeri. Ni odveč poudarjati, da so predvsem tovornjaki, obremenjeni s peskom iz Calcita, glavni povzročitelji uničenja voznih površin. To seje še posebej drastično pokazalo v teh dneh, ko seje otoplilo in so iz majhnih jam nastale velike luknje. Če se bo takšen promet nadaljeval, nas lahko upravičeno skrbi, kaj se bo dogajalo tudi z drugimi odseki cest, predvsem s cesto skozi Stranje, obnovljeno cesto skozi Stahovico, slišim tudi nekatere informacije, da se »organizira« skupina občanov na Cankarjevi, ki neprestano opozarjajo na nevzdržne prometne razmere. Upam, da bomo našli pametno skupno besedo, da ne bo prišlo do cestnih zapor, ki bi jih pripravili nezadovoljni Kamničani. ANTON TONE SMOLNIKAR, ŽUPANJ Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov društev v občini Kamnik (Uradni list RS, številka 57/03, 34/04 in 41/05) župan občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje humanitarnih programov društev za leto 2006, ki jih bo občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi humanitarnih dejavnosti. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: izvajalci humanitarnih programov. 3. Obseg razpoložljivih sredstev: Občina Kamnik je za sofinanciranje humanitarnih programov v letu 2006 namenila 4.910.000,00 SIT. 4. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite na spletni strani občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI ali v tajništvu Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, soba št. 51 v času uradnih ur, od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav. 5. Rok za prijavo na javni razpis je torek, 28. marca 2006 do 12. ure. 6. Z izbranimi izvajalci humanitarnih programov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju humanitarnih programov. 7. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2006 - NE ODPIRAJ. 8. Dodatne informacije dobite pri Katji Vegel (tel.: 01/8318-142). Anton Tone Smolnikar, l.r. ŽUPAN 4 28. februarja 2006 KULTURA-ZANIMIVOSTI Knjižnica na Duplici je po štiridesetih letih zaprla vrata Prostor je tudi simbol V sodobnem svetu je knjižnica prerasla pojem ustanove, ki le hrani in nudi urejeno zbirko knjižničnega gradiva. Postala je pomembno informacijsko središče, kjer uporabniki zadovoljijo svoje izobraževalne, strokovne in informacijske potrebe ter zapolnjujejo svoj prosti čas. Te potrebe so izredno raznolike in vprašanje je, kako uspešno bi jih zadovoljili, če ne bi bilo kvalitetnih knjižnic. Nenazadnje knjižnica vzpodbuja in utrjuje bralne navade ter približuje knjigo bralcem v njihovem bivalnem okolju, zato je zelo pomemben njen razvoj, oskrba in posodobitev. To pomeni da se konstantno spreminja in vsebinsko polni tako, da se staro umika novemu in slabše boljšemu. Želela bi opisati delovanje ene od dislociranih enot Matične knjižnice Kamnik (MKK), kjer razvoj že dolgo časa ni bil je upoštevano dejstvo, da otrok ne bere samo za zabavo, temveč v svojem čtivu pogosto izrecno išče tudi rešitve za svoje probleme, osebne stiske ipd. Branje kakovostnega mladinskega leposlovja omogoča lažji vstop v kulturno življenje in prispeva k uspešnosti njegove socializacije. Zadnja knjiga kupljena septembra 1992, neurejen prostor pa je botroval upadu števila obiskovalcev do točke, ko delovanje knjižnice ni več smiselno Iz inventarne knjige je razvidno, da je Knjižnica Duplica zbrala 5979 knjig in zadnja je bila kupljena septembra 1992. Veliko število knjig je bilo v zelo slabem stanju, kar je bilo posledica poplave zaradi dotrajanosti kanalizacijskih inštalacij v sploh če se zaveda neprimerljivo boljše ponudbe storitev. Le redko kdo se odloči za zanemarjene prostore knjižnice Duplica, ki že dolgo ne privabljajo več uporabnikov. Prav zato se mi na koncu porajajo številna vprašanja in negotovost. Če je prostor v sodobnih in uglednih ustanovah tisti simbol, skozi katerega ustanova izraža ključne elemente svojega delovanja, kako potem naša podružnica Duplica vpliva na celotno podobo MKK? Ali lahko dovolimo, da v našem okolju knjižnica postane sinonim za nekaj zastarelega, zaprašenega.... Skupaj s krajevno skupnostjo in občino smo se o tem problemu pogovarjali. Glede na bližino kamniške knjižnice in standardna določila za knjižnično dejavnost je prevladala skupna odločitev, da se enota do nadaljnjega zapre. zabeležen in kjer se je novo umikalo staremu ter boljše slabšemu. To je knjižnica na Duplici. Število njenih uporabnikov se je zmanjšalo na minimum, zahteve uporabnikov pa so posledično padale. Vzroke za tako nazadovanje lahko iščemo na več mestih, vendar to ni moj namen. Poskušali smo enoto oživiti in izboljšati, iskali smo rešitve tudi skupaj z vodstvom krajevne skupnosti. Bistven problem je vprašanje lastništva stavbe, zaradi česar je v razpadajočem stanju. Knjižnica Duplica je delovala v okolju, ki se nenehno spreminja, kar je eden glavnih dejavnikov njenega razvoja. Področje, ki ga je pokrivala knjižnica s svojim delovanjem, ima zelo gosto poselitev z raznoliko strukturo prebivalstva. Velik vpliv na razvoj naselja so imele takrat delujoče tovarne in njihov sunkovit razvoj. Naselje se je hitro zgostilo in potrebe prebivalstva so precej narasle. Takrat »delavsko« naselje danes šteje slabih 6000 prebivalcev in struktura prebivalstva se je dokaj spremenila. Knjižnica na Duplici je delovala približno 40 let z nekaj vmesnimi prekinitvami. Dolga leta je delovala v okviru DPD Svoboda, ki je financirala tudi nabavo knjig in omogočila prostorsko razširitev. V sedanjih prostorih je delovala približno 16 let. Od tega jo je 10 let oskrbovala samo MKK in nadzorovala celotno delovanje knjižnice. Med vsemi krajevnimi ali vaškimi knjižnicami je le dupliška knjižnica delovala toliko časa. Vanjo je bilo vloženo veliko truda in skrbi mnogih ljudi, ki jim ni vseeno, kakšna je podoba kraja, v katerem živijo. Vsa dolga desetletja je knjižnica delovala v prostorih kulturnega doma, ki je bil zavetje tudi za druge dejavnosti. Sestava knjižničnih zbirk je bila zelo raznolika. Prevladovale so knjige starejšega datuma izdaje, nekaj tudi strokovnega gradiva. Poleg tega je MKK skrbela za nabavo novitet knjižnega in neknjižnega gradiva ter zlasti knjig za otroke. Posebej stanovanju nad knjižnico. Tako je obiskovalca že na vhodu odbil vonj po vlagi in preperelem. Okna in tla so umazana in dotrajana, saj nihče ni bil zadolžen za redno čiščenje. Tla so uničena, na nekaterih mestih celo posedla, tako da je moral obiskovalec paziti, kam stopa. Zaradi dotrajanega prostora ni bilo smiselno investirati v novo opremo. Soba je mračna, z neprimernimi lučmi, ki niso opravljale svoje funkcije, in neogrevana, kar je ljudi še dodatno odganjalo. Knjižničarka je morala sedeti v toplih oblačilih ali se ogrevati ob peči. Nad knjigami ni bilo preglednosti, ker je bila izposoja še vedno ročna. Ni bilo niti telefonskega priključka, zato internet ni prišel v poštev. V MKK smo se zelo potrudili za nove člane z oblikovanjem zbirke, knjižno nagradno uganko, ponudbo neknjižnega gradiva in domačega branja in podobno. Nič od tega ne more pritegniti novih članov, če je prostor neurejen. Zato je obisk upadel do točke, ko delovanje knjižnice ni bilo več smiselno. Graf prikazuje primerjavo obiska v letu 2002 in 2003- Iz grafa je razvidno, da se je obisk rahlo povečal v letu 2003, vendar ne dovolj da bi se lahko govorilo o zadovoljivem obisku. Povečanje obiska pripisujemo dodatnim aktivnostim, kot so mesečne nagradne uganke, za katero so posebno zanimanje pokazali zlasti mlajši bralci, delna obnovitev prostora in premišljeno oblikovanje knjižnične zbirke. Dislocirana enota Duplica je bila v preteklosti pomemben del Matične Knjižnice Kamnik, kamor so zahajali tako mladi kot starejši obiskovalci, saj je vsakdo lahko našel primerno knjigo zase ali za svoje najbližje. Skozi zadnje obdobje je MKK napredovala in se razvija naprej, pri tem pa je knjižnica Duplica ostajala v ozadju. K temu je pripomoglo tudi to, da je oddaljenost kraja Duplica od Kamnika relativno majhna, tako da večini posameznikov sprehod do MKK ni v breme, Tako, kot umira nekdanji duh proletarske Duplice, umira tudi njeno nekdanje središče in kulturni dom. DUŠKA TEŽAK, univ. dipl. bibl. KAMNIŠKI SEN Februar je v Domu kulture Kamnik zaznamovala odlična in popolnoma razprodana predstava Gledališča Koper s pomenljivim naslovom Agencija za ločitve. Prav neverjetno, kako se nekatere predstave razprodajo praktično same od sebe. Pametne glave bodo sedaj vprašale, zakaj nimamo v programu samo »razprodanih« predstav, kot je prej omenjena in, recimo, Jamski človek ali 5 žensk.com. Odgovarjamo vnaprej: takšnih predstav ni na pretek, še bolj pomembno pa je, da je abonmajski program DKK zasnovan tako, da pokrije kar se da široko področje gledaliških žanrov. Tako prihaja v marcu Sen kresne 'noči. Shakespearova klasika, prirejena izpod rok letošnjega Ježkovega nagrajenca Andreja Rozmana - Roze, z briljantno igralsko zasedbo in najrazkošnejšo kostumografijo in scenografijo, kar jo je kadarkoli do sedaj bilo v Domu kulture Kamnik. Obeta se paša za oči in ušesa. Vedno bolj živi tudi MC Kotlovnica, ki počasi postaja kulturno pribežališče ustvarjalne mladine. Začasni program Sreda, petek za začetek počasi prerašča svoje okvire, pripravljajo se redni literarni večeri in manjši koncerti, možen je tudi dostop do interneta. Priprave za tretji Kamfest so v teku. Letos pripravljamo nekaj novosti, med katerimi naj zaenkrat omenim, da se bo letošnji Kamfest odvijal na dveh prizoriščih in da bodo na svoj račun prišli tudi otroci, za katere pripravljamo bogat program predstav za otroke. GORAN ZAVRŠNIK, programski vodja Doma PRIZNANJE MOTNIKU ZA UREJENO VAŠKO JEDRO Turistična zveza Slovenije vsako leto razpisuje tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja MOJA DEŽELA - LEPA LN GOSTOLJUBNA. V okviru te akcije je v letu 2005potekal poseben izbor najlepše urejenih starih krajevnih jeder (mestnih in vaških). Izbirala jih je posebna komisija, kije upoštevala izrazito strokoven kriterij, kot so tradicija, etnologija, skladnost s pokrajino, arhitekturna tipika ter značilna zasnova vasi v prostoru. Na podlagi navedenega razpisa je Občina Kamnik za to tekmovanje prijavila Motnik kot urejeno vaško jedro ter staro mestno jedro Kamnika kot urejeno mestno jedro. Komisija si je nenapovedano ogledala prijavljene kraje ter Motniku dodelila nagrado za urejeno vaško jedro. Iz obrazložitve nagrajenih krajev (poleg Motnika še Ponikva pri Žalcu in Galicija) izhaja, da je Motnik vas z zgodovinskimi tržnimi elementi, ki se je razvijala ob pomembni regionalni cesti ob vznožju grajskega griča. Jedro vasi je prostor, kjer je trikotna zelenica s prangerjem, spomenik posvečen Gašperju Križniku in vodnjak. Sem sodi tudi turistično informativni pano, gostilna, zadružni dom ter avtobusno postajališče, kar daje vasi določen življenjski utrip. Privlačnost vasi pa bi se še povečala s skrbno obnovo fasad ter skrbnim oblikovanjem vaškega jedra, da bo postalo resnično poudarjeno središče kraja. V okviru le tega komisija predlaga spremembo arhitekture zadružnega doma, urejenost parkirnih površin ter hortikulturno ureditev osrednjega trga. Poleg tega pa ne smemo pozabiti na razvaline gradu Motnik kot pomembne turistične znamenitosti. Turistično društvo Motnik kot nosilec aktivnosti urejenosti domačega kraja je lahko zgledprizadevanj za ohranitev naše kulturne dediščine,. saj kljub skromnim finančnim virom dosega zavidanja vredne uspehe, zato si zasluži vse čestitke ter spodbudo pri nadaljnjem delu. MIRAN JEREB Predsednik TD Motnik Jože Semprimožnik prejema priznanje iz rok podpredsednika Turistične zveze Slovenije Alojza Sostra. Foto: Miran Jereb Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 faz: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK. Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si Torek. 7. 3. 2006, ob 19. uri v dvorani knjižnice: Predstavitev knjige Mirota Štebeta Preizkušnje, ki jo je izdala založba Didakta. Miro Štebe je alpinist in čeprav je večina njegovih nesreč povezanih z gorami so mu prav izkušnje iz gora in alpinistično razmišljanje velikokrat pomagala najti pot iz bolečine. Predstavitev knjige bo popestril citrar Tomaž Plahutnik. Sreda. 15. 3. 2006. ob 19. uri v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik smo pripravili potopisno predavanje z naslovom SLOVENSKE GORE. Predaval bo Tomaž Kumer. Sreda. 29. 3. 2006. ob 19. uri v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik smo pripravili potopisno predavanje z naslovom TUNIZIJA - Osvajanje z bandirjem. Predaval bo Andreja Jernejčič. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2 tel.: 01/831 98 30; E-mail: oi.kamnik@iskd.si Galerija Veronika, Kamnik 4. - 26. marec 2006 MARIJA GABER: ROŽNE SLIKE Razstavo bomo odprli v soboto, 4. marca, ob 18. uri, z recitalom MIT IN CVET v izvedbi dijakinj in dijakov ŠC R. Maistra Kamnik Mentorica: Nataša Hribar Galerija je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstopnine ni. rbr> Galerija Veronika, Kamnik Ponedeljek. 6. marca 2006. ob 19. uri Alpinistično predavanje: DHAULAGIRI VII. Himalajsko odpravo bosta v besedi in sliki predstavila alpinista Matej Kladnik in Mitja Plohl. Vstop prost. Vljudno vabljeni! rbe DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, 1240 Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 09. do 14. ure na tel. 839 76 06; GSM 041 360 399 www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.ora sreda. 1. marec ob 17. uri Slovensko mladinsko gledališče SEN KRESNE NOČI gledališka predstava, za abonma Rudolf četrtek. 2. marec ob 19.30 Slovensko mladinsko gledališče SEN KRESNE NOČI gledališka predstava, za Maistrov abonma in izven vstopnina 2500 SIT sobota. 11. marec ob 20. uri orientalska plesno-gledališka skupina KAMSIN ZGODBA PUŠČAVSKEGA VETRA plesno-gledališka poezija za izven, vstopnina: 1500/1000 SIT rb® Gledališka skupina KD TUHINJ Informacije: 031/308-147 (Uroš), 041/805-856 (Janez) Sobota. 4. marec, ob 19. uri in sobota. 11. marec 2006 ob 19. uri KULTURNI DOM ŠMARCA Uprizarja komedijo v treh dejanjih VAJA ZBORA Avtor: Vinko Moderndorfer Režija: Uroš Bajde Vstopnina: odrasli 1200 SIT, otroci 600 SIT Vljudno vabljeni! Terme SNOVIK - KAMNIK d.o.o. Molkova pot 5, Kamnik GSM 041/631- 868 /Vera Prelovšek/ e-pošta: info@terme-snovik.si. www.terme-snovik.si Torek. 14. marca 2006. ob 19. uri POGOVOR O BUČAH Pogovor o saditvi buč, uporabi v kuhinji, pomoč pri različnih zdravstvenih tegobah ter o bučah kot dekoraciji. Predavanje bo vodila ga. Vera Prelovšek. / VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA izredni študij v Ljubljani NAJKRAJŠA POT DO POKLICNE KARIERE V študijskem letu 2006/07 začenjamo prvič tudi v Ljubljani izvajati višješolski študijski program STROJNIŠTVO za odrasle, v katerem študent pridobi VI. stopnjo izobrazbe ter naziv inženir strojništva, ki je trenutno eden najbolj zaposljivih poklicev. Vpis s prvo prijavo poteka do 8. marca 2006. na prosta vpisna mesta pa bo možna prijava tudi v drugem prijavnem roku do 6.9.2006 ter v tretjem roku do 10.10.2006. VEČ INFORMACIJ DOBITE: • v referatu šole (na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, Ptujska 6 - nasproti bežigrajskega stadiona) ob torkih in četrtkih med 11. in 17. uro, soba 170 (Ksenija Hren): • po telefonu: 01280 53 28 ali gsm: 040 473 810; • E-pošta: minerva.edu@siol.net; • na spletu: www.institut-minerva.si SMUČA N J€ KOT KULTURNA DEDIŠČINA Letošnja zima je res nekaj izjemnega, vsaj kar se tiče snega, mraza in zimsko-športnih aktivnosti. Ugodne zimske razmere s pridom izkoriščajo tudi kamniški ljubitelji smučanja po starem, ki smo se v letošnjem letu srečali že v Kropi, Škofji Loki, na Cerknem, Predmeji in v Šmihelu pod Nanosom. Vseh teh srečanj smo se člani skupine »Kamniške grče« udeležili vselej vsaj z nekaj smučarji in spremljevalci. Tovrstna srečanja imajo prvenstveno namen druženja,'obujanje starih časov, ohranjanje stare smu- se je pojavila in uporabljala nekako od leta 1938 dalje. Smuči in smučanje je poleg praktične uporabe predstavljalo tudi pripomoček za lažje premagovanje zasneženih poti, že nekdaj pa je imelo tudi športno-rekreativni pomen. Smuči so uporabljali kmetje, lovci, gozdarji, vojaki, zimski turisti, planinci in celo planšarji, ženske in moški vseh starosti, najraje pa otroci, kar je še danes prisotno. Omejitev skoraj ni, kar je že leta 1938 zapisal Ante Gnidovec - Boter in sicer:» Prestar ni za smu- Skupina starosvetnih smučarjev Kamniške grče je bila uspešna tudi na nedavnem srečanju v Kropi. Z leve: Jože Baronik, Miran Jereb, Luka Schnabl, Eva Dobovšek in Marjan Schnabl Ob slovenskem kulturnem prazniku PESNIŠKI VEČER IN RAZSTAVA V torek, 7. februarja, so v avli Matične knjižnice Kamnik odprli razstavo VITRINE MESECA Gorenjskega muzeja, ki jo je pripravila Kamničanka dr. Verena Vidrih Perko s sodelavci. Na ogled so postavili železno pisalo iz 6. stoletja, ki je bilo najdeno na Ajdni nad Potoki na Gorenjskem. V drugi vitrini je na ogled pisalni pribor iz prve polovice 20. stoletja in porcelanasti črnilnik iz konca 19. stoletja, ki ga hranijo v Ptujskem muzeju. Razstava nam sporoča o dragocenosti pisane besede. Opozarja nas na pomen materinega jezika. V pesniškem večeru je igralka Jerca Mrzel interpretirala Prešernove pesmi, pesnica Darinka Slanovec iz Mekinj, ki jo je bolezen potisnila na invalidski voziček, je prebirala svoje Pesmi, ki izpovedujejo preseganje ovir in doživljanju življenja. Mlada pesnica, ki še ni dopolnila trinajst let, Azra Radič iz Kamnika je prav tako prebirala svoje pesmi iz lani izdane knjižice z naslovom Utrinki moje mladosti. Učenka osnovne šole je z mamino pomočjo izdala svojo prvo pesniško zbirko v samozaložbi v nakladi 500 izvodov. Njen prvi Pesniški poskus nam sporoča, da otroška ustvarjalnost kljub skromnim socialnim okoliščinam ne pozna meja. Na hrbtni strani knjižice je Azra zapisala: »Vprostem času berem, kolesarim, pišem pesmi, gledam televizijo... Imam brata in sestro. Preostali čas se učim ali sem s prijatelji. Večinoma sem tudi z družino. Najraje v naravi.« Pesem Cvet iz Azrine knjižice: Cvetek bel se je razletel. Pomlad nam je prinesel, nas z rožicami potresel. Ko se vse bo razcvetelo, poletje cvetje bo vzelo, prišlo bo sonce in zabava, to nam nudila bo narava. Kasneje pride jesen, ki poletje ji bo plen, izginila bo zima-smrad spet pride pomlad. Vse se bo vrnilo, v cvetno krilo. VERA MEJAČ čarske opreme in prikaz različnih tehnik vožnje iz preteklosti, prisoten pa je tudi tekmovalni duh. Smučarski »starodobniki« se nekje pomerijo v tekih, nekje v veleslalomu, nekje pa še v skokih. Seveda čas pri tem ni najpomembnejši. Bolj pomembna je starinska originalna oprema smučarja, temu primerna tehnika, stil, umetniški vtis in skladnost vsega naštetega. Nastopajoči prikazujejo tako bloško smučanje kot telemark tehniko, lilienfeldsko in arlberško smučanje, preprosto pohorsko ljudsko smučanje in pa smučarsko tehniko z uporabo netopirskega plašča, ki či nikdo. Prestara postane samo devica za možitev, smučar pa je vedno mlad«. In na srečanjih ljubiteljev smučanja po starem lahko vse našteto podoživljamo in s tem ohranjamo našo smučarsko kulturno dediščino, kateri Slovenci nedvomno pripadamo že od davne preteklosti. Do zaključka letošnje zimske sezone se nam obeta še dvoje srečanj in sicer 11. marca v Kamniku in na Veliki planini ter na velikonočni ponedeljek v Bovcu oziroma na Kaninu. Kamniške grče letos že petič organiziramo srečanje za pokal »ŠINKEL« in ponosni smo, da našo peto obletnico združujemo z obeležjem 75-letnice bajtarstva na Veliki planini in 75-letnico ustanovitve smučarske sekcije v Kamniku pri tedanjem Športnem klubu Kamnik. Kot je bilo že nekajkrat omenjeno, sta ravno v sezoni 1930/31 Kamničana Rajko in Slavko Gregorc s smučmi obiskala Veliko planino in v Havteževi pastirski bajti prespala ter s tem dejanjem postavila temelje bajtarstva. Ta dva pomembna dogodka smo člani skupine »Kamniške grče« nekako vzeli za svoja, saj želimo na svojevrsten način ohraniti spomin na naše predhodnike skupaj z ostalimi ljubitelji zimske narave, bajtarstva in smučanja na Veliki planini. Zavedamo se, da brez preteklosti ni sedanjosti in brez sedanjosti ni prihodnosti. MARJAN SCHNABL Kamniške šivilje izdelale startne številke za Olimpijske igre v Torinu 2006 Kamniške šivilje na štartnih mestih. Le malo jih ve, da smo tudi Kamničani prispevali k letošnjim Olimpijskim igram v Torinu. V prostorih nekdanje tovarne Keramika Schnabl so namreč kamniške šivilje av-strijsko-slovenskega podjetja Tom Tuki d.o.o. sešile vse drese - startne številke tekmovalcev in zastavice za smučarska vrata za olimpijske igre v Torinu 2006. Deset zagnanih šivilj je seši-lo 15.000 kosov za potrebe olimpijskih iger in pri tem porabilo 32 kilometrov blaga. Podjetje Tom Tuki je s svojim delom v Sloveniji pričelo s 1. julijem 2005, po preselitvi proizvodnje iz Avstrije in zaposlitvi desetih kamniških šivilj, ki so bile brez zaposlitve. Ekipa šivilj v športnem duhu nadaljuje svoje delo in že pripravlja drese za svetovno prvenstvo alpskega smučanja in olimpijskih iger invalidov. Podjetje Tom Tuki je lep primer majhnega podjetja, ki z mednarodnim sodelovanjem dosega lepe uspehe. Eden od vzrokov, da je podjetje preselilo svojo proizvodnjo v Slovenijo, je bil tudi ta, da smo Slovenci v svetu poznani po delavnosti in visoki strokovni usposobljenosti delavcev. To trditev bi lahko utemeljili že s pogledom v sosednjo delavnico, kjer podjetje Sit Air izdeluje zelo zahtevne in kvalitetne sedeže za jadralna padala. V kolikor bi znali izkoristiti ta potencial, bi se brezposelnost zelo zmanjšala. Z gotovostjo bi lahko trdili, da je prihodnost slovenskega in kamniškega podjetništva v malih podjetjih, ki se lahko hitro prilagodijo trgu in s svojimi izdelki, z večjo dodano vrednostjo, konkurirajo kitajskemu trgu. Iz programa podjetja Tom Tuki bi lahko kakšno idejo dobili tudi kamniški turistični delavci, saj program pokaže, kakšno reklamno opremo uporabljajo visoko turistično razviti sosednji Avstrijci. ROBIN MAJNIK Pustne maske od Drežnice do Ptujskega polja Preoblačenje, maskiranje ali šemljenje izhaja iz mestnih navad, od tam se je širilo na podeželje. Če je Slovenija znana po svoji raznoliki folklori, ljudski glasbi, nošah in plesih, potem so tudi maske različne od pokrajine do pokrajine ali celo od kraja do kraja. Vsaka pokrajina ima svoje značilnosti. Do današnjih dni se je ohranilo več kot 150 tradicionalnih pustnih mask. Fotograf Primož Hieng je v zadnjih petih letih beležil pustne dogodke in običaje na raznih koncih Slovenije. V fotografski objektiv je ujel številne skrite in zakrite obraze ter njihovo raz- Slikovite pustne maske in zanimivi pustni dogodki potrjujejo, da pust - ta norčavi praznik ne bo izumrl. Pod gankom Budnarjeve muzejske hiše v Zgornjih Palovčah se ob vsaki prireditvi zbere lepo število ljubiteljev kulturne dediščine in ljudskih običajev. Tako je bilo tudi na predpustno nedeljo, ko so uživali ob fotografijah pustnih običajev, ki jih je v različnih krajih Slovenije ujel v objektiv Primož Hieng, glasbi klarinetistov in seveda slastnih pustnih krofih. noliko podobo. Vse to kaže, da pust - ta norčavi praznik še ne bo tako kmalu izumrl. Slikovite, pestre in bogate pustne maske, ki izvirno zaznamujejo posamezne pokrajine in predele Slovenije, do pustnega torka predstavlja na samostojni razstavi v slikovitem in domačem okolju Budnarjeve muzejske hiše v Zgornjih Palovčah. Množica zbranih iz raznih krajev Slovenije je uživala tudi ob zvokih kvarteta klarinetistov Akademije za glasbo v Ljubljani - Damir Fajfar, Urban Knez, Boštjan Vendramin in Matic Kreča. Kot vsako leto na pustni to- rek, bodo tudi tokrat Budnarco obiskali gojenci ZUIM Kamnik, katerih lutke so ob odprtju razstave v nedeljo, 19. februarja, krasile prireditveni prostor pod gankom Budnarjevine. VERA MEJAČ Večer, prepleten z zborovsko glasbo menda. Ženski pevski zbor DKD Solidarnost, Tunjiški oktet, Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas, Moški pevski zbor DKD Solidarnost, Mešani Klapa Mali grad s prijetnimi dalmatinskimi melodijami vselej navduši. V soboto, 11. februarja, so PEVSKIH ZBOROV OBČIN pevski zbor Odmev, Moški na svoj račun prišli ljubitelji KAMNIK IN KOMENDA pevski zbor PSPD Lira, Komor- zborovske glasbe, saj je Javni Predstavili so se: Mešani ni pevski zbor Šutna, Mešani sklad RS za kulturne dejavnos- pevski zbor Društva upoko- pevski zbor Društva upoko- ti, Območna izpostava Kam- jencev Kamnik, Klapa Mali jencev Kamnik ter Vokalna nik, organiziral že 27. OB- grad. Mešani pevski zbor Can- skupina AD LIBITUM Kamnik. MOČNO REVIJO ODRASLIH temus, Moški pevski zbor Ko- VERA MEJAČ Tunjiški oktet v cerkvi sv. Urha na Vranji Peči v Ob svečnici, ki zaključuje božični krog, in prihajajočem pustu, ki naznanja pomlad in uvod v postni čas, so tudi letos upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše Iva Šubelj Kramar in Tunjiški oktet pripravili 2. februarja koncert v cerkvi sv. Urha na Vranji Peči. Pevci Tunjiškega okteta, ki bodo letos z nastopi in izdajo zgoščenke obeležili 20-letnico delovanja, so zbranim po sveti maši prinesli veliko glasbenih užitkov s ponarodelimi in priljubljenimi pesmimi z nabožno vsebino. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Šutna in Mali grad - pravljica o j ari kači in steklem polžu...? ako se danes svet hitro obrača. Ko so trgovci, pa tudi mesarji, že skoraj povsem zbežali iz našega mestnega jedra, saj so jim kupce skoraj povsem prevzeli veliki marketi in supermarketi, ki so se naselili na obrobju mesta, so nekateri že napovedovali, da bo stari Kamnik postal mesto strahov. Pa smo na podlagi referenduma o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih dobili nov zakon, ki je velikim trgovcem predpisal le deset »odprtih« nedelj na leto. Med izjeme pa je uvrstil male trgovce, ki so bili nekoč naša mestna znamenitost, pa jih danes ni več. Zato je lahko danes še edini trgovec z živili na Šutni, kije še vztrajal, te dni s ponosom pred lokalom izobesil napis: »Odprto vse nedelje!« Tega pa (zaenkrat, ker se v tej zmešnjavi z odpiranjem in zapiranjem nične ve, kaj bo jutri) ne sme storiti veliki market, ki se je naselil v sosesko pod Malim gradom. Kakor mu je prav prišla na videz sicer nekoliko čudna razmejitev, da formalno ne leži v starem mestnem jedru, takrat, ko so letele pripombe na njegovo zunanjo reklamno podobo v »sožitju« z malograjsko kapelico kot simbolom našega mesta. Danes pa mu to hodi zelo narobe,Je že tako, kot pravijo, da ima vsaka medalja dve plati, ali pa da ima vsaka šiba dva konca... nogi so tudi (upravičeno) upali, da se bo ne preveč poceni najnovejša prometna študija, ki predvideva na Šutni odprtje prometa od severa proti jugu in so jo občinski možje pred nekaj mesecipotrdili, uresničila še v tem mandatu, kar pomeni do letošnje jeseni. Menili so, da se niti slučajno ne bi smelo zgoditi, da letos tega ne bi uresničili. Ker bodo sicer novi občinski možje in žene znova začelipolemiko o odprti ali zaprti Šutni, naročili novo študijo, čepravjih imajo na občini že polne /»vdale in zgodba o jari kači in steklem polžu se bo ponovila. Toda, kot je pokazala zadnja proračunska debata, so občinski možje in žene tudi tej študiji že pokazalifigo, saj so vse predvidene cekine, ki so jih Občinarji menda namenili za asfaltiranje Šut-ne, da ne bi po kockah (položenih pred desetletjem) zjutraj/rre-več ropotalo, pobrali za svoje ceste in druge komunalije v svojih krajih, morda nekaj tudi zato, ker so jeseni slučajno občinske volitve. Nekaj je pač treba pokazati našim volilcem. Pravljica o jari kači in steklem polžu se bo torej ponovila... rw adnjičje v mojo torbopriro-/j mal predlog, naj bi naši redarji, ki so odgovorni tudi za red na parkiriščih, hodili delat red v Domžale, domžalski redarji pa naj bi delali red na dupliš-kih in kamniških parkiriščih. Tako se ne bi eni in drugi izogibali svojih »problematičnih« con, kjer so menda deležni »pohval« za svoje delo in listke v obliki verbalnih ali tudi drugačnih napadov. Pa tudi kršitelji parkirnih predpisov od Grabna, preko Svetilnika do Groharjeve, bi kmalu spoznali, da morajo spoštovanje prometnih znakov vzeti bolj resno, ne pa da se iz cele zadeve delajo norca kot danes. Dokaz za to so non stop parkiranijeklenci na zelenici na Trgu talcev, na voznem pasu pred Svetilnikom, na pločnikih na Groharjevi in še kje. Da pa bi se odločili za skupno redarsko službo, kot je to storilo pet naših sosednjih »vaških« občin, pa na- šim Občinarjem še na misel ne pride... edavna proračunska debata je pokazala, da naši občinski možje in žene tudi z ureditvijo stražnega stolpa na Malem gradu ne mislijo preveč resno, sicer ne bi kar drug za drugim kot vir sredstev za »svoje« komunalne predloge navajali tudi postavko Mali grad. Zanimivoje, da se Občinarji, ki so to postavko predlagali, ob tem niso kajpreveč vznemirjali. Zdi se, da so že zdavnaj pozabili, da je župan Tonti 6. aprila 1995, torej pred desetimi leti, v svoji rubriki Vi sjprašujete, župan odgovarja, o tem, kdaj namerava urediti stražni stolp na Malem gradu zapisal dobesedno tole: »Zavedamo se, da moramo v interesu Kamnika in Kamničanov to zadevo čimprej rešiti in najti najbolj racionalno rešitev, da se ne bomo petdeset let vrteli okrog tega grajskega stolpa...«Več kot deset let se že vrtimo in kot kaže se bomo še nekaj časa... sekakor ne more mimo nas pomemben filmski dogodek, ki ga je nedavno poveličala tudi nacionalna TV s predvajanjem Djuričevega filma Kajmak in marmelada, ki je doživel tudi mednarodna priznanja. V filmu je namreč nastopil tudi naš znani harmonikar Božo, ki je pravzaprav igral samega sebe, saj je kot harmonikar zabaval veselo družbo na praznovanju življenjskega jubileja filmskega očeta Tanje Ribič. Treba je reči, da sta se s pevko in igralko Tanjo, ki je pred leti zastopala Slovenijo na Evroviziji še posebej lepo ujela pri pesmi Vsi so fnihajali. Tiuli za to vlogo Božo zasluži letošnjo občinsko medaljo, čeprav to v urad- ni obrazložitvi izrecno ni zapisano. Bravo, Božo... jnravijo, da koruza postaja JT vedno boljpopularna, še posebej pri tistih, ki želijo na njen račun kajprišparati. Pa ne s tem, da bi jedli koruzni kruh, kije bil nekoč kruh revežev, pač tako, da uradno živijo na koruzi. Tako se »formirajo« tako imenovani samohranilci ali samohranilke, ki imajo določene popuste pri stroških ali celo prednost za svoje otroke v vrtcih, saj tako umetno zmanjšujejo dohodek na družinskega člana in še kaj. Takim tudi slavni občinski kriteriji zlepa ne pridejo do živega. To vse bolj spoznavajo tako na tuhinjskem podeželju, pa tudi drugod po naši širni občini... n rav v dneh vroče proračun-Mf ske razprave, v kateri je mnogim tm v peti tistih štirideset ali še nekaj več milijončkov, ki jih mora občina že nekaj let vsako leto nameniti, da ohrani pri življenju velikoplaninsko gondolo, je izbmhnila vest, da na Šimnovcu deluje samo še otroški jurček, saj se je zadnjič prav za vikend zaustavila še edina vlečnica na Zeleni rob. Med tem ko svetniki očitajo Občinarjem, da jeseni niso našli tistih par milijončkov za popravilo kolesa na dvosedežnici in ko vse tri »zajle« v Tihi dolini že leto in dan rjavijo, ko se še tisti redki obiskovalci planine ne morejo pogreti v razpadajočem za/nlem Šimnovcu, pa se na ostalih slovenskih smučiščih kolesa žičnic ob letošnji izjemno radodarni zimi veselo vrtijo. Kaj, ko bi se naši Občinarji podali na ogled, denimo, v Cerkno, da bi videli, kaj so na tamkajšnjih smučiščih ustvarili Primorci, in morda še kam in našli kake povezave, kajti samo povezava s snoviškim tonfom je kot kaže mnogo premalo... Pa veselo pustovanje! KRIŠTOFOV PEPE II. O stanju upokojencev in (ne)potrebnosti reform V zadnjem času kar mnogo novinarjev piše o ekonomskem položaju Slovenije in upokojencih kot posebni skupini državljanov, ki bremeni proračun Slovenije. Po navedbah posameznih novinarjev smo upokojenci v naši družbi privilegirana skupina itd. Zadnji članek v Dnevniku pa ponovno piše o reformi, ki jo »mora« Slovenija sprejeti, ker je tako pozval evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve. Vsem, ki premalo poznate socialno ekonomski položaj upokojencev in zakonodajo na tem področju v Sloveniji, moram zapisati, da velja proučiti zakonodajo in naš socialno ekonomski položaj v družbi. Zakaj? Predvsem zato, da boste pisci lahko temeljito seznanjeni s stanjem upokojencev pri nas in v EU. V EU je 460 mio prebivalcev od tega 80 mio upokojencev. V Sloveniji ne potrebujemo nobene pokojninske reforme. Zakaj? Zato, ker pokojninska reforma, sprejeta decembra 1999, daje pričakovane rezultate. Pisci morate vedeti, da v Sloveniji nismo čakali, da nas predstavnik EU opozori na pokojninsko reformo, saj smo jo leta 1999 sprejeli. S številnimi pripombami, tudi upokojencev, smo v Republiki Sloveniji s konsenzom sprejeli reformo. Evropski komisar je opozoril na vzdržnost in trajnost pokojninskega sistema, kar velja ne samo za Slovenijo, temveč za vse države EU. Nezadovoljivo demografsko stanje je eden pomembnih razlogov za reforme. Avstrija je sprejela reforme pokojninskega sistema, kjer je poudarek zlasti na postopnosti, ohranjanju socialnega sistema, da se prepreči diskriminacija po starosti, ker nič ne pomeni gospodarski razvoj, če v družbi niso vsi zadovoljni. Pravica do soodločanja, zagotoviti participacijo in solidarnost med generacijami, pomen vloge družine, aktivno staranje in hitrejša uporaba pridobitev novih tehnologij v praksi. Temelj reforme Avstrije je zagotoviti vzdržnost, trajnost in stabilnost sistema tudi za mlajše generacije. Pokojninska reforma v Sloveniji ima enake usmeritve, predvsem ker uvaja postopnost za številne ukrepe. Prav tako je v reformi upoštevana stabilnost, vzdržnost in trajnost sistema. Nemčija se že dolgo časa pripravlja na pokojninsko reformo in čim kasneje jo bo sprejela, tem težje bo. Ponovno opozarjamo odgovorne in pristojne organe v Sloveniji, da se upokojenci z nobeno reformo, ki naj bi jo pričeli v Sloveniji, ne strinjamo in se bomo temu primerno odzvali tudi s protestom, če bo potrebno. V dokumentu gospodarsko socialne reforme z dne 02.11.2005 je predvideno pri spremembi pokojninskega sistema, da se bo proučevalo možnost izenačitev pokojnin moških in žensk, povišanje starosti in podaljšanje časa za ugotovitev pokojninske osnove. Prepričani smo, da v tem trenutku ni nobenih pogojev, da bi navedene elemente že realizirali v lem 2007, temveč soglašamo, da se to proučuje in mogoče bo čez 20 ali 30 let možno tudi navedene ukrepe obravnavati in sprejeti. V članku je zapisano, da se skriva sprememba pokojninskega sistema in zato vljudno prosimo ministra za delo g. Drobniča, da javnost obvesti, če se res skrivnostno pripravljajo spremembe pokojninske zakonodaje. Sam temu ne verjamem, ker ni nobenih osnov. Še zlasti, ker poznamo določila o gospodarsko socialnih reformah z dne 2.11.2005, moramo posebej obvestiti javnost, da upokojenci nismo proti temeljnim principom predvidene gospodarske in socialne reforme, kar pišejo novinarji, temveč da ne soglašamo z nekaterimi ukrepi. Upokojenci od predvidenih 68 ukrepov ne soglašamo: - Ne pristajamo na enake pogoje za upokojitev žensk in moških. Prav tako ni mogoče v tem trenutku povečevati starost kot pogoj za upokojitev, ker že sedanji zakon stimulira daljše delo. Prav tako ne podpiramo časovnega podaljšanja za izračun pokojninske osnove. Predstavljamo si uspešnega univerzitetnega profesorja pri 70. letih, ne moremo pa si predstavljati rudarja, železarja pri 60. letih v delovnem razmerju. - Smo proti izenačitvi DDV, ker je to nesprejemljivo zato, ker bi 65 % do 75 % prebivalstva Slovenije bilo prizadetih. Proces razslojevanja bi se izjemno povečal ter Slovence razdelil na ogromno število revežev in ze- lo majhni del elite bogatih. - Smo proti enotni stopnji pri dohodnini, ker bi večina slabše situiranih državljanov plačevala dohodnino na račun manjšega števila bogatih. - Ne pristajamo na zmanjšanje že pridobljenih socialnih pravic. - Soglašamo pa, da se uvede enotna evidenca na ravni državi in prepreči zlorabe. - Smo proti usklajevanju pokojnin z življenjskimi stroški, ampak mora usklajevanje pokojnin ostati v primerjavi z gibanjem plač. - Smo proti zmanjševanju pravic zaposlenih. - Smo proti uvedbi šolnin, še posebej zato, ker je to v nasprotju s temeljnim principom gospodarsko socialnih reform, da naj bi Slovenija napredovala na osnovi znanja, boljših tehnologij itd. - Smo proti nekontrolirani in hitri privatizaciji v zdravstvu, ker je to v škodo bolnih. Podpiramo pa v celoti zaostritev pogojev pristojnih služb glede zlorabe bolniških, če je podatek točen, da se med 14 in 17 % zlorablja bolniška. Večjo kontrolo, sankcije na tem področju pa podpiramo. Upokojenci podpiramo številne ukrepe, od zmanjšanje davka na dodano vrednost, na ukinitev davka na plače že leta 2007 ne šele leta 2009-Smo za večjo stopnjo razvoja ob večjih sredstvih za raziskovalno dejavnost, smo za varčevanje na vseh področjih, smo za očiščenje proračuna ZPIZ-a vseh plačil, ki niso vezana na pokojnine, tako da se ta izplačila - socialne podpore itd. financirajo preko centrov za socialno delo. Podpiramo delitev dobička med vse zaposlene in ne samo med managerje, podpiramo predvsem sporazumevanje med socialnimi partnerji, ker bo samo to zagotovilo, da bomo reformo uspešno izpeljali. Upokojenci smo tudi proti očitku, da daje država ogromno sredstev za pokojnine, kar seveda ni točno. Točno pa je, da smo za pokojnine v Sloveniji v letu 2000 namenili 11,6% BDP in leta 2004 10,4 % BDP. Upokojenci seveda v celoti podpiramo prizadevanja za povečanja BDP, s čimer pa se vse vlade do sedaj niso dovolj, še manj pa uspešno ukvarjale. Poznavajoč reformne cilje ne gre sindikatom, upokojencem in študentom za kratkoročne in kratkovidne interese, o čemer pišejo novinarji, temveč nam gre vsem skupaj za zaščito interesov zaposlenih, upokojencev in študentov ob veliki skrbi za razvoj naše družbe. Zelo bi bilo zaželeno, da novinarji, ko pišejo o upokojencih, da bi kdaj tudi povprašali pristojne upokojence o temah, o katerih nameravajo pisati. Upokojenci smo lahko zaskrbljeni, ker se nam nenehno očita zadeve, za katere nismo odgovorni in še manj krivi. Pokojnina ni dar države, temveč je zasluženo vplačana pravica. Soglašamo z ugotovitvijo, da nam gospodarski razvoj nič ne pomeni v družbi, če z njim nismo vsi zadovoljni. Skrb odgovornih organov v družbi mora biti močneje in skrbneje usmerjena v aktivnosti za povečanje BDP. Sedanja vlada idealizira ukrepe gospodarsko socialne reforme, ker brez argumentov, brez številk navaja, kako bo vse lepo, idealno itd. Upokojenci gospodarsko socialne reforme podpiramo, razen že navedenih ukrepov, za katere je potrebna resna razprava in pristojni organi morajo voditi računa, da nekaterih ukrepov upokojenci ne bomo podprli. Upokojenci smo tudi proti sprejemu gospodarske socialne reforme v paketu, temveč se zavzemamo, da se posamezni ukrepi obravnavajo in sprejmejo, predvsem bi ti ukrepi lahko bilikonkurenčnost gospodarstva, razvojna priporočila nove tehnologije itd., cenejša in učinkovita država in moderna socialna država. Poenostavitve posameznih ukrepov v sistemu gospodarskih in socialnih reform niso dobre in ne bodo dale pričakovanih rezultatov. Upokojenci aktivno razpravljamo in bomo tudi v prihodnje o gospodarskih in socialnih reformah, zato pričakujemo spoštovanje argumentiranih predlogov tudi od pristojnih organov države. PREDSEDNIK ZDUS VINKO GOBEC Slovenija potrebuje reforme O reformah je v zadnjem času veliko govora. Na to temo so se odvijale že številne okrogle mize in pojavila najrazličnejša trenja med zagovorniki in nasprotniki. Dejstvo je, da trenutna gospodarska situacija v Sloveniji zahteva spremembe, saj uspešna podjetja kot npr. Prevent in Gorenje selita proizvodnjo iz Slovenije v države s cenejšo delovno silo, zaposleni v obutveni in tekstilni industriji množično izgubljajo delo, ker so tekstilni in obutveni proizvodi, proizvedeni v državah s cenejšo delovno silo, cenejši in jim slovenski ne morejo konkurirati. Kako naj Slovenija ohranja socialno državo, če se brezposelnost povečuje, uspešna podjetja selijo proizvodnjo, hkrati pa nestimulativno podjetniško okolje ne privablja tujega kapitala? Trenutna fiskalna politika v Sloveniji zavira razvoj podjetij, ki bi proizvajala produkte z visoko dodano vrednostjo ter hkrati pospešuje beg znanja v tujino, kar bo dolgoročno povzročilo vedno večji zaostanek razvoja v slovenskem gospodarstvu. Največja ironija pa je, da Slovenci najprej drago plačujemo šolanje perspektivnih kadrov, nato pa njihovega potenciala ne znamo izkoristiti niti za razvoj niti v obliki javnofinančnih prihodkov (v primerih, ko se takšni kadri zaposlijo v tujini). Do sedaj je politika državnih pomoči gospodarstvu temeljila predvsem na »gašenju požara« v obutveni in tekstilni industriji, kljub temu, da so takšne pomoči dolgoročno nesmiselne in ekonomsko neupravičene. Država mora podpreti podjetja, ki bodo dolgoročno prispevala k razvoju Slovenije in večjemu zaposlovanju ter ustvarjanju dodane vrednosti in ne podjetja, ki so se zaradi svoje dejavnosti, ki ni konkurenčna tujini, znašla v rdečih številkah. Zgoraj navedena dejstva kažejo, da Slovenija nujno potrebuje reforme, če želi v prihodnje ohraniti socialno državo ter povečati zaposlovanje in gospodarsko rast. Gospodarska rast sama po sebi sicer še ne zagotavlja blaginje, vendar pa je res, da blaginjo, ki si jo Slovenci želimo, lahko dosežemo le ob višji ravni gospodarske razvitosti. Predlagane reforme s strani ministra g. Damijana zato predstavljajo pomemben del nalog, ki jih mora Slovenija izvesti, da bi dosegla učinkovit družben razvoj. Če želimo višjo gospodarsko rast, se morajo izpeljati strukturne reforme, s katerimi se bo izboljšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva v globalnem gospodarskem okolju. Slovenija mora vzpostaviti drugačno razmerje med ekonomsko učinkovitostjo trga in socialno odgovornostjo države. Kljub temu, da je novi minister za reforme g. Damijan pripravil vrsto ukrepov, v ušesih najbolj odzvanjajo davčni ukrepi, zoper katere so se pojavili protesti ter najrazličnejše kritike. Predvidene davčne spremembe (manjša obdavčitev dela in kapitala) bodo v državno blagajno prinesle nekoliko manj sredstev, zato bo potrebno izpad dohodka nadomestiti z drugimi ukrepi, predvsem z višjo davčno obremenitvijo porabe. To bi lahko dosegli z uvedbo enotne stopnje davka na dodano vrednost ter racionalizacijo državne porabe. Oboje je za slovensko gospodarstvo bistveno ugodneje kot pa visoka obdavčitev dela, ki zavira gospodarsko aktivnost. Uvedba enotne davčne stopnje nedvomno predstavlja ukrep, s katerim bi Slovenija razbremenila slovensko gospodarstvo in oblikovala pogoje za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ob uvedbi enotne davčne stopnje se pričakujeta predvsem dva ključna učinka. Zmanjšanje stroškov dela in s tem znižanje cen produktov, kar bi ublažilo negativen učinek povečanja davčne stopnje davka na dodano vrednost ali povečanje poslovnega presežka, ki ga podjetja lahko namenijo za raziskave in razvoj, potrebne investicije v nove tehnologije in nove proizvodne programe ter za dodatno zaposlovanje. Drugi pričakovan učinek uvedbe enotne davčne stopnje pa je zmanjšanje relativne cene zaposlenih z višjo izobrazbo glede na zaposlene z nižjimi stopnjami kvalifikacije. S tem se bo za podjetja povečala privlačnost zaposlovanja bolj izobražene delovne sile, s čimer se bodo povečale možnosti za povečanje kreativnega potenciala, sposobnosti sledenja tehnološko vodilnim podjetjem v svetovnem merilu ter inovacijske sposobnosti podjetij. Zgoraj navedena obrazložitev pozitivnih posledic uvedbe enotne davčne stopnje ter matematični izračuni na prvi pogled kažejo na poslabšanje ekonomskega položaja neizobraženih oz. slabše izobraženih Slovencev, katerih dohodek je trenutno obdavčen po davčni stopnji, ki je nižja od 20%. Vendar pa je potrebno učinek enotne davčne stopnje obravnavati skupaj z učinki reforme socialnih transferjev, ki bodo morebitno poslabšanje ekonomskega položaja neizobraženih oz. slabše izobraženih Slovencev izničili. Hkrati pa seje potrebno zavedati, da spodbuda tehnološkim inovacijam (kar enotna davčna stopnja nedvomno je), dolgoročno predstavlja večjo ekonomsko blaginjo tudi neizobraženi oz. slabše izobraženi delovni sili. Pozitivni učinki uvedbe enotne davčne stopnje se kažejo tudi na Slovaškem, saj ima ta od uvedbe enotne davčne stopnje občutno konkurenčno prednost pred starimi članicami Evropske unije. Podjetja so na Slovaško že začela seliti proizvodnjo, v nekaterih primerih pa tudi razvoj in celo sedeže podjetij. * Trenutna situacija v slovenskem gospodarstvu torej kaže, da je Slovenija zaradi premajhne fleksibilnosti gospodarstva pričela izgubljati svojo globalno konkurenčnost. Nekatere druge tranzicijske države, predvsem tiste, ki so izpeljale bolj pogumne in korenite strukturne reforme, nas dohitevajo in nas na posameznih področjih tudi prehitevajo. V naslednjem desetletju bo ekonomska in posledično socialna situacija Slovencev zaradi spreminjanja prebivalstvene strukture, nizke stopnje rodnosti in vse daljše življenjske dobe, v kolikor ne bo prišlo do reform, še precej slabša kot je danes. Nedvomno bo ogrožen obstoj sedanjega modela medgeneracijske solidarnosti. Kljub temu, da je človeška narava takšna, da se spremembam običajno upira, pa je zdaj zadnji čas za izvedbo ukrepov za boljšo izrabo kadrovskih in finančnih virov ter naravnih dobrin. To lahko omogoči le vzpostavitev fleksibilnega gospodarstva, ki se bo sposobno prilagajati razmeram na evropskem in svetovnem trgu. Slovenija bo le tako sposobna ohranjati stabilno gospodarstvo in posledično tudi socialno varstvo. RUDI VERŠNIK, poslanec v DZ SOCIALNI DEMOKRATI O PREDLOGU STRATEGIJE TURIZMA Po tem, ko je bil zadnji strateški dokument na področju turizma v občini Kamnik sprejet dolgih devet let nazaj, je zainteresirana javnost pričakovala predlog nove strategije z velikim zanimanjem in pričakovanji. Tudi v stranki Socialnih demokratov smo pričakovali, da bo to dokument, ki bo v svoji vsebini nakazoval konkretne poteze v prihodnosti na področju turizma, dobili pa predlog strategije, ki je bil očitno narejen v naglici, saj si drugače pomanjkljivosti in ohlapnosti vsebine tega dokumenta ne moremo razlagati. Z vso odgovornostjo smo glasovali proti sprejetju dokumenta v takšni vsebini in ker želimo delovati tvorno, smo pripravljalcu že poslali in obrazložili predloge, za katere trdimo, da bi morali biti vsebovani v predlogu strategije že na samem začetku. Vizije turizma v Kamniku v predlogu strategije ni nikjer niti omenjene, čeprav vemo, da je to »srce« vsakega strateškega dokumenta. V skladu z vsebino strategije je potrebno dodelati vizijo, kje je v občini Kamnik mesto turizmu, da ne bo ostalo vse skupaj samo pri (bolj ali manj zlorabljeni in nikdar uresničevani) krilatici, da je turizem v občini Kamnik prioriteta. Socialni demokrati predlagamo, da se analiza (oz. bolje rečeno vrednotenje) prejšnje strategije enostavno izpusti, saj nimamo nobenih pravih kazalcev uspeha oz. neuspehov in je zato vsako ukvarjanje s prejšnjo strategijo potrata časa in denarja. Po našem prepričanju bi bilo modro narediti dodatne analize, s katerimi bi se določilo do- datne ciljne skupine turistov. Na tem mestu predvsem pogrešamo omembo mladinskega turizma, ki je v velikem porastu širom po evropski celini, kar pomeni veliko tržno nišo, ki je nikakor ne smemo izpustiti. Ukrepe, naštete v strategiji, bi bilo potrebno dopolniti in jih podrobneje opredeliti (nekakšen akcijski plan). »Mehki« cilji, navedeni v strategiji, po našem mnenju držijo, vendar ni povezave oz. določitve kratkoročnih in srednjeročnih planov (predlagamo določitev le-teh), ki smo jih prav tako pogrešali v predlogu strategije. Analiza stanja je pomanjkljiva oziroma manjka analiza prenočišč (kapaciteta, lokacija in razred ponudbe), manjka analiza gostinske ponudbe, popis in analiza športne infrastrukture (kolesarskih poti, peš poti, smučišč,..), manjka tudi (podroben) popis znamenitosti in določitev njihovega potenciala in ciljnih skupin. Predlagani finančni načrt je slab in neprimeren, saj razen nepreglednih postavk, iz katerih ni moč razbrati, za kaj dejansko gre - ni možno izluščiti, kam bodo šla sredstva in zakaj natančno. Finančni načrt mora biti razdelan v preglednih časovnih okvirjih - predlagamo v enoletnih intervalih, ki naj se ujemajo s sprejemanjem občinskega proračuna. Glede na geografske posebnosti Socialni demokrati predlagamo, naj pripravljalec premisli o razdelitvi občine Kamnik na tri turistična področja; Kamniške Alpe s Kamniško Bistrico, mesto Kamnik z bližnjo okolico in Tuhinjska dolina. S to delitvijo bi se lažje osredotočili, katere vrste turizma bi želeli imeti na določenem področju in iz- OUvlALIMI ULIVIUrVKAl I ■152i»E m m m. ■ ■ ■ jr*S boljšali preglednost aktivnosti v zvezi s tem (npr. v Kamniku tranzitni in mladinski turizem, na področju Kamniške Bistrice ekološki in adrenalinski turizem, medtem ko bi bila Tuhinjska dolina najprimernejša za družinski turizem). Prepričani smo, da občina Kamnik potrebuje celostno strategijo turizma, saj nam leta mora povedati KAJ delati, da se potem na podlagi tega sestavi finančni načrt, ki pa nam bo povedal KAKO stvari peljati naprej. Občinska politika mora postaviti strategijo, uresničevati pa jo mora Agencija za razvoj turizma in podjetništva, turistična društva in podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom. Predvsem Agencija za razvoj turizma je glavni faktor, na katerega mora biti strategija naslonjena. Tako mora Agencija po sprejeti strategiji postaviti finančni in poslovni načrt, ki temelji na izdelani strategiji. Finančni in poslovni načrt Agencije pa sprejme še občinski svet. Vendar je izredno pomembno, da so ukrepi v strategiji zastavljeni dovolj osredotočeno, da gredo potem tudi nadaljnje aktivnosti v jasno začrtani smeri, zato strategija nikakor ne sme biti (pre)ohlapna, kot je predstavljena vsekakor bila. »Biser Gorenjske« - tak je namreč naslov še veljavne strategije Kamnika na področju turizma iz leta 1997 ni prišel do svojega izraza, saj razen privatne iniciative (Terme Snovik, Zdravilni gaj) občina na čelu z Agencijo za razvoj turizma ni uspela povezati poslovnih subjektov, kar je bila (in še ostaja) ena od glavnih nalog. Pri novi strategiji razmišljajmo drzneje in si upajmo postaviti jasnejše cilje, saj se lahko le tako nadejamo pozitivnih premikov v turizmu v naši (s turističnimi potenciali) še kako bogati občini. BORUT ŽAGAR, predsednik SD Kamnik Sprejet proračun mrtvega mesta Občinski svetniki SDS so bili pred odločitvijo sprejetja občinskega proračuna za leto 2006 v veliki dilemi, ali ga podpreti. Neresen pristop župana Antona Smolnikarja lahko razberemo iz izjav občinskih svetnikov, da so bili za pametno odločitev premalo seznanjeni in so zato predlagali kar 43 amandmajev. Župan se je v svojem nagovoru izgovarjal, da je premalo sodelovanja s strani občinskih svetnikov in nikakor ne ve, kaj svetniki želijo. V kolikor bi župan imel posluh za potrebe občanov Kamnika, bi se s svetniki lahko sestal tudi večkrat in pogovoril pred samo sejo in ne med premorom na sami seji. Tak način sprejemanja občinskega proračuna je skrajno neprimeren in neodgovoren s strani župana. Na končno odločitev, da so občinski svetniki SDS glasovali za sprejetje proračuna, je vplivala potreba Kamničanov po novem vrtcu in dokončanju osnovne šole v Stranjah. Drugače pa tudi ta proračun delno temelji na predpostavki odprodaje občinske zemlje, kar je za župana že stalna praksa in je tako v svojem županovanju razprodal že skoraj vse občinsko zemljišče. Iz proračuna lahko razberemo, da se porabi veliko de- narja za študije in izdelave strategij, ki bi jih lahko pripravila občinska uprava sama, ni pa zaznati konkretnih programov, ki bi zagotovili pogoje, da bi mesto Kamnik zaživelo. Največja tolažba nam je izjava župana na prejšnji seji, da je to njegov zadnji proračun. Res bi bil že čas, da tudi v našem Kamniku zapiha nov veter in nam prinese sveže ideje in konkretne programe za oživitev sedaj mrtvega mesta Kamnika. Delo strokovnega sveta SDS v Kamniku V četrtek, 16. februarja, je bila v Kamniku 3. seja strokovnega sveta pri 00 SDS Kamnik. Med drugim so člani prisluhnili poročilu o izvedenih delavnicah . s področja strategije razvoja turizma v Kamniku in predstavitvi vizij prostorskega razvoja občine Kamnik. Člani so tudi pripravili predloge za spremembo strategije razvoja kamniškega turizma in se obenem dogovorili za sklic Zbora za Kamnik, ki bo 22. marca ob 19. uri v dvorani nad kavarno Veronika na temo ■Vizija prostorskega razvoja občine Kamnik in predstavitev idejnega projekta Zahodne obvoznice. Odbor za informiranje SDS Kamnik ROBIN MAJNIK Zeleni in proračun Na 30. seji občinskega sveta občine Kamnik je svetniška skupina Zelenih Kamnik pri obravnavi proračuna za leto 2006 predlagala sledeča dopolnila: Prerazporeditev finančnih sredstev iz postavke 6260 na novo postavko 6332 - izdelava izvr-tine za napeljavo vodovodne cevi med stanovanjskima stavbama Prisojna pot in ul. Na jasi. Vrednost prerazporeditve znaša 8 mio. Amandma je podprlo 14 svetnikov. Vsem svetnikom, ki so podprli amandma, se iskreno zahvaljujemo, saj bo končno vodovodna cev vkopana v zemljo in stanovalci ne bodo trepetali, da bi predvsem v zimskem času zmanjkalo pitne vode. Uspeli smo tudi z amandmajem v vrednosti 2 mio sit za položitev betonskih cevi za javno razsvetljavo (morda tudi kabel) v dolžini cca 500. Ko bodo položene omenjene cevi ob gozdu po ul. Na bregu in ko bo morda v letu 2007 osvetljena cesta, ki pelje proti naselju, bo minila nevarnost napada nepridipravov na posamezne prebivalce. Pri sprejemu tega amandmaja ni bilo nikakršnih dvomov tudi s strani občinske uprave. Seveda smo poleg KS Novi trg vseskozi podpirali sanacijo ceste in izgradnjo hodnika za pešce (pločnik) - od bistroja »Coprnica« do kmetije Poljanšek, ker je ta zelo nevarna za pešce, predvsem šolo- AKTIVNA SLOVENIJA O PRORAČUNU obvezne otroke. Naša svetniška skupina je v tem mandatu vedno glasovala za vse predloge v proračunu in vse prerazporeditve med posameznimi postavkami, kjer smo ugotovili, da bodo koristile krajanom Kamnika na posameznih področjih. Nikoli pri glasovanju nismo razmišljali, da bi zaradi politične opredeljenosti glasovali drugače in s tem povzročili škodo posameznim področjem, kar pomeni, da smo se vedno zavzemali za dobro krajanov Kamnika. Menili smo, da je postavka, v kateri je znesek za čiščenje javnih površin ob cestah in ulicah, šolah in na parkiriščih prenizko ovrednotena, če je odgovor občinske uprave na naše vprašanje pri prvem branju korekten. Pri izdelavi Strategije prostorskega razvoja občine Kamnik smo dali pripombo, da mora biti ta dokument izdelan tako, da bo uporaben in da ne bo doživel usodo kot nekateri sprejeti dokumenti v preteklosti, ki so ostali neuporabljeni. Postavka 6600 je namenjena za sanacijo posledic plazov in neurij. Ker v dveh primerih ni bil zapisan kraj plazeče brežine, smo občinsko upravo vprašali, kje so plazovi neurij starejših prijav in vlog? In kje se nahajajo posledice neurja od 3.9.2005? Za dejavnost osemnajstih športnih klubov, ki delujejo na območju občine Kamnik, je namenjenih nekaj deset mio sit premalo. To pomeni, da bo pri pravdni razvrstitvi vsak klub za svojo dejavnost dobd nekaj malega več kot tri milijone tolarjev (niso upoštevane investicije) v letu 2006. V dolgoročnem programu razvoja športa v občini Kamnik do leta 2015 je navedeno 27 prioritet, nalog in ciljev. Prioritete so naslednje: program športa otrok in mladih, športna rekreacija, izobraževanje, usposabljanje strokovnih kadrov, strokovna in raziskovalna dejavnost, kakovost športa, vrhunski šport, šport invalidov idr. Zeleni Kamnika smo pri vsaki proračunski obravnavi v tej mandatni dobi predlagali planiranje finančnih sredstev za stalno premično merilno napravo onesnaženega zraka in prekomernega hrupa. Odgovor občinske uprave je bil, da bi ta naprava stala 25 mio sit in 1,5 mio sit za vzdrževanje. Iz odgovora je bUo razumeti, da je ta merilna naprava predraga, zato smo tako rekoč varuhi okoljevarstvene problematike na območju občine Kamnik zelo razočarani. Enako velja tudi za študijo o celotnem zdravstvenem stanju prebivalcev občine Kamnik, za katero že najmanj dve leti ni mogoče znotraj proračunskih postavk najti nekaj milijonov tolarjev. Zavzemali smo se še za povišanje sredstev učinkovite rabe energije, povišanjč sredstev za čiščenje divjih odlagališč, kjer je planiranih samo 1,8 mio sit. Ali je rezerviranih dovolj finančnih sredstev, si lahko svoje mnenje ustvari vsak bralec, če je samo v naselju Šmar-ca ob Kamniški Bistrici 10 divjih odlagališč na površini 658,58 m2 ali 18,88 m3?. Svetniška skupina Zelenih Kamnika DANIEL KOVAČIČ Nismo izkoristili možnosti glasovanja Na zadnji seji je občinski svet skorajda soglasno sprejel proračun naše občine za leto 2006. To je prvi proračun naše obči-ne. o katerem je imela naša stranka možnost glasovati, ven-Tar naš predstavnik Robert Pro-sen ni izkoristil možnosti glaso-Vanja. Nobena izmed strank v občinskem svetu ni nasprotovala predlogu proračuna v celoti, ua pa jim tudi po drugem branju ni bil pisan na kožo potrjuje število vloženih amandmajev, ki so prerazporejali preko 240 milijonov proračuna. Zgodba o proračunu je torej na las podobna lanski. Velika planina - Naš zaklad narave Vsaka prebivalka in prebivalec občine Kamnik si lahko zgornji stavek vzame za svojega, kajti od leta 1998, ko so takratni občinski svetniki (večina jih je v občinskem svetu tudi še danes) sprejeli sklep o financiranju in pokrivanju izgube družbe Velika planina zaklad narave za dobo desetih let, je ta družba postala res pravi zaklad. Ves blišč in bedo Velike planine lahko bolj ali manj naključni obiskovalci uživajo v letošnji zimi, ko je obstala ena izmed hitrejših sedežnic v Sloveniji, mati narava pa je svoj zaklad tako radodarno odela v belino. Kdo je kriv za vse to? Lahko se vprašamo, če to koga sploh zanima, kajti denar je zagotovljen do leta 2008, če se slučajno kaj zalomi, pa občinski svetniki poleg običajnih 30 do 40 milijonov dodajo še kakšen milijon (v letošnjem proračunu 7 mio za zobnik). Pomembno je, da smo vsi občani naše občine lahko veseli, da imamo Naš zaklad narave in da lahko kupujemo karte za gondolo in mogoče že to poletje tudi za sedežnico. Turizem smo ljudje Zgornje besede so bile nekoč udarno geslo pri promociji slovenskega turizma, da pa besede ljudje ne moremo posploševati lahko ugotovimo že na primeru naše občine. Zakaj ni bila sprejeta strategija o turizmu v naši občini ni tako zaskrbljujoče vprašanje, ker bo s popravki verjetno sprejeta. Zakaj se strategija sprejema šele leta 2006 in kako se je delalo do sedaj pa je zagotovo bolj zanimivo. V letu 2005 je bil s strani občine izveden nakup prostorov bivše delikatese v vrednosti 41,5 mio sit. Za ureditev prostorov za potrebe Turistično informativnega centra je v letošnjem proračunu predvidenih še 17 mio sit. Se pravi, da bodo novi prostori TlC-a občino stali približno 60 mio sit, kar je dvakrat več kot je občina uspela iztržiti od prodaje hotela Malograjski dvor, kjer bi se mogoče tudi dalo urediti Turistično informacijski center. Od 17 mio sit naj bi jih bilo 14 namenjenih za rekonstrukcije (ogrevanje, tlaki...) in to kljub temu, da je v teh prostorih pred tem delovala delikatesa, za obratovanje katere so verjetno strožji pogoji kot za obratovanje Agencije za razvoj podjetništva in turizma. Torej, če seštejemo občinske turistične projekte, kot so Velika planina, Mali grad, TIC in še kaj, lahko rečemo Turizem so milijoni, kar seveda drži, samo, da gredo v Kamniku ti milijoni v napačno smer. Otroci so naše največje bogastvo To bi moralo biti sveto geslo za državo, v kateri rodnost pada iz leta v leto. Starši otrok v naši občini, ki plačujejo otroško varstvo, se verjetno strinjajo, da je za plačevanje potrebno pravo malo bogastvo, ki bi ga marsikdo z veseljem dal, če bi imel možnost vključitve. S koncem letošnjega leta naj bi se v Kamniku odprlo 130 novih mest in vključenost naj bi se dvignila nad republiško povprečje. V Aktivni Sloveniji podpiramo gradnjo novega vrtca, vendar ob tem opozarjamo, da zgrajeni vrtec, ko bo v Kamniku prodanih preko 200 novih stanovanj, ki se trenutno gradijo, zagotovo ne bo zadostil novih potreb. Že, če bo v vsakem tretjem od teh stanovanj samo en otrok, ki bo potreboval otroško varstvo, bomo na slabšem kot smo. Komunalni prispevek Letošnji proračun temelji na prodaji občinskega premoženja v vrednosti 600 mio sit in na prihodkih z naslova komunalnega prispevka. Vsakdo lahko opazi, da gradbinci, ko so v igri milijoni, delajo čudeže, saj stene v Kamniku kljub dežju rastejo kot gobe po dežju. Z vidika razvoja občine same gradnje niso problem, če se temu ustrezno razvija in gradi vsa spremljajoča infrastruktura. Da se to v Kamniku ne dogaja vidimo na primeru otroškega varstva in cestnega prometa, še bolj pa bomo to občutili v naslednjih letih. Gneča, ki nastaja, ni skrb investitorja, je pa problem vseh občanov, ki niso krivi za to, da so komunalni prispevki prenizki oz. se ne porabijo za tisto, za kar so namenjeni. Zaradi zgoraj naštetih stvari in ker se ne strinjamo, da se v naši občini za urejanje trgov zadnja leta namenja približno 30 mio sit letno, za izgradnjo otroških igrišč pa samo 5 mio sit in ker nismo želeli zavirati redkih dobrih projektov, kot so gradnje vrtca, OŠ Stranje, vodovoda in kanalizacije ter še kakšna izjema, predstavnik OO AS Kamnik Robert Prosen o proračunu za leto 2006 ni glasoval. Glasovanje o proračunu smo prepustili političnim strankam, ki so do sedaj narekovale ritem razvoja naše občine in proračun je bil sprejet brez glasu proti. Za OO AS Kamnik SANDI URŠIČ m DOM KULTURE KAMNIK M Fužine 10, Kamnik 01/839 76 06 ali 041/360 399 Na obisku pri Ribiški družini Bistrica RIBNIK KRIZ MEJI NA OBČINI KAMNIK IN KOMENDO Ribnik Križ je bil nekoč v lasti baronice s kriškega gradu. Ob lepih dnevih se je sprehajala po lipovem drevoredu in občudovala prelepo naravo, uživala v miru in v čudovitem pogledu na miren ribnik. Dandanes se lahko nostalgično zazremo v preteklost in si zasanjano predstavljamo, kako je bilo včasih, saj se kamniški člani Ribiške družine Bistrica izredno trudijo, da bi povrnili ribniku nekdanji sijaj. Ribiška družina RD Bistrica Domžale s 300 člani letos praznuje svoj 52. rojstni dan, zaradi lažjega upravljanja je razdeljena na šti- radi nenehnih izgredov skorajda nemogoče. Tako so pred dobrim letom spet začeli na novo urejati okolico ribnika. Ponovno so posadili drevored lip, ravno tam, kjer je imela baronica včasih svojo sprehajalno pot. Postavili so tudi enajst valilnic za sinice, ki so bile takoj polno zasedene, za ribnikom pa so uredili tako imenovani poskusni ribnik s potočnimi raki in žabami, ki naj bi se samodejno naselili v glavni ribnik. V ribniku Križ se naseljujejo krapi, težki od poldrugega do treh kilogramov, najdejo pa se tudi primerki z desetimi kilogrami, ščuke, kleni, amurji, tol- Švraka, vsak sprehajalec in ribič več kot dobrodošel. Ribiči se ne srečujejo le na ribolovu ali v brunarici ob ribniku, temveč prirejajo tudi delovne akcije, saj mora vsak ribič opraviti najmanj dvajset delovnih ur ob ribniku, 1. aprila in 31. septembra obeležijo otvoritev in zaključek sezone lovljenja postrvi v Kamniški Bistrici, ki jih seveda kasneje tudi spečejo na kaminu ob brunarici. Vsako leto se tradicionalno družijo in zabavajo ob prvomajskem golažu in na polharski noči. Odkar se je okolica ribnika polepšala, se je začelo ob njem spre- Brane Švraka, oskrbnik ribnika Križ, naseljuje potočne rake iz poskusnega v glavni ribnik. Ribnik in okolico odlikujeta bogata flora in favna. stolobike... Dnevno ribiško karto ri pododbore, med njimi šteje kamniški 78 članov. Kamniški ribiči skrbijo za reko Kamniško Bistrico z njenimi pritoki od izvira do homškega hriba, vključno s kriškim ribnikom, ki razmejuje kamniško in komendsko občino. Prvotna naloga ribičev je varovanje vode pred osnesnaženjem, zato prirejajo redne čistilne akcije na bregovih Bistrice, preverjajo spuščanje nevarnih snovi v vodo. Skrbijo, da se ohranja življenje v vodi in ribiški živelj ohranjajo tako, da v Bistrico vložijo 1000 kg konzumne postrvi in v kriški bajer 500 kg krapov. Ribnik Križ obsega površino enega hektarja, polovico površine predstavlja bajer, ostalo obrežje. V novejšem času je prešel ribnik v roke ribiške družine, do leta 2004 pa so jim velike preglavice povzročale posledice vandalizma Soglasno so v ribiški družini sprejeli sklep, da se uprejo tovrstnemu uničevanju in onesnaževanju ribnika z okolico. Sprva so namestili zaporo pred vhodom k ribniku ter začeli z urejanjem parkirnega prostora. Navezali so stike z županom občine Komenda Tomažem Drolcem, ki je prispeval materijal-no pomoč za parkirišče. Čeprav so že pred postavitvijo zapore skrbeli za okolico, kosili travo in odvažali smeti, je bilo vzdrževanje za- je moč kupiti v brunarici pri ribniku ali v gostinskih lokalih na kamniški obvoznici. Ribiška družina vsako leto tudi organizira odprto ribiško tekmovanje z nagradami za občane in tekmovanje samo za svoje člane. Kljub velikemu povpraševanju ribiči ne oddajajo prostora za piknike ob ribniku, saj ne želijo prekomerno obremeniti ribnika, kot tudi ne zaiti v poslovne vode, vendar je, kot zagotavlja oskrbnik ribnika Branko bajati veliko sprehajalcev, presenetljivo tudi veliko sosedov. Ribiči so zelo veseli obiska otrok, predvsem vrtci se radi oglasijd, saj jim prijazni ribiči predstavijo živali v ribniku in okolici. Na noč čarovnic so otroci iz vrtca Pedenjped s starši in vzgojiteljicami pekli kostanj ter izrezovali buče, na Gregorjevo pa že tradicionalno spuščajo po ribniku čolničke z lučkami. Člani ribiške družine so si zastavili načrt, ki so ga počasi že začeli uresničevati z urejanjem bajerja. Ribnik želijo urediti po zgledu krajinskega parka, prav tako pa upajo, da jim bo tudi kamniška občina priskočila na pomoč. Branko Švraka, ki je strasten ribič že od mladih nog, meni, da morajo starši, vrtci in šole že majhne otroke vzgajati v smeri ohranjanja in varovanja narave. Ribnik Križ v vsakem letnem obdobju ponuja obilo čudovitih trenutkov za opazovanje in spremljanje narave. Pozimi ga prekrije led, ki razveseli ljubitelje drsanja, spomladi se odene v pomirjujoče zelene barve, poleti ponuja osvežujočo senco in jeseni razveseli z različnimi barvnimi odtenki. Ribiči vam bodo z veseljem prišepnili, kdaj se oglaša plavček, račke pa bodo zagotovo pozobale vsak košček kruha. BOJANA KLEMENC Ribnik na Križu je zanimiv v vseh letnih časih. Štirje pari rac, siničke, krapi, ščuke, kleni, amurji, potočni raki in žabe so tod našli svoj dom. Na ledu s Pavlom Škerlepom BOLEZEN Z IMENOM KRIŠKI BAJER Pretekli petek je godoval sveti Matija, ki po stari ljudski modrosti ‘led razbija, če ga pa ni, ga pa naredi’. Nad ledom se zagotovo ne bo nikoli pritoževal Pavel Škerlep, rojen Mengšan, ki se je pred petintridesetimi leti oženil na Križ. Poleg ženine ljubezni pa je Pavlovo srce takoj ogrel tudi kriški ribnik, ki leži tik za hišo. Devetinpetdesetletni Pavel drsa že od svojih ranih let, prve prave drsalke pa mu je podaril pokojni brat že pred petdesetimi leti. Pri sedemnajstih si je Pavel kupil svoj prvi par, primeren za umetnostno drsanje, vendar je kar takoj ugotovil, da le-te niso dobre za hokej, pa si je kupil še take. Pavel je odraščal v družini s petimi otroki. Čeprav si je že od malega želel trenirati hokej ali umetnostno drsanje, te možnosti nikoli ni imel. Pa vendarle ni obupal, sam je veliko igral hokej v či vodi popolnoma drugačen. Najbolj se nasmeji, ko mu kdo reče, da je najstarejši na ledu, pa najbolj neumen. Pavel skomigne z rameni in odvrne, da se nihče ne zaveda, koliko energije in veselja mu ponuja super led na najlepšem prizorišču. Tudi njegova družina je okužena z drsanjem, čeprav Pavel zase pravi, da je bolan le on. Pravzaprav ima kar dve bolezni. Drsanje in ribnik. V najboljšo voljo ga spravijo ‘ta pravi’ ljudje na ledu. Tisti, ki se imajo lepo, so srečni, tisti, ki upoštevajo primerne pogoje za drsa- Pavel dnevno opominja obiskovalce poledenelega ribnika s primernimi opozorili ali pa jim preprosto želi prijetne ure na ledenr ploskvi. Že 29 let redno v svoj dnevnik zapisuje dnevna opažanja v okolici kriškega ribnika, vremensko dogajanje, preživete ure na ali v ribniku, kakovost ledu in temperaturo vode... cev na ledu kot nekoč, saj mladi veliko rolajo. Tudi sam je že marsikoga naučil drsanja. Rad se pohvali, da je imel v uku že tri generacije, leta nazaj je učil znanko, pozneje njeno hči, danes pa njenega vnuka Žana, ki vsak dan navdušeno drsa na bajerju. Pavel ni ribič, vendar uspešno sodeluje z ribiško družino. Meni, da vsem drsalcem delajo ogromno uslugo, saj so na obrežju postavili luči in tako omogočili varno večerno drsanje. Hvaležen je tudi gasilcu Dragu Novaku, ki z vodo pomaga pri pripravi ledu in Romanu Kamšku, ki s primerno Pavel pozimi vsak prosti trenutek preživi na ledu. Prvi poskuša trdoto ledu in zadnji oddrsa poslednji krog v sezoni. Kranju in Kranjski gori, osebno pa pozna kar lepo število profesionalnih hokejskih igralcev. Pavel že vse od leta 1977 redno zapisuje v svoj dnevnik dogodke, ki so povezani z ledom in drsanjem na kriškem bajerju. Vsak dan si zapiše število predrsanih ur, stanje ledu, vremenske razmere, posebne dogodke... Pravkar je minilo leto, odkar je iz vode reševal fantiča. Za tovrstne primere ima ob obrežju vselej pripravljeno devet metrsko palico, ki mu služi za morebitno reševanje. Znano je, da Pavel stopi prvi na led v sezoni in ravno tako tudi oddrsa zadnji krog. Letošnjo sezono je odprl že 15. novembra, rekordna sezona doslej je bila leta 1999/2000, saj je na ledu predr-sal kar 82 dni, naslednja pa ekstremno slaba, saj na bajerju ni preživel niti dneva. Pavel je prepričan, da je najlepše drsati skorajda na domačem ribniku, zelo rad pa povezuje kriški ribnik z ribnikom v Sinkovem turnu. Letos je drsal tudi že po Pšati, kar mu je še posebej dvignilo adrenalin, saj je občutek drsanja na teko- nje, saj se le-ti vsakodnevno spreminjajo. Najhujši problem predstavlja odjuga, Pavel pa postane slabe volje tisti trenutek, ko vidi, da drsalci ne upoštevajo opozoril, ki jih sam vedno postavi na vidno mesto. Redno preverja debelino ledu, saj je za drsanje potrebna štiri, za hokej pa pet centimetrska ledena odeja. Površino ledu čisti dvakrat dnevno, zelo je vesel, če mu kdo pomaga, najbolj pa so posrečeni otroci, ki se zelo trudijo, da bi delo kar najbolje opravili. Kot ugotavlja naš sogovornik, je največ obiskovalcev na ledu ob vikendih, dopoldan se po pravilu igra hokej, popoldan je na vrsti prosto drsanje. Pavel od vseh pričakuje, da upoštevajo red, a nekaterim je to težko.. Ko obujava spomine, ugotavljava, da včasih ni bilo primerne obutve, zato je bilo učenje drsanja težje kot danes. Pavel je včasih tudi smučal, a ostaja pristaš drsanja, navsezadnje je to zelo poceni rekreacija. Po izkušnjah lahko presodi, da je danes več drsal- mehanizacijo občasno pomaga očistiti led. Pavel pa ni le strasten drsalec, temveč tudi plavalec, saj vsako leto že junija začne s svojimi plavalnimi podvigi v ribniku. Voda v bajerju je ves čas sveža, čeprav kalna. Tudi tu Pavel redno meri temperaturo, vselej meter pod gladino. Ko je dovolj toplo, skoči v vodo in plava, v eni sezoni je preplaval že več kot 60 kilometrov. Pavel je v svojem življenju obrabil devet parov drsalk. Želimo mu, da bi jih s takim navdušenjem in iskricami sreče v očeh ‘ponucal’ še kar nekaj. BOJANA KLEMENC Domini« Masljeva 11,1230 Domžale, CIMdV tel' 01 724 16 56 HIl - -Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. 01 83117 96 www.simax-slo.com PRTLJAŽNIKI AVTODEU - AVTOMEHANIKA VUL.KANIZERBTVO NA ZALOGI PNEVMATIKE Savcl USODNE ODLOČITVE BODOČIH SREDNJEŠOLCEV Kako pomemben je pravi korak med osnovno in srednjo šolo, se zaveda vsakdo, ki ima to prehojeno pot že za seboj. Kar naenkrat so najstniku odprta mnoga vrata, dokončna odločitev pa lahko že sedaj zaznamuje poklicno prihodnost. Na informativnem dnevu v petek in soboto, 10. in 11. februarja, so tako profesorji in dijaki, kot tudi ravnateljici gimnazije in srednje ekonomske šole Šolskega centra Rudolfa Maistra odlično poskrbeli, da so se bodoči kamniški dijaki dodobra seznanili z izobraževalnimi programi splošne in ekonomske gimnazije ter ekonomskega tehnika. Po predstavitvi učnih vsebin in šole smo morebitne bodoče kamniške dijake in starše povprašali, kako jim je bilo všeč na informativnem dnevu, kako si predstavljajo svojo prihodnost, zanimalo nas je, če jih že danes tarejo skrbi o zaposlitvi ter kakšna pričakovanja gojijo do izbrane šole. Manca in Polona: Gimnazija nama je zelo všeč. To šolo že obiskujeta najina brata, zato sva že približno vedeli, kaj lahko pričakujeva. S predstavitvijo šole so se res vsi zelo potrudili, profesorji so nazorno predstavili predmete. Čeprav še razmišljava, v katero smer naju bo peljalo življenje, si trenutno želiva, da bi študirali arhitekturo ali medicino. Res naju skrbi, kako bo v prihodnje s službo, zato že sedaj iščeva tak poklic, ki nama bo zagotavljal zaslužek. Nastja: Zakaj gimnazija? Preprosto, želim biti izobražena. Nisem se še dokončno odločila za kamniško šolo, popoldan grem z očetom še v Ljubljano. Učitelji so bili zelo prijazni, najbolj so me navdušili kemijski poskusi. O poklicu še ne razmišljam, trenutno me skrbi le, če bom sprejeta na izbrano šolo. Milan: Na informativni dan sem prišel s sinom. Pričakovanja so bila dosežena, bilo mi je všeč, vpliva na sinovo odločitev pa nimam, saj se o šoli pogovarjata z mamo. Res me skrbi za sinovo prihodnost, saj mu ne morem svetovati, ker še sam ne ve, kaj bi rad 'počel. Alenka in Janez Smrkolj: Bilo nama je zelo, zelo všeč, še posebej pri prof. Valeriji Vilfan. Bila je res prijazna in je razložila vse, kar naju je zanimalo. Ravno zaradi omenjene profesorice se je hči odločila za ekonomsko gimnazijo. Priznam, da me skrbi glede službe, če bo sploh doštudirala. Tudi to danes ni več samoumevno. Vpis na gimnazije je velik. Že pred dvema letoma sem ji sam svetoval to šolo, saj je do sedaj imela odličen uspeh. Alenka: Mislim, da gimnazija predstavlja dobro podlago za fakulteto, saj želim postati učiteljica. Tomaž: Kamniška gimnazija je prva, ki sva jo obiskala danes, popoldan greva še v Domžale, jutri mogoče v Ljubljano. Sin izbira gimnazijo zato, ker še ne ve, kateri poklic bi mu ustrezal, ne želi se že sedaj opredeliti za določeno smer. Predstavitev je bila zelo v redu, izvedela sva, kar sva želela. Skrbi me glede sinove prihodnosti, saj so včasih firme iskale različne profile poklicev, dandanes pa se podjetja zapirajo, ljudi z visoko izobrazbo pa je že tudi preveč. Trenutno je res vprašanje, kaj je perspektiva. Če je sedaj otrok uspešen v šoli, še ne pomeni, da bo tudi kasneje v službi. Maša: Gimnazija stoji blizu mojega doma, zato sem že lansko leto prišla na informativni dan. Danes sem videla in slišala točno tisto, kar sem pričakovala. Vpisala bom naravoslovno smer gimnazije, saj želim študirati medicino. Ravno zaradi tega me ne skrbi glede službe. Petra: Tudi jaz bom vpisala naravoslovno smer gimnazije, saj želim študirati farmacijo. Danes mi je bilo zelo všeč, da smo si lahko ogledali razrede. Ture: Želim študirati na fakulteti, zato sem se odločil za gimnazijo, splošna smer. Za kamniško sem se odločil zaradi bližine doma, pa tudi danes so odlično predstavili predmete. O poklicu in službi še ne razmišljam, starši so se strinjali z mojo izbiro, veseli pa me, da so tudi nekateri sošolci izbrali isto smer. Frančiška s hčerko Laro: Frančiška: Danes mi je bilo zelo všeč, slišala sem še kaj več, kot me je zanimalo. Predvsem sem presenečena, koliko se je v pozitivno smer spremenilo, odkar sem sama obiskovala srednjo ekonomsko šolo. Sedaj ponujajo dijakom veliko več kot so nam. Odločitev o šoli in poklicu prepuščam hčeri, da bo le še tako pridna naprej. Lara: Že pred današnjim dnem sem se odločila, da bom obiskovala to gimnazijo, evropski oddelek, saj sem že imela priložnost en dan prisostvovati pri pouku. Bilo mi je zelo všeč, predvsem pri angleščini. Trenutno si želim študirati zgodovino, bomo videli pa čez štiri leta. Špela, Sanja, Klavdija in Eva Špela: Všeč mi je ekonomski oddelek, predvsem zaradi dobre razlage in predstavitve podjetništva. Danes so me tu res navdušili, zato bom verjetno izbrala to šolo. Na splošno je informativni dan potekal veliko bolje, kot sem pričakovala. Gimnazijo sem izbrala zaradi dobrih ocen in fakultete, saj želim študirati jezike. Danes so bili vsi prijazni, dijaki pa pravijo, da je pozneje drugače, bolj naporno. Sanja: Najbolj so mi bile všeč različne predstavitve in dobra pogostitev. Nisem se še odločila, katero smer bi rada izbrala, tudi jutri bom šla še na informativni dan na eno izmed ljubljanskih gimnazij. Upam, da bom lahko študirala psihologijo. Informativni dan v Šolskem centru Rudolfa Maistra Izbira nadaljnjega izobraževanja je ena izmed odločitev, ki zaznamujejo prihodnost. Tega se zavedajo tudi v Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik, zato so se na letošnji informativni dan, ki je potekal 10. in 11. februarja, skrbno pripravili. Profesorji in dijaki so zelo dobro poskrbeli, da so se bodoči kamniški dijaki seznanili z izobraževalnimi programi splošne in ekonomske gimnazije ter ekonomskega tehnika. V obeh dneh se je v šolski avli, ki je stičišče in prizorišče mnogih dejavnosti, zbralo okrog 200 »kandidatov« za splošno in ekonomsko gimnazijo in okrog 50 »kandidatov« za ekonomsko šolo z dvema oddelkoma. Direktorica zavoda in ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik ter ravnateljica ekonomske šole Tatjana Novak sta toplo pozdravili mlade in njihove spremljevalce (starše, stare starše, pa tudi brate in sestre smo opazili) terjpodali osnovne informacije o izobraževalnih programih. Še več informacij pa so morebitni bodoči dijaki SCRM dobili ob ogledu šole in dejavnosti, ki potekajo v šolskih učilnicah. Ob vodenem ogledu ali pa individualno so se seznanili s področjem družboslovja, naravoslovja, tujih jezikov, slovenščine in umetnosti, s programom ekonomske gimnazije in evropskega oddelka. Na ekonomski šoli pa so pokukali tudi v učno firmo, ki uspešno deluje že vrsto let. Še posebej z zanimanjem so spremljali predstavitve dodatnih dejavnosti, saj poleg rednega pouka poteka na šoli kar preko 50 krožkov, ki pokrivajo vsa področja od naravoslovja, družboslovja, humanistike, umetnosti, do kulture in športa. Na fotografiji: Mladi, ki so obiskali ŠCRM, so še posebej z zanimanjem spremljali praktične predstavitve in poskuse v učilnici kemije npr. reakcija ob zažigu pecilnega praška in podobno. SASA MEJAČ Klavdija: Organizacija dneva in predstavitev predmetov sta bili odlični. Lepo so nas sprejeli. Prej sem še razmišljala o tej šoli, danes sem se dokončno odločila za evropski oddelek. Od te šole pričakujem, da dobimo dovolj znanja, da ga bomo dobro unovčili. Eva: Zelo všeč mi je bil sprejem, gostoljubnost profesorjev in učencev ter predstavitev šole in predmetov. Mislila sem, da bo slabše. Sem zelo zadovoljna. Od gimnazije pričakujem dobro izobrazbo, da me bodo dobro pripravili za nadaljnje šolanje. Slavka z vnukinjo Andrejo Slavka: Bilo mi je zelo všeč. Na šoli so prijazni profesorji. Skrbi me za vnukinjo, za njeno službo, saj danes ni gotovosti. Ko je moja hči obiskovala šolo, so ji vsi svetovali, naj se usmeri v tekstilno panogo. No, danes gre njim najslabše. Andreja: Čeprav sem se odločila za poklic ekonomskega tehnika, še ne razmišljam o službi. Za to šolo je bila odločilna bližina doma, za gimnazijo pa mi ni. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC Smučanje, sankanje, bowling, pa še malce kulture www.studentski-klub.com Kot ste že zagotovo opazili, se zima od nas počasi poslavlja. A to ŠKK - jevcem ne pomeni nič manj dela. Vsi delamo s polno paro in projekti se odvijajo, kot so se do sedaj. Začetek pomladi in začetek čivkanja pa ne ogroža projektov, ki so povezani s snegom. Kaj bi naredili, če »nočne« v Kranjski Gori ne bi bilo več? Mislim, da bi bilo nekaterim izmed nas ob sredah dolgčas. Nočna smuka v Kranjski Gori absolutno bo! »Nočna« bo vsako sredo v marcu, razen 15. V KG odrinemo ob petih popoldne izpred ŠKK. Tokrat bo med nočnimi vključen tudi štajerski del Slovenije, in sicer Rogla v petek, 25.3. Odhod je ob 16. uri in 30 minut prav tako izpred Študentskega kluba Kamnik. Ce mislite, da smo na sankače čisto pozabili, se zelo motite. Tistim, ki smučanje ni pri srcu, vas vabim, da se nam pridružite na večernem sankanju, ki bo na Jezerskem 3. in 24. marca z odhodom izpred klubske hiše ob 19 h. Prav tako kot smučarji, tudi sankači dobijo večerjo po utrujajočem sankanju. Poskrbeli smo tudi za tiste primerke, ki jim tudi topla oblačila ne pomagajo odgnati nizkih temperatur, zato smo vam pripravili bovvling v Dravljah. V Dravljah' se dobimo šele ob 21.45 - v petek, 17. marca. Ob vaših pohvalah, velikem navdušenju in ponovnem zanimanju smo se odločili, da vas ponovno popeljemo na celodnevno smuko na Voglu. Po zaključenem smučanju pa se odpravimo na »čofotanje« v Vodni park Bohinj. Hrana zagotovo bo. Odhod bo 23. marca zjutraj. S športnimi projekti smo skoraj že zaključili, ker pa ljudje pogosto združimo kulturo in šport, vse že malo bolj utrjene fotografe vabim k sodelovanju fotografskega natečaja na temo ŠPORT. Zato vsi, ki imate kakršnokoli fotografijo in na njej uprizorjen trenutek športa, jih prinesite v klubske prostore do 17. marca. Več o tem si preberite na spletni strani www.studentski-klub.com/kamnik. Začetnike fotografiranja in tiste, ki fotoaparata še nikoli niste imeli v roki, pa se želite naučiti nekaj o fotografiji in fotoaparatu pa vabim na foto - tečaj, ki bo potekal na klubu. Odkrite svoj skriti talent in se nam pridružite. Kot vsako leto pomlad prinaša nekaj novega, nekaj, kar se vsako leto ponovno dogodi, nekaj za glasbene navdušence. Najjradu Zaprice se bodo zopet začel odvijati cikel Študent & muzika. Za otvoritev sezone 2006 bodo poskrbeli štirje godalci pod imenom Enzo Fabiani. Točen datum še ni znan, bo pa nekje na sredini marca v grajskem salonu, ob večernih urah, kot ponavadi. Za večerno sprostitev ni boljšega kakor prisluhniti dobri glasbi in v njej uživati. Nekaj novega, nekaj starega, vse pa se enkrat v letu ponovi ali zaključi. Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com f -s Razvojni program podeželja v novem programskem obdobju 2007-2013 V januarju in februarju 2006 sta bili v okviru dopolnitve obstoječega Razvojnega programa podeželja in oblikovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS), kjer sodeluje 8 občin (Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Moravče, Lukovica, Trzin, Komenda, Kamnik), izvedeni dve delavnici. Delavnica, ki je bila organizirana 18. januarja v Kamniku, »Krepitev človeškega potenciala na podeželju« je bila namenjena prebivalcem na podeželju vključenih osmih občin, posebej kmetom. Udeleženci so se seznanili s splošnimi pogoji in izzivi podjetništva na podeželju, konkretno pa tudi z dvema aktualnima ukrepoma - mladi prevzemniki in zgodnje upokojevanje kmetov. Leta bosta namreč zelo aktualna tudi v prihodnjem programskem obdobju 2007-2013, prav tako pa tudi t.i. nekmetijske dejavnosti na podeželju, ki jih obravnava nova evropska Uredba o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Udeleženci so s svojimi vprašanji na delavnici aktivno sodelovali, dobili pa so tudi mnogo koristnih informacij o omenjenih ukrepih. Glede na izjemen odziv na delavnico sklepamo, da območje tovrstna znanja potrebuje, prav tako pa takšni dogodki omogočijo spoznavanje in povezovanje posameznikov. Druga delavnica »Nove priložnosti za društva in posameznike v obdobju 2007-2013« je bila organizirana 2. februarja v Dolu pri Ljubljani, namenjena pa je bila predvsem predstavnikom različnih društev in institucij. Udeleženci so se seznanili z osnovami evolucije poslovnih ekosistemov, poslovnim skeletom podjetja, sistematičnim reševanjem izzivov, projektnim managementom, uporabo e-pošte v sodobnem komuniciranju, pomenu in oblikah povezovanja ter z ostalimi koristnimi vsebinami, predstavljeni pa so bili tudi viri financiranja EU ter nova politika razvoja podeželja v obdobju 2007-2013. Omenjena delavnica je pokazala potrebo po povezovanju posameznikov in društev, predvsem v luči oblikovanja bodočih lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki jih predvideva nova Uredba. Prav tako pa lahko društva s svojimi predlogi aktivno sodelujejo pri vsebinski pripravi dopolnjenega Razvojnega programa podeželja. V mesecu februarju so bili posamezniki (kmetje, gostinci, podjetniki na podeželju, lastniki oz. upravljavci točk dediščine) pisno povabljeni k sodelovanju pri naboru individualnih projektov posameznikov oziroma naboru zasebnih investicij za obdobje 2007-2013- Zato vabimo tudi tiste, ki niste prejeli pisnega povabila, in že danes razmišljate o načrtovanih investicijah oz. projektih za obdobje 2007-2013, da se odzovete in opredelite svoje projekte. Le- ti bodo uvrščeni v dopolnjeni Razvojni program podeželja, s tem pa bodo imeli možnost prijavljanja na razpise pobude LEADER v novem programskem obdobju. Rok za oddajo individualnih projektov posameznikov je 2. 3. 2006, obrazci pa so na voljo na Občini Kamnik (oddelek za gospodarske dejavnosti in finance). Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Občino Kamnik (tel. 8318-107) ali izbranega izvajalca dopolnitve RPP, Center za razvoj Litija (tel.: 8962-713 ga. Saša Ceglar). Vabljeni k aktivnemu sodelovanju!^ Mnogo koristnih sadjarskih nasvetov sta nam lansko leto posredovala izkušena sadjarja kamniške drevesnice Bojan Tič in Jože Lombergar. Vpis v malo šolo, osnovni in nadaljevalni tečaj ter agility bo potekal od ponedeljka, 6.3., do srede, 8.3. 2006, ob 18. do 20. ure na vadišču KD Duplica. Informacije: Milan: 041/213-596, Meta: 041/713-545; www.kd-duplica.com. kdduplica@gmail.com Svečnica kamniških govedorejcev Tradicionalno se drugega februarja, na svečnico, zberejo člani Govedorejskega društva Kamnik na svojem občnem zboru. Društvo, ki letos praznuje deset let svojega dela, združuje govedorejce -rejce govedi občin Kamnik in Komenda. Več kot šestdeset se nas je zbralo v prostorih gostišča pri Čibru na letošnjem srečanju. Na začetku smo spremljali zanimivo predstavitev izdelkov podjetja Sano, namenjenih kmetijstvu, predvsem govedoreji, v nadaljevanju pa se je predstavila Deželna banka Slovenije s poudarkom na prednostih, ki nam jih nudi sodobno bančništvo. Poročilo predsednika društva Tineta Pibernika je predstavilo naše aktivnosti: v lanskem letu smo obiskali Slovence na Avstrijskem Koroškem z zanimivo klavnico v vasi Sela (sofinancirala jo je tudi Slovenija, vsa oprema je izdelana v Sloveniji), prav na dan obiska je bila v vasi St. Donat na Gosposvetskem polju v neposredni bližini zibelke Slovenstva prva avkcija govedi mesnih pasem (videli smo več kot sto živali, ki so jih pripeljali iz vse Avstrije, nekaj podobnega se da videti pri nas samo v Tolminu s to razliko, da pomeni avstrijska avkcija pravi praznik Koroške in množica ljudi je dala vedeti, kaj pomeni kmetijstvo v tej deželi) . V nadaljevanju smo si ogledali še kmetijo, kjer sta oče in sin izkoristila sredstva EU -oče je predal kmetijo sinu, pridobil pravico do rente, sin pa je s pridobljenimi sredstvi zgradil nov hlev za več kot sto molznic in približno toliko mladih živali. Kmetija ima od lastne mehanizacije samo krmilno mešalno prikolico, s katero krmijo živali doma in pri sosedih - vse ostale usluge pa najemajo. Marsikomu to ni bilo razumno, toda, ko je gospodar razložil, da stroj, ki je na kmetiji 365 dni, dela le nekaj dni v letu, nam je postalo bolj jasno, da je tako naložen denar resnično nespametno naložen. Mladi gospodar nam je s ponosom povedal, da nas bo ob naslednjem obisku sprejel že z ženo, ki je slovenskih korenin in da se tudi sam uči slovenskega jezika. Po prelepi dolini reke Drave smo imeli priložnost videti v kakšnih pogojih delajo naši sosedje na severu. Vsako leto organiziramo tudi družabno srečanje članov s svojimi najbližjimi, v letu 2005 smo se zbrali na Veliki planini. V program dela za leto 2006 pa smo zapisali: obisk kmetij na Dravskem polju, ki so primerljive našim, tako bomo lahko videli marsikaj koristnega in zanimivega (dopolnilna dejavnost na kmetiji), organizacija družabnega sre- Franci in Hribar Slavko- rjavo govedo; Grabnar Gašper in Klemenčič Dušan-lisasta pasma in pri črno belih rejcih Jerič Peter in Jožef Romšak). Na srečanju je bilo poudarjeno tudi redno spremljanje obvestil, ki jih prinašajo mediji s področja kmetijstva, pomembno hranjene dokumentacije in dokazil (tri, pet in deset let), sprotno številčenje živali. Želja nas vseh je bila, da se novice objavljajo tudi v Kamniškem občanu. JOŽKO ROMŠAK S kravjimi zvonci nagrajeni rejci krav Govedorejskega društva Kamnik s predsednikom društva Tonetom Pibernikom. Čanja, vsekakor pa želimo, da ----------------------------------- ostane tradicionalno tako dobro sodelovanje z živinozdravniki Veterine Kamnik, občino Kamnik in Komenda, Kmetijskim zavodom Ljubljana. Izreden strokovnjak na področju selekcije Rafko Rokavec (KGZ LJ) je pripravil seznam naj živali, katerih lastniki so prejeli poseben spominski zvonček. Tako so zvonček prejeli rejci- člani društva, katerih biki so kot plemenjaki uspešno opravili vse teste in so dobili pot za možnost umetnega osemenjevanje (Hribar Slavko, Zadr-gal Matija, Jamšek Nada). Za krave z največ litri mleka in za najstarejše krave pa je bilo podeljenih šest zvončkov (Šimenc Za boljšo letino v sadovnjakih God Sv. Valetnina, ki ima ključe od korenin, je že za nami in v sadovnjakih že vidimo najbolj pridne obrezovalce sadnega drevja. Vsem sadjarjem bo dobrodošla pomoč in koristni napotki ob vsakoletnem prikazu obrezovanja sadnega drevja, ki ga že osmo leto zapored organizira Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice. Prikaz bo v soboto, 4. marca, v Tunjicah, zborno mesto je pred osnovno šolo ob 15. uri. Obogateni s svežim znanjem se bodo lahko sadjarji lotili del v svojih sadovnjakih in vrtovih in s tem pripomogli k boljši letini. Zbor članstva Nove Slovenije MLADI SO TEMEU NSi V petek, 24. februarja, so se v galeriji nad kavarno Veronika zbrali člani Nove Slovenije iz občine Kamnik. Vodstvo Nove Slovenije Kamnik je poročalo svojim članom o preteklem delu. Zbora članstva se je udeležil tudi državnozborski poslanec Anton Kokalj. Člani so bili seznanjeni tudi z županskim kandidatom NSi. greš NSi (v Svet NSi je bil izvoljen Matej Tonin), obisk ministra Drobniča, izlet na Koroško,... Za predsednikom je poročilo podal tudi tajnik OO NSi Kamnik Matej Tonin. Povedal je, da se je občinski odbor v preteklem letu sestal na štirinajstih sejah, poleg tega pa se redno sestajata tudi svetniška skupina in podmladek. S pomočjo projektorja je predstavil prenovljeno spletno stran. Cecilija Plevel, blagajničarka OO NSi Kamnik, je poročala o finančni plati delovanja odbora, med največjimi investicijami preteklega leta sta bili prenova spletne strani in nabava prenosnega računalnika. Cecilija Ajdovec je v vlogi blagajniške nadzornice povedala, da je poslovanje Nove Slovenije Kamnik v preteklem letu potekalo v skladu z zakonskimi predpisi in brez kakršnih koli nepravilnosti. Marjeta Humar, vodja svetniške skupine NSi, je članom poročala o delu svetniške skupine. Povedala Delovni predsednik Janez Stražar je v samem začetku naznanil, da je na zboru prisotnih 20% članstva, kar pomeni, da zbor lahko prične s svojim delom. Po sprejemu poslovnika, dnevnega reda in organov zbora članstva, je o delu poslanske skupine Nove Slovenije spregovoril poslanec Kokalj. Predstavil je celotno poslansko skupino in na kratko opisal ključne projekte, ki jih je v preteklem letu podprla Nova Slovenija. Po seznanitvi z delom poslanske skupine je o delu preteklega leta poročal Janez Leskovec, predsednik občinskega odbora Nove Slovenije Kamnik (OO NSi Kamnik). Povedal je, da smo v preteklem letu izredno dobro sodelovali z SDS in SLS. Omenil je številne projekte, ki jih je izpeljala Nova Slovenija Kamnik v preteklem letu, med njimi so zagotovo najpomembnejši: izbira županskega kandidata, vzpostavitev močnega podmladka, kon- Zbor članstva NSi Kamnik s poslancem Kokaljem. je, da Nova Slovenija v občinskem svetu še naprej ohranja načelno držo, kar pomeni, da opozarja na vse nepravilnosti in se jih trudi tudi odpraviti, hkrati pa podpira vse projekte, ki so dobri za občino Kamnik. Svetniška skupina NSi je v preteklem letu nasprotovala številnim neupravičenim komunalnim podražitvam, ki jih danes čutijo na svojih položnicah vsi občani. Nova Slovenija je ves čas svojega mandata opozarjala na nepremišljeni divji urbanizem, kateremu smo priča v zadnjih letih, ko kot gobe po dežju, na edinih preostalih zelenicah, rastejo novi trgo-vinsko-stanovanjski objekti. Kot je slikovito povedala Humarjeva, se Kamnik že duši v betonski džungli, medtem ko staro mestno jedro propada. Kljub vsemu pa je Nova Slovenija v preteklem letu podprla vse projekte, ki so v korist Kamnika, med njimi zagotovo gradnja OŠ Stranje in gradnja novega vrtca. V nadaljevanju je poročilo o preteklem letu podal tudi Matej Slapar, podpredsednik občinskega odbora Mlade Slovenije - podmladka NSi. Povedal je, da se je v preteklem letu podmladku priključilo 17 novih mladih, ki aktivno sodelujejo pri delovanju Nove Slovenije Kamnik. Omenil je številne projekte, ki jih je podmladek iz- peljal v preteklem letu: nogometni turnir posebne vrste, drsanje, ... Povedal je tudi, da je podmladek zaradi svoje dobre organiziranosti prevzel vidno mesto v nacionalnih organih podmladka, tako je Matej Tonin član izvršilnega odbora podmladka, Primož Kožlakar pa član sveta podmladka. Kot zadnji je poročilo podal vodja volilnega štaba Nove Slovenije Kamnik, Matej Tonin. Povedal je, da je bil volilni štab imenovan pred kratkim, da bodo v njem sedaj in hkrati tudi na lokalnih volitvah ključno vlogo prevzeli člani podmladka. Po razpravi o poročilih in po sprejemu le teh, seje članom Nove Slovenije predstavil županski kandidat, ki bo stranko zastopal na prihodnjih županskih volitvah. Lepo je povzel svojo življenjsko zgodbo in seveda ni pozabil na svojo vizijo, s katero je člane prepričal, da je v Kamniku mogoče ustvariti boljšo prihodnost. Člane je seznanil, da bo njegov volilni štab vodil Matej Tonin. Po končanem formalnem delu zbora članstva, so vsi udeleženci zbora v preddverju galerije ob dobri hrani in pijači kramljali o preteklem letu in seveda kovali načrte za prihodnost. Več si preberite na www.nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik sreda, 1. marec in petek, 3. marec ob 20:00 Sofokles: KRALJ OJDIPUS tragedija, Gledališče Koper/Prešernovo gledališče Kranj sreda, 8. marec ob 20:00 Milan Grgič: SARMICA komedija, Moj Teater sobota, 11. marec ob 10:00 H.C. Andersen: SVINJSKI PASTIR^ lutkovna predstava, Lutke FRU-FRU / Gledališče Zapik ponedeljek, 13. marec, torek, 14. marec, sreda, 15. marec in četrtek, 16. marec ob 20:00 Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI drama, SNG Nova Gorica sobota, 18. marec ob 20:00 MVRDDIN koncert irske/keltske glasbe sreda, 22. marec ob 20:00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK koncert, na sporedu dela VV.A. Mozarta INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrajeni športni dosežki Najboljšim športnikom v občini Kamnik je na slovesnosti v Domu kulture v ponedeljek, 20. februarja, župan Anton Tone Smolnikar podelil priznanja za športne dosežke v letu 2005. V slavnostnem nagovoru je župan Smolnikar izpostavil, da občina kljub skromnim sredstvom za zadovoljitev mnogih želja in potreb občanov, vselej namenja športu posebno pozornost. Ob tem je spomnil, da so športne dosežke v lanskem letu spremljale tudi pridobitve, pomembne za kamniški šport: odprtje sodobnega kegljišča, novo telovadnico pri OŠ Stranje in plezalno steno v Domu kulture Kamnik, spomnil pa je tudi na letošnje naložbe v ureditev nogometnega igrišča v Mekinjah in bazena. O pridobitvah so podrobneje spregovorili Danica Volčič, trenerka ženske ekipe Kegljaškega kluba Kamnik in Sašo Hribar, športni plezalec s kategorizacijo mladinskega razreda iz Planinskega društva Kamnik. Ker se lahko Kamnik pohvali z eno najsodobnejših plezalnih sten v državi ni naključje, da je bila gostja prireditve Martina Čufar, športna plezalka s kategorizacijo mednarodnega športnika in članica slovenske plezalne reprezentance. V kategoriji dečki / deklice so priznanja prejeli: Klara HRIBAR je vsestranska športnica, ki dosega odlične rezultate na področju atletike. Njeni vidnejši uspehi v letu 2005 $o 2. mesto na državnem prvenstvu v uličnih tekih za OS in na regijskem prvenstvu OŠ, 2. mesto - ekipno in 4. mesto posamično na ljubljanskem maratonu, 7. mesto na prvenstvu Slovenije v krosu za OS, 1. mesto na medna-rodnem prvenstvu mladih, 5. mesto na državnem prvenstvu za Pionirje na 100 m in 6. mesto na 300 m. David DOBOVŠEK je triatlonec, ki je med drugim osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu v triatlonu in prav tako 2. mesto v slovenskem pokalnem tekmovanju v triatlonu. Peter IRT je član Avto moto društva Sitar Dunlop Racing. Med njegove najvidnejše uspehe v letu 2005 je zapisano 1. mesto v razredu podmladka do 85 ccm (kubikov) na državnem prvenstvu in 36. mesto na evropskem prvenstvu med člani do 80 ccm (kubikov). Timotej PIRC-PODOBNIK je mladi perspektivni tekmovalec v Plavanju, ki dosega lepe tekmovalne dosežke. Tako je na zimskem državnem prvenstvu osvojil 1. mesto na 50 m in 100 prsno, 2. mesto na 200 m prsno, 3. mesto na 200 m in 400 m kravl. Na letnem državnem prvenstvu pa 2. mesto na 50 m in 3. mesto na 100 m prsno, 2. mesto na 400 m kravl , 2. mesto na 200 m in 3. mesto na 100 m mešano. Domen STRAŽAR se je udeleževal karate tekmovanj tako do- ma, kot tudi v tujini. Njegovi vidnejši rezultati so 2. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji starejših dečkov do 45 kg, 3. mesto na mednarodnem turnirju v Poreču in 7. mesto v borbah do 46 kg. Grega ŠLEBIR je vsestranski tekmovalec, ki je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu v duatlo-nu, prav tako pa tudi 1. mesto v slovenskem pokalnem tekmovanju v akvatlonu, Klemen ŠTRAJHAR je v letu 2005 postal državni prvak v tarčnem lokostrelstvu v kategoriji mlajših dečkov, osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu v dvoran- skem lokostrelstvu v kategoriji mlajših dečkov. Na mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem pa je dosegel 5. rang v kategoriji mlajših dečkov. Tina TEKAVČIČ je mlada perspektivna plavalka, članica Plavalnega kluba Kamnik. Na zimskem državnem prvenstvu je osvojila 2. Najboljši športniki med mladinci. mesto na 200 m kravl, v disciplini na 100 m delfin pa 3. mesto. Domen ZUPAN je vsestranski športnik na različnih športnih dejavnostih - predvsem pa na področju gorskega teka. Je član Atletskega kluba Domžale. Med svoje dosežke je zapisal 1. mesto na državnem prvenstvu v gorskem teku v disciplini »gor«, 2. mesto na državnem prvenstvu v disciplini »gor-dol«, 1. mesto in s tem osvojitev naslova pokalnega zmagovalca za leto 2005. Patricija ZUPAN, prav tako članica Plavalnega kluba Kamnik, je na zimskem državnem prvenstvu dosegla 1. mesto na 200 m prosto, na letnem državnem prvenstvu pa 2. mesto na 100 m in 200 m prosto. V kategoriji mladinci/mladinke so priznanja prejeli: Matej FIDERŠEK, lokostrelec, je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu med mladinci, 1. mesto z ekipo Lokostrelskega kluba Kamnik na ekipnem državnem prvenstvu -ukrivljeni lok, 1. mesto na državnem prvenstvu v dvoranskem lo- sezoni 2004/2005 igral na dvojno licenco t.j. za ekipo Kamnika in Olimpijo. Z ekipo Olimpija je v kategoriji mlajših kadetov na državnem in pokalnem tekmovanju osvojil drugo mesto; z ekipo Kamnika pa na mladinskem državnem prvenstvu četrto mesto. V tej sezoni je bil najboljši strelec, hkrati tudi član državne reprezentance do 16 let in občasno tudi v kategoriji do 18 let. Je kategoriziran športnik mladinskega razreda. Teja KOŽELJ je kategorizirana športnica državnega razreda. Njeni najvidnejši uspehi v letu 2005 so osvojitev 2. mesta kostrelstvu med mladinci in 2. mesto z ekipo absolutno; Je kategorizirani športnik mladinskega razreda in član mladinske reprezentance v dvoranskem in tarčnem lokostrelstvu. V letu 2005 se je udeležil tudi evropskega mladinskega prvenstva v tarčnem lokostrelstvu in osvojil 20. mesto. Jernej IRT je državni prvak v motokrosu med člani do 85 kubikov. Tekmoval je tudi v tujini. Med svoje dosežke je zapisal 3. mesto na evropskem prvenstvu - kar je najboljša slovenska uvrstitev doslej, na svetovnem prvenstvu za juniorje pa je bil sedmi. Je kategoriziran športnik perspektivnega razreda. Luka KOMATAR, član Vaterpolskega društva Kamnik, je v na 50 m in 100 m ter 3. mesto v disciplini na 200 prsno na zimskem državnem prvenstvu, na odprtem državnem prvenstvu pa 2. mesto na 50 m in 100 m prsno. Nejc POGAČAR tekmuje v golfu, tako v svoji konkurenci t.j. med mladinci, kot tudi v kategoriji članov. V kategoriji mladincev do 21 let na državnem prvenstvu je osvojil 2. mesto, je član državne slovenske reprezentance v golfu, s katero je osvojil tudi 12. mesto na sredozemskih igrah 2005. Barbara URŠIČ je mlada tekmovalka v triatlonu in duatlonu. V letu 2005 se med drugimi dosežki lahko pohvali tudi z osvojenim 1. mestom v slovenskem pokalu v triatlonu in 2. mestom v slovenskem pokalnem tekmovanju v duatlonu, Darja VERBIČ, članica Lokostrelskega kluba Kamnik, ki je v preteklem letu tekmovala tako doma, kot tudi v tujini., je dosegla 1. mesto na dvoranskem državnem prvenstvu med mladinkami in 2. mesto absolutno, 2. mesto na državnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu med mladinci in absolutno, 3. mesto z ekipo slovenskem reprezentance na sredozemskih igrah, 23. mesto na Grand prix Turnirju v Turčiji. Postavila je osem državnih rekordov med mladinkami in članicami v disciplinah tarčnega in dvoranskega lokostrelstva ter kot prva ženska v Sloveniji dosegla rezultat 1300 krogov. Je članica ženske državne reprezentance v članski in mladinski ekipi. V članski kategoriji so priznanja prejeli: Darja BOMBAČ, strelka, ki tekmuje s samostrelom in s puško. V letu 2005 je dosegla 3. mesto na državnem prvenstvu v streljanju s samostrelom, 3. mesto ekipno in 10. mesto posamezno na evropskem prvenstvu v samostrelu v Franciji, 9. mesto na svetovnem pokalu v samostrelu v Avstriji, 1. mesto na regijskem prvenstvu in 10. mesto na državnem prvenstvu v zračni puški. Je regijska in državna prvakinja v puški v disciplini 60 m leže in tudi kategorizirana športnica državnega razreda. Aleš HLAD je imenovan s strani Avto moto zveze Slovenije za najboljšega slovenskega motociklista za leto 2005, saj je s svojimi rezultati postal evropski prvak v cestnohitrostnem motociklizmu supermoto do 450 ccm, osvojil 1. mesto v pokalnem tekmovanju Tri Venete, 5. mesto v ekipnem evropskem pokalu narodov Varano kot član slovenske reprezentance, 9. mesto na zadnji dirki svetovnega prvenstva. Je kategoriziran športnik mednarodnega razreda. Miroslav LEŠNIK je kategorizirani športnik mednarodnega razreda. Njegova disciplina je streljanje v trapu, kjer je osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu v double Trap, 12. mesto na državnem prvenstvu v disciplini Trap, 1. mesto v pokalu Strelske zveze Slovenije ter 67. mesto na svetovnem pokalu v disciplini Trap. Dejan MATIJAŠEVIČ je član Odbojkarskega kluba Kamnik, s priznano kategorizacijo športnika mednarodnega razreda. Tekmuje tudi v beach volleyu, kjer je v paru z Bojanom Kristanom osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu v beach volleyu do 23 let. Aleš MENCINGER je osvojil 1. mesto in s tem postal državni prvak v prostem potapljanju Slovenske potapljaške zveze. Udeležil se je tudi svetovnega prvenstva v disciplini prosto potapljanje - statično, kjer je osvojil 16. mesto. Miha ŠPINDLER se lahko pohvali, da je v letu 2005 med drugim dosegel tudi 2. mesto v razredu OPEN na državnem prvenstvu, 1. mesto v tekmovanju motokrosa za pokal Akra-povič v kategoriji člani Open R1. Kot član slovenske reprezentance na ekipnem svetovnem prvenstvu v Franciji - grupa B je osvojil 1. mesto; na ekipnem evropskem prvenstvu na Poljskem pa 8. mesto. Je kategoriziran športnik državnega razreda. Marjan ZUPANČIČ je vsestranski športnik, ki deluje predvsem na področju gorskega teka. Med svoje tekmovalne uspehe v letu 2005 pa lahko uvrsti: 1. mesto kot član ekipe, ki je osvojila naslov državnega prvaka v štafetah, 3. mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih za leto 2005 in 2. mesto v Pokalu Slovenije v gorskih tekih, Je absolutni zmagovalec v Primorskem in Gorenjskem pokalu v gorskih tekih, osvojil je tudi 5. mesto na državnem prvenstvu v turnem smučanju in 1. mesto na Triatlonu jeklenih v Bohinju. Športna priznanja za najuspešnejše ekipe so prejeli: VATERPOLSKO DRUŠTVO KAMNIK - Ekipa dečkov do 12 let: Ekipa dečkov do 12 let se je redno udeleževala turnirjev v vaterpolu do 12 let, nekateri njihovi igralci so bili na posameznih turnirjih tudi proglašeni za naj igralca, vratarja oz. strelca. V se- zoni 2004/2005 so osvojili 1. mesto v državnem prvenstvu in s tem postali državni prvaki v vaterpolu do 12 let. KLUB GORSKIH TEKAČEV PAPEŽ - mladinci: Mladinska ekipa v sestavi Uroš Tomec, Rok Markuš in Klemen Markuš so v letu 2005 postali državni prvaki z osvojim 1. mestom na državnem prvenstvu v štafetnih tekih. Vsi tekmovalci tekmujejo tudi v Pokalu Slovenije v gorskih tekih. LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK - mladinci: Mladinska lokostrelska ekipa v sestavi: Potočnik Gašper, Stojkovič Danijel, Fider-šek Matej so v letu 2005 je dosegla poleg pet ekipnih državnih rekordov med člani in mladinci v disciplinah tarčnega in dvoranskega lokostrelstva tudi 1. mesto absolutno na ekipnem državnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu in 2. mesto absolutno na državnem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu. ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK - ekipa mladincev : Mladi rod - ekipa mladincev Odbojkarskega kluba Kamnik je v letu 2005 dosegla enega od svojih vidnejših rezultatov in sicer 2. mesto na državnem prvenstvu v odbojki za mladince. AMD SITAR DUNLOP Racing-člani: Člani AMD Sitar Dunlop Racing so v tekmovalni sezoni 2005 ponovno osvojili naslov ekipnih državnih prvakov v motokrosu - tokrat že sedmo sezono zapored. Pomlajena ekipa v sestavi Jerneja Irta, Klemena Gerčarja in Mihe Šindlerja posegajo tudi po najvišjih uvrstitvah na evropskem in junior svetovnem prvenstvu, mednarodnih dirkah in so tudi najboljši slovenski motokrosisti. Uspešno so sodelovali tudi na olimpiadi motokrosa, na ekipnem svetovnem in evropskem prvenstvu v motokrosu v Italiji in na Poljskem. STRELSKA DRUŽINA KAMNIK - člani: Ekipa Strelske družine Kamnik v postavi Ropret Rok, Glavač Janez in Lešnik Miroslav se redno udeležujejo tekmovanj v streljanju na glinaste golobe s puško šibernico. Med dvoje »trofeje« lahko v letu 2005 uvrstijo tudi doseženo 3. mesto na državnem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe, 4. mesto v finalu lige v streljanju na glinaste golobe, 8. mesto na Grand prix Slovenije v streljanju na glinaste golobe z puško šibernico. Najboljši športniki Občine Kamnik v kategoriji deklice-dečki. SULAWEZI - otok iskrivih oči in raznolike narave (II.) Med riževimi polji tradicionalni tongkonani s strehami v obliki narobe obrnjenih čolnov ali rogov bivolov Sreda, 3■ novembra: Po zajtrku smo se odpravili po okoliških krajih, kjer se med skalami in riževimi polji nahajajo čudovite vasice. Lesene stavbe (stanovanjske hiše in kašče) so tam tradicionalni tongkonani s streho v obliki narobe obrnjenih čolnov oziroma bivolovih rogov. Hiše stojijo na lesenih kolih, naravnane v smeri sever-jug. Spodnji del stavbe med koli služi za hlev. Strme zunanje stopnice vodijo v tridelni bivalni prostor tangkonanov. Znotraj, na severnem delu, je spalni prostor z velikim lesenim pogradom za starše, na južnem delu za otroke, v sredini je dnevni prostor, kjer imajo s kamnom obloženo ognjišče; prostor je Na pročelju stanovanjskega dela stavbe sta simbolno upodobljena dva petelina. Njihov pomen je tale: Če pride do spora in ga sprti strani ne moreta zgladiti, se najprej posvetujeta s starešino v vasi; če tudi ta ne more odstraniti neso* glasja, se v borbi pomerita njuna petelina, ki določita zmagovalca in poraženca. In spor je rešen. Ob tongkonanu je označen prostor, kjer je pokopana placenta (posteljica novorojenčka). V okolici vasi rastejo palme, drevesa manga, papaje, avokada, kakavovca, džekfruta ... V te kraje je prvič prišel misijonar leta 1906. Toraja je sedaj krščanska, a se njihovo krščanstvo močno prepleta s sta- žih pogrebne slovesnosti za pokojno ženo ravnatelja osnovne šole. Pokojnica je čakala na pogrebno slovesnost eno leto in pol. Razpadanje njenega trupla so preprečili z balzamiranjem. Nekoč so uporabljali v ta namen rastlino guava, s katero so zapolnili vse telesne odprtine, danes pa uporabljajo formaldehid. Sicer pa truplo pokojnika čaka na pokop toliko, časa, dokler svojci ne zberejo dovolj sredstev za slavje, kar navadno traja od nekaj tednov do nekaj let. V tem času je krsta s pokojnikom nameščena v posebni sobi tong-konana, če ni prostora, pa na kraju skupaj z živimi. Pogrebna slovesnost je odre-šenjsko dejanje bližnjih za du- Lesena tla imajo pogrnjena z rogoznico, streho pa pokrito s palmovimi vejami. Lože sp oštevilčene, da usmerijo povabljene pogrebce. Varujejo tudi pred žgočim soncem, pa tudi pred morebitnim dežjem. V ložah ljudje kramljajo, igrajo karte, hkrati pa spremljajo darovanje živali in ples Bero s pogrebno glasbo. V počasnem ritmu v krogu plešejo le moški, njihove korake in vzklike pa vodi »dirigent«. Ker je bil to pogreb žene iz pomembne družine, so sorodniki in prijatelji darovali okoli 30 vodnih bivolov (med njimi so bili štirje belo-temnosivi lisasti z najvišjo ceno), nad 100 prašičev. Darovane živali žrtvujejo zato, da bi njihove du- Tangkonani - tradicionalna lesena hiša prebivalcev Toraje s streho v obliki narobe obrnjenih čolnov oziroma bivolovih rogov. Hiše stojijo na lesenih kolih, naravnane v smeri sever-jug. Pogrebna slovesnost v Toraji, na kateri seje zbralo okrog dva tisoč ljudi, je trajala kar tri dni. Pogrebna slovesnost je odrešenjsko dejanje bližnjih za dušo umrlega. Sicer pa verujejo, da gredo po slavnostnem pogrebu vse duše umrlih v Puyo - nebesa. V skalo vklesane grobnice v kraju Lemo. brez mize in stolov. Kurijo s posušenimi lupinami kokosovih orehov, ki gorijo brez dima. Vhod v stanovanjski prostor zaprejo z močnim, lepo izrezljanim pokrovom oziroma vrati. Namesto oken imajo majhne line z zapahi. Tako je poskrbljeno za varnost družine, pa tudi za obrambo proti mrčesu. Ostrešje je sveti del tongkonana, zato je okrašeno z barvnimi ornamenti. Na osrednjem sprednjem stebru tongkonana - duša hiše - so nameščeni rogovi bivolov, ob strani stavbe pa spodnje čeljusti prašičev, vse darovanim za umrle iz hiše. rim animističnim verovanjem. Po ogledu tongkonanov smo se napotili proti grobnicam Lemo; vklesane so v skalnato steno, povečini z lutkami Tau-Tau, ki so narejene in debla džekfruta, oblečene pa so v sarong. Pod grobovi so nosila za krsto (sarigo), izdelana v obliki malega tongkonana. Odrasle pokopavajo v skopane skalne votline, otroke, dokler jim ne zraste prvi zob, pa v debla dreves. Čaščenje prednikov (Aluk) ima še vedno velik pomen. Pogrebna slovesnost je velik praznik, ki lahko traja več dni V Rante Tayu smo se udele- šo umrlega. Sicer pa verujejo, da gredo po slavnostnem pogrebu vse duše umrlih v Puyo -nebesa. Na tej pogrebni slovesnosti se je zbralo okoli dva tisoč ljudi: svojci, prijatelji, sosedje, sovaščani, in mi med njimi. V prostoru, kjer je potekala slovesnost, je bil v sredini tongkonan s sarigo in krsto, pod njo so v spodnjem nadstropju najbližji sorodniki in napovedovalec, ki je po mikrofonu vodil obred. Deset, dvajset metrov od tod so postavljeni lepo izdelani, pobarvani in okrašeni z ornamentih tongkonani, v drugem polkrogu pa so improvizirane lože iz bambusa. še pomagale duši pokojnika na prehodu v Puyo (nebesa). Vodne bivole so zaklali na osrednjem prostoru, pripravljenem za obred, prašiče pa v ozadju za hišo, obojim so nad ognjem v bližnjem gozdu osmodili dlake, razkosali pa so jih na osrednjem obrednem prostoru na palmovih listih. Meso so zatem najprej pokuhali z zelišči, nato pa popekli. Posebna skupina lepo oblečenih strežnikov je gostila pogrebce po ložah. Pomembnejši so dobili več slanine, manj pomembni pa več mesa. Ob mesu so postregli riž, kuhan z dodatkom krvi, testenine z ze- lenjavo, mešano zelenjavo, pripravljeno v voku, sladice, betlove liste za žvečenje, riževo vino Tuo, nalito v votle bambusove palice, kavo in čaj. Kar je ostalo, in tokrat je, so porazdelili ljudem po vaseh. Nič se ni zavrglo. Tako je vsaka hiša prišla do mesa, kar je ob skromni in enolični prehrani revnejših ljudi pomenilo zanje bogato pojedino. Pred jedjo si je na prizorišču slavnostnega pogreba vsak umil prste v skodelici vode, da je potem lahko s čistimi prsti prijemal hrano s povoščenega papirja ali bambusovega lista. Pogrebna slovesnost je traja- la tri dni. So pa tudi skromnejši pogrebni obredi revnejših. Potekajo tudi ob enem darovanem in žrtvovanem prašiču z dvema petelinoma. Na vseh pogrebnih slovesnostih si udeleženci v znak spoštovanja do pokojnega nadenejo tradicionalno oblačilo sarong. Tudi mi smo si ga nadeli. Po pogrebni slovesnosti smo krenili do vasice Kete Kesu iz 16. stoletja. V njenem ozadju smo si zatem ogledali še staro pokopališče, kjer so na skalni steni položene na konzole lesene krste. Zaradi velike starosti je več krst že precej razpadlih, zato na tleh najdemo veliko pokojnikovih kosti. Spodaj je novejše pokopališče, kjer so pokojniki pokopani v sarkofage v obliki soda. Iz spoštovanja do pokojnih ljudje polagajo ob grobove cigarete, bonbone, stekleničke z vodo, pa tudi cvetoče vejice. Na ekvatorju in ob njem se zelo hitri stemni (noč in dan trajata približno po 12 ur) in ker tega nismo navajeni, nas je noč ujela v vasi Kete Kesu. Pohiteti smo morali, saj nas je večerja v hotelu Toraja Torsina že čakala. No, in ker smo že ponočnjaki, so nekateri odšli še na »karaoke« v ne tako oddaljen lokal. Za tamkajšnje mlade je bil to velik praznik. Ob pitju piva Bintang so spremljali pesmi po TV - v angleščini. Pogumnejši so ob TV tudi nastopili. Lokal je bil odprt do polnoči. Pametno! (se nadaljuje) dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik KAKO SMO NEPALCEV NEPALU UČUI PLANINSKIH VEŠČIN... (DL) VABILO ZA UDELEŽBO NA ODPRAVI PRIJATELJSTVA NA MOUNT EVEREST Na letošnjem osnovnem tečaju je kot inštruktor sodeloval tudi 32-letni Gelbu Šerpa. Bil je zelo dober, a skromen inštruktor, ki je raje več delal kot govoril. Je pa zanimiv še po nečem. S svojo zaročenko, 23- letno Dolmo Šerpa, ki je končala tako osnovni kot tudi nadaljevalni tečaj in bila že na nekaj vrhovih (Nireka, Island, Jala, Amadablam), načrtujeta odpravo prijateljstva na Mo- unt Everest spomladi letos. Na vrhu naj bi se tudi poročila po tibetanskih običajih in bila tako prvi par na svetu, ki bi to storil na tem mestu. Ker pa sama nimata dovolj denarja za ta podvig, iščeta sponzorje. Lahko jima pomagajo tudi tisti, ki bi radi šli z njima na Mo-unt Everest. Za udeležbo je potrebno plačati 20.000 USD. V to ceno so vključeni vsi stroški odprave od Katmanduja do (vrha) Everesta in nazaj v Katmandu (prevozi, bivanje, vstopnina, takse, prehrana, nosači, skupna oprema in podobno), ne pa tudi osebna oprema in prevoz iz domovine do Katmanduja in nazaj. Če morda koga zanima sponzorstvo ali udeležba na odpravi, naj se v angleščini javi na e-pošto: gdbusherpa25@^ ahoo.com. ali na nomad-@wlink.com.np. V primeru, da ne bosta zbrala dovolj denarja, se bosta kot višinska Gelbu in Dolma nosača udinjala kateri od odprav, ki bo šla na Everest. Če pa bo denarja kaj ostalo, ga bosta dala za osnovno šolo v Takšindu-ju. BLAGOSLOVITEV TEČAJA , Kot na vseh dosedanjih tečajih in odpravah je navada, da na začetku blagoslovijo celotno akcijo. To so naredili tudi letos. Postavili so majhen oltarček, vanj vgradili drog in nanj napeli tri nize molilnih zastavic. Na vrh droga so dali šopek brinja, nato kate, pod njimi pa najprej nepalsko, nato slovensko in pod njima še zastavo PZS. Nato je sledil obred, ki so ga izvedli kar tečajniki sami, saj je bilo med njimi tudi nekaj lam. Obred je praktično enak kot so obredi pri nas. Zažgejo dišeče vejice, običajno brina namesto kadila, izgovarjajo besede blagoslova, darujejo nekaj hrane in pijače, drugi del, ki je tako blagoslovljen, pojedo in popijejo sami in seveda tudi mi z njimi. Blagoslovijo pa tako sebe kot tudi vso opremo. Letos pa je prišlo do manjšega zapleta. Najprej je blagoslovitev zaradi možnosti poslabšanja vremena potekala prej kot je bilo dogovorjeno in se je zato niso mogli vsi udeležiti. Poleg tega pa je ena od tečajnic, ki je bila očitno goreča kristjanka, hotela na drog obesiti tudi posebno zastavo s krščanskimi simboli, a ji tega niso pustili. Rekli so, da naj naredi svoje »svetišče«. To jo je zelo prizadelo, vendar so ostali pri svojem. Tečajnica ni postavila svojega znamenja. Vendar ta zaplet ni nič vplival na odnose na tečaju in so jo še vedno sprejemali 'za »svojo«. Nepalci so sicer zelo tolerantni, toda ponosni in svobodoljubni. V zadnjih nekaj sto letih niso bili nikoli kolonija kot npr. sosednja Indija, kar se pozna tudi v odnosu do tujcev, ki jev veliki večini zelo prijazen, vendar ne hlapčevski. Ponosni so tudi na to, da zaradi vere v Nepalu ni nikoli tekla kri. Ko so spomladi protestirali proti muslimanom, niso tega naredili zaradi vere, ampak zaradi tega, ker so v Iraku ubili nekaj nepalskih delavcev. Po dolinah in ravninah prevladuje hinduizem, počasi se vriva tudi islam, zelo malo tudi krščanstvo, po planinah pa je še vedno trdno zasidran budizem. Zato vsako drugo znamenje ali simbol pomeni vrivanje novega, tujega, neavtohtonega, pa čeprav to izvajajo posamezni domačini. V bistvu je to lahko pravzaprav osvajanje ozemlja. Tako tudi ide- Oltarček z molilnimi zastavicami ja o postavitvi križa na vrh Everesta lahko pomeni v bistvu samo osvajanje sveta, če ne fizično, pa idejno. Zahod je trenutno še dovolj močan, da si to lahko privošči. Toda svet mu to že vrača. Ne z orožjem, tehnologijo, ampak s tistim, kar ima, zmore - rodnostjo in priseljevanjem. Kaj pomenijo džamije po Evropi drugega kot nada- ljevanje osmanskih pohodov? Postopno osvajanje ozemlja brez krvave vojne. Enako kot pomenijo »svobodna trgovina« multinacionalke, globalizem, osvajanje na drugačen način. Osvajanje ni več z orožjem, ampak drugače - zahod ekonomsko, ostali svet z rodnostjo, vsi pa ideološko. (Se nadaljuje BOJC) LON KOPER P j ^riSHS j OKROG 2006 - SONČNO IN VELIKO GLEDALCEV Od ustanovitve ŠD Menina planina leta 1999 smo člani društva na pomoč priskočili številni sponzorji, ki se jim ŠD Menina planina v Okrogu 12. februarja letos priredili že sedmo tekmovanje v najlepše zahvaljuje. Posebna zahvala velja g. Alojzu Kolarju in g. Matiji Jenku, ki sta pripomogla, da je bila proga pri vlečnici v tej zimi trda in dobro osvetljena, KD Tuhinj pa hvala za dobro poslušnost. Še enkrat hvala vsem in vidimo se v Okrogu 2007! smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici. Najboljši v kategoriji člani od 25 do 35 let (z leve): Lazar Poljanšek, Robert Poljanšek, Silvo Baloh, Marko Baloh, Božo Peharc, Aleš Kuder. Za pripravo dobre in varne naprave je bilo treba vložiti veliko truda in dobre volje članov društva. Da je skakalnica dobro pripravljena, vsako leto pokaže število udeleženih tekmovalcev iz vseh krajev, tako bližnjih kot daljnih, ki dobro poznajo skakalnico in samo vas Okrog. Tekma ni zanimiva samo s skakalnega vidika, ob skakalnici se vsako leto zbere lepo število gledalcev, ob sončnem in lepem vremenu, kot je bilo letos, jih je sploh veliko. Letos se je pomerilo 43 skakalcev in zanimivo - tudi ena skakalka. Razvrščeni so bili v štiri starostne skupine. Vse tekmovalce in tekmovalko smo toplo sprejeli in ob koncu na podelitvi tudi nagradili. V skupini do 15. leta je vseh 16 tekmovalcev prejelo nagrade, v ostalih skupinah pa prvih šest. Tudi na edino tekmovalko nismo pozabili. Med seštevanjem rezultatov pa poskrbimo tudi za gledalke in gledalce, ki se zabavajo ob spremljanju tekmovanja v hitri hoji dam po doskočišču navzgor. Pravilo je enostavno. Treba se je prijaviti, zbrati nekaj korajže in že je tu tekma brez smuči iz izteka proti mizi navzgor. Zmagovalka je bila le ena dama. Prijavilo seje 12 tekmovalk, ki smo jih razvrstili v dve skupini. Tri iz vsake skupine so potem nastopile v velikem finalu. Dobili smo dobro zagreto zmagovalko, ki pa je želela ostati neimenovana. Nagrade je prejelo vseh šest finalistk. Da so priprave na naši skakalnici in sama tekma uspele, so nam REZULTATI MLADINCI do 15 let: 1. mesto Drčar Blaž 2. mesto Levec Štefan 3. mesto Hribar Rok ČLANI do 15 do 25 let: 1. mesto Oblak Boštjan 2. mesto Uršič Aleš 3. mesto Pavlič Jože ČLANI od 25 do 35 let: 1. mesto Poljanšek Robert Lecana 2. mesto Poljanšek Lazar LD Tuhinj 3. mesto Baloh Silvo ČLANI od 35 do 45 let: 1. mesto Vrankar Robert 2. mesto 3. mesto Jeglič Branko NAJDALJŠI SKOK - POSEBNA NAGRADA 1. mesto Vrankar Robert Loke Pahovnik Andrej Gornji Grad Baloh Silvo LD Tuhinj Tuhinj ŠD Menina planina ŠD Lepa njiva Kranj ŠD Zlato polje Gostilna Bunder Loke Pungertar Srečo Vrhpolje ŠD Menina planina 2. mesto 3. mesto ČLANICE: 1. mesto Gostilna Bunder Goltnik Fani ŠD Češnjice 16.17 in 17,5 m 15.17 in 17,5 m 14,5,16inl4,5m 20.21.5 in 2l m 19,21 in 20,5 m 19,20 in 20 m 19.19.5 in 19,5 m 16.18.5 in 18,5 m 20.18.5 in 20 m 19,20 in 20,5 m 17.5.20.5 in 19,5 m 18.18.5 in 18,5 m 23 in 23 m 22.5 in 23 m 22,5 in 22,5 m 8 in 9,5 m DANILO POLJANŠEK 11. februarja je v Velenju potekal 1. Mednarodni karate pokal Nesti Žgank, ki ga je organiziral Karate klub Tiger Velenje. Na tekmovanju je sodelovalo več kot tristo tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. Tekmovalci so se lahko pomerili v katah in borbah. Karate klub Virtus Duplica je zastopalo kar trinajst tekmovalk in tekmovalcev in sicer: Nataša Steklasa, Alijana Golob, Rok Matoh, Matej Jeglič, Miha Klančnik, Tim Semprimožnik, Rok Kladnik, Matic Klančnik, Domen Stražar, Jan Magyar, Dejan Kyrinov, Primož Kyrinov in Vladimir Stanič. Prvič so na tekmovanju nastopili Nataša, Alijana ter Primož in vsi trije so bili več kot uspešni, saj so stali na zmagovalnih stopničkah. Primož je v kategoriji dečkov starih 8 do 9 let v borbah +33kg zasedel 3. mesto. Nataša in Alijana sta se v kategoriji veterank - kat e pomerili v finalu, kjer je Alijana zmagala, Nataša pa zasedla 2. mesto. V kategoriji dečkov 12 do13 let -42 kg, borbe, so tekmovali Rok, Jan ter Matej. Po dobrih bojih se je najbolje uvrstil Jan, ki je zasedel 2. mesto, takoj za njim je bil na 3. mestu Matej, Rok pa se je uvrstil na 5.-8. mesto. Ravno tako so 5.- 8. mesto v svojih kategorijah zasedli Dejan, Matic, Tim ter Rok. V kategoriji veterani borbe - absolutno pa se je pomeril tudi njihov trener Vladimir Stanič, ki je zasedel 1. mesto. GASILSKA MLADINA SE JE POMERILA NA SMUČIŠČU OSOVJE CALCITOVCI BODO O SVOJI USODI OLOČALI SAMI TO SOBOTO NA DOMAČEM IGRIČU V prejšnji številki smo poročali o tem, da imajo igralci Calcit Kamnika le še teoretične možnosti za obstanek v prvi ligi. V zadnjih dveh tekmah pa so Kamničani dokazali, da še znajo igrati odbojko in so dvakrat zapored slavili v gosteh. Glede na to, da so igralci Fužinarja izgubili dve tekmi, bodo Kamničani o svoji usodi odločali sami. Če je bila zmaga proti Olimpiji pričakovana, pa so kamniški igralci prijetno presenetili v gosteh pri Krki, ki je pred tem premagala Fuži-nar v gosteh in celo Bled doma. Tekma z Olimpijo je bila polna preobratov. Kamničani so sicer pričakovali gladko zmago nad oslabljeno Olimpijo. Toda Ljubljančani so pokazali, da še znajo igrati odbojko in celo ogrozili zmago Kamničanov, ki pa so se na koncu srečno izvlekli. Na žalost pa se je na tej tekmi poškodoval kapetan ekipe Janez Turk. Glede na zadnje rezultate in poškodbe v ekipi je kazalo, da bo zmaga v Novem mestu »misija nemogoče«. Kot kaže pa so Kamničani spoznali, da je vrag vzel šalo in da bo potrebno v zadnjih dveh kolih pokazati vse, kar znajo. Mogoče je k dobri igri pripomogla tudi prisotnost direktorja Calcita g. Kirna, ki se je na koncu skupaj veselil velike zmage nad domačimi. Kamničani so tokrat prikazali veliko mero poguma, saj so odlično servirali, kar se je odrazilo pri igri v napadu domače ekipe. Kljub vsemu pa so Kamničani prav s servisi na koncu prvega in tretjega seta dovolili zmago domačim. V tie breaku pa je bila od rezultata 7:7 na igrišču le še kamniška ekipa, ki se je na koncu veselila zmage. Kljub temu, da so za zmago zaslužni prav vsi, pa gre še posebno pohvaliti igro Ropa v napadu ih pogumno potezo Janeza Turka, ki se je kljub poškodbi odločil pomagati ekipi in tvegati. Z zmago in dobro igro si je odločitev več kot poplačal. Igralci Calcita vas sedaj vabijo na zadnjo tekmo rednega dela, ki bo odločala o obstanku v ligi, saj proti Prvačini potrebujejo vse tri točke. Prav zaradi tega si v soboto želijo polne tribune in glasno spodbujanje. Tekma med Calcit Kamnikom in Prvačino bo v soboto, 4.3-, ob 20. uri v Športni dvorani Kamnik. Slabše kot fantom pa je šlo v odločilnih dveh tekmah igralkam Broline Kamnika Kamniške odbojkarice so v gosteh pri Prevaljah pričakovale, da bodo storile odločilen korak v boju za prvo ligo. Na žalost pa so dekleta, kot kaže, podlegla pritiskom in domače so prišle do gladke zmage. Najbrž pa bi se končalo precej drugače, če bi Kamničanke izkoristile prednost v drugem setu. Popravni izpit so imele že v naslednjem krogu doma proti igralkam Kočevja. Večji del prvega in drugega seta so bile Kamničanke veliko boljše nasprotnice, a na žalost v obeh setih izpustile iz rok veliko prednost. V tretjem setu so popolnoma popustile in dovolile gostjam, da so se veselile vseh treh točk. Kljub temu, da še ni vse izgubljeno, pa čaka sedaj Kamničanke mirnejše obdobje, saj so si prvi cilj sezone, obstanek v ligi, že zagotovile in bodo sedaj poskušale obdržati mesto vsaj med prvo peterico. Naslednjo tekmo igrajo v Škofji Loki. Tretjeligaši pa so najprej gostovali v Novem mestu in tako kot prva ekipa slavili s 3:2, a v naslednjem kolu nesrečno izgubili z istim rezultatom v Kropi. Vseeno so se Kamničani povzpeli na tretje mesto, a že s precejšnjim zaostankom za drugo uvrščeno ekipo Mokronoga. Cicol. V soboto, 14. januarja, je PGD Gozd pod okriljem mentorjev Ladota Osolnika in Urše Kuhar organiziralo tekmovanje v veleslalomu gasilske mladine iz gasilske zveze Kamnik in Komenda. Veleslalom je potekal na smučišču Osovje, ki ga ureja Smučarsko društvo Črna pri Kamniku. Tekmovanja se je udeležilo 90 otrok (pionirjev, pionirk, mladincev in mladink) iz 11 gasilskih društev: Gozd, Sela, Nevlje, Komenda, Kamniška Bistrica, Srednja vas, Kamnik, Motnik, Zgornji Tuhinj, Šmartno in Šmar-ca. Med pionirkami je prvo mesto zasedla Petra Smolnikar, PGD Komenda, druga je bila Tjaša Šmidovnik, PGD Nev- lje, tretja pa Špela Šmidovnik, prav tako iz PGD Nevlje. Med pionirji je prvo mesto pripadlo Klemenu Hribarju Iz PGD Sela, drugo Tomažu Piberniku iz PGD Gozd, tretje mesto pa je zasedel Grega Koželj PGD Kamniška Bistrica. Med mladinkami je prvo mesto osvojila Veronika Hribar, PGD Sela, drugo Maruša Traven, PGD Srednja vas, tretje pa Urša Komatar iz PGD Kamniška Bistrica. Med mladinci pa je prvo mesto osvojil Grega Bernot, drugi je bil Martin Abunar, tretji pa Anže Rifel, vsi PGD Gozd. " Skupno prvo mesto in prehodni pokal so osvojili PGD Gozd. URŠA KUHAR PGD Gozd Najboljši v kategoriji mladincev: (z leve) Anže Rili, Grega Bernot, Martin Abunar, vsi PGD Gozd. PONJAVARJI IZ OŠ FRANA ALBREHTA ZOPET NA NAJVIŠJI STOPNIČKI Bravo, uspešen je bil naš čarobni dogovor. Vi ste držali pesti, fantje iz OŠ Frana Albrehta pa so na DRŽAVNEM PRVENSTVU v Izoli odlično skakali. Nastopili smo v kategoriji mlajših in starejših učencev, saj smo si vstopnico za finale v Izoli priskakljali že na tekmovanju v Mariboru. Torej, želje in sanje so se uresničile, zopet smo postali ekipni DRŽAVNI PRVAK v kategoriji starejših učencev. Ta naslov že od leta 1999 močno držimo v svojih rokah. Lepo je stopiti na zmagovalno stopničko, postati najboljši v državi, s tem je poplačano vsaj nekaj truda, ki je vložen v številne ure treningov. Ob tej priložnosti bi še enkrat pohvalila vse učence, ki so priprave na tekmovanje vzeli zelo resno in odgovorno. Na treninge (pogosto smo jih imeli kar štiri krat v tednu) so hodili redno in vestno, celo med novoletnimi počitnicami. Med seboj so se spodbujali in si pomagali. V veliko veselje mi je bilo delati s temi učenci, saj so imeli ogromno notranje motivacije za dosego našega skupnega cilja. Rezultati: Ekipno -1. MESTO STAREJŠI UČEN- Ekioo so sestavljali: Žiga Sadar, Andraž Koritnik, David Rak, Sašo Ahlin, Timi Pirc Podobnik, Matjaž Lužar, Domen Kotnik in Denis Milič - 2. MESTO. MLAIŠI UČENCI Ekipo so sestavljali: Gašper Golob, Tim Zavašnik, Klemen Kotnik, Tim Bartelj, Luka Strajn, Klemen Bergant, Tilen Bergant in Arber Halili. Naj omenim še nekaj vidnejših rezultatov med posamezniki: MLAJŠI UČENCI: - GAŠPER GOLOB 10. mesto, - TIM ZAVAŠNIK 12. mesto, -TIM BARTELJ 19. mesto. V tej kategoriji je nastopilo 40 tekmovalcev. STAREJŠI UČENCI: - ŽIGA SADAR 4. mesto, -ANDRAŽKORITNIK 5. mesto, - SAŠO AHLIN 15. mesto, -TIMI PIRC PODOBNIK 18. mesto. V tej kategoriji pa je nastopilo 43 posameznikov. Pokale in medalje nam je podelil dobitnik olimpijske medalje iz Aten Vasilij Žbogar, ki se je ob koncu tekmovanja tudi slikal z nami. Skupaj z učenci si želimo, da bi svoje znanje lahko pokazali vrstnikom, staršem in učiteljem na kakšni od šolskih prireditev. Se vidimo! Zapisala: TAMARA BRAČIČ KRONIKA DOGODKOV NA OBMOČJU PP KAMNIK V JANUARJU 2006 Niti mrliške vežice in okrasni pokrovi koles jeklenih konjičkov niso več varni pred tatovi Za vedno odšla Miroslav Petek in Zvone Korošec Kot že večkrat v zadnjih mesecih, so tudi v januarju kamniški policisti zabeležili več poškodovanj parkiranih avtomobilov in vlomov. 2. januarja so se predrzne-ži lotili osebnega avtomobila na parkirišču Ulice Matije Blejca, dan pozneje pa s parkiranega avtomobila na Tunjiški cesti »sneli« štiri originalne okrasne pokrove koles. Okrasni pokrovi so v januarju še večkrat zamikali tatove, tako, da niti okrasna obuvala naših jeklenih konjičkov niso več varna. Tatovi imajo radi tudi sadje V noči na 5. januar je bilo vlomljeno v kiosk sadje zelenjava na Kranjski cesti. Storilec se je dobro založil z vitamini, saj je poleg menjalnega denarja odnesel s seboj 4 kg banan, 36 kg jabolk, 27 kg mandarin, 8 kg ananasa in zavojček žvečilnih gumijev Orbit ter s tem lastniku povzročil za 40.000.00 SIT materialne škode. 7. januar je bil nesrečen dan kar za pet srn, ki so obležale ob vozišču in je za njih poskrbela LD Kamnik. 9. januarja je prišlo na Križu do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti. Ob trčenju je na srečo prišlo le do materialne škode. Odnesli žlebove z mrliških vežic Nenavadno tatvino pa so policisti zabeležili 13. januarja v Komendi, ko so se nepridipravi lotili mrliške vežice v Komendi in odnesli žlebove v dolžini 10 metrov in s tem povzročili za dvesto tisočakov škode. 30. januarja pa so predrzneži izvedli enak scenarij na mrliški vežici v Mekinjah in odnesli žlebove v vrednosti 90 tisočakov. Tatovi so se založili z orodjem in materialom Iz delavnice podjetja na Ljubljanski cesti je neznani storilec 16. januarja odnesel 120 kg aluminijastega traku in s tem podjetje oškodoval za 150.000,00 SIT. Dan pozneje so storilci obiskali še Stol in se založili še s 40 pod- pornimi železnimi elementi. Zadnji januarski dan pa je bilo vlomljeno v skladišče na Ljubljanski cesti, neznani storilec pa je iz notranjosti objekta odtujil paket svedrov, iz dvorišča pa 6 bakrenih plošč. Tudi gorivo v vozilu ni več varno pred tatovi Na Korenovi ulici v Kamniku so se tatovi lotili kar rezervoarja tovornega vozila. Iztočili so približno 1000 litrov goriva D2 v skupni vrednosti 220.000,00 SIT, kar pomeni, da se bodo lahko vozili kar precej časa. Spor zaradi parkirnega mesta 28. januarja je na parkirišču pred Mercator centrom Kamnik prišlo do spora zaradi prostega parkirnega mesta in posledično prerivanja med občanoma. Očitno sta se vneto »borila« za parkirišče, saj je med prerivanjem eden izmed njiju padel na osebno vozilo in ga poškodoval. V torek, 7. februarja, smo se poslovili od Miroslava Petka. DVE POLOVICI V mesecu marcu bomo imeli priložnost opazovati navidezni polovici dveh nebesnih teles, ki se opazovalcu z Zemlje kažeta kot največji, čeprav sta to samo navidezno, zaradi sorazmerne bližine. Najprej bo to polovica Lune - prvi krajec, ki nastopi 7. marca, z Zemlje pa vidimo točno polovico s Soncem obsijane Lune. Kot je v zadnjih letih že nekako v navadi, astronomsko društvo Komet in Raziskovalno astronomski krožek iz Šolskega centra Rudolfa Maistra v sodelovanju z muzejem na gradu Zaprice ponovno pripravljata javno opazovanje Lune, za vse tiste, ki bi želeli ogledati našo spremljevalko po Galilejevsko - pobliže in se prepričati, kaj je tako prevzelo velikega renesančnega astronoma v pogledu skozi teleskop, da ga je spoznanje, da svet ni eden, ampak jih je več, ni nehala vznemirjati. Prihodnje leto bo minilo že 400 let od rojstva tega velikana, leto pa bo posvečeno astronomiji, saj je Galileo najbolj zaznamoval prav astronomijo. Torej, če bo vreme tudi tokrat omogočalo opazovanje, bo to spet med 18. in 22. zvečer pri gradu Zaprice. Člani društva in krožka pa bomo kot običajno poskrbeli, da bo na voljo dovolj večjih in manjših teleskopov za dober pogled na Lunine gore in kraterje, še eno navidezno polovico, saj bo iz Slovenije viden delni Sončev mrk, ko bo Zemljina spremljevalka navidezno zakrila polovico nam najbližje zvezde - Sonca. Največja stopnja mrka bo nastopila tri četrt na eno oziroma minuto prej, ko bo Luna zakrila 55% S teleskopi si Zemljino spremljevalko zelo približamo in vidimo podrobnosti, ki drugače ostanejo skrite našim očem. saj člani pridno delajo in vsako leto predstavijo kakšno novo pridobitev. Dobre tri tedne pozneje, 29. marca, pa bomo lahko opazovali navideznega Sončevega premera, površine pa nekaj manj, saj je polovica drugačna kot pri Luninih menah in Sonce zakriva okrogla Luna, zato se Sonce ob mrkih kaže kot bolj ali manj debel krajec, odvisno od zakritosti. Tisti, ki so si shranili posebna očala za opazovanje Sonca še od tistega mrka leta 1999, bodo tako lahko spet opazovali precej bolj redek dogodek, pri opazovanju pa si lahko pomagamo tudi z varilskim steklom z oznako 14! Javnega opazovanja tega dogodka pa ne bo, pa ne zaradi službenih ali študijskih obveznosti, saj nas bo kar nekaj, ki navadno aktivno sodelujemo pri opazovanjih, ta dan nekaj tisoč kilometrov jugovzhodneje v Turčiji ali v bližini egiptovsko-libijske meje, prek katerih pa bo potovala popolna Lunina senca in bo spet viden popolni Sončev mrk. Po letu 1999, ko je popolna Lunina senca oplazila skrajni severovzhodni rob Slovenije, je to najbližja pot Lunine sence in za marsikoga, ki je v polnosti doživel tisti 11. avgust 1999, je bil to dovolj velik izziv za precej daljšo in žal dražjo avanturo, da prisostvuje verjetno enemu najbolj dramatičnih nebesnih pojavov. V kolikor se kakšnemu članu izmed ekipe na observatoriju Rezman ne bo uspelo preriniti iz čakalne liste med potnike (najbolj zavzeti smo si rezervirali potovanje že pred pol leta!) na liniji popolnega mrka, si bo delni mrk mogoče ogledati v prenosu na spletni strani observatorija : www. Rez-man-obs.si, kjer bo tudi objavljena morebitna odpoved Javnega opazovanja v primeru slabega vremena. TONE ŠPENKO IZ KEGLJAŠKIH VRST Igralke Ete imajo še vedno 3 točke prednosti 29. marca bo Luna zakrila polovico Sončeve ploskvice sicer zelo praznega Sonca (skoraj brez Sončevih peg). Posnetek iz januarja prikazuje eno redkih peg v času, ko se Sončeva aktivnost približuje minimumu. ALKAM d.o.o. Kamnik išče nove sodelavce za delo izdelovalec kovinskega pohištva Delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo podaljšanja. Prošnje pošljite na naslov: ALKAM d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik do 10. 3. 2006 Prejšnji teden je bil za kegljače bolj slab. V torek, 14. februarja, nas je zapustil naš prijatelj in kegljač Zvone Korošec, kar nas je močno prizadelo in se odrazilo tudi pri našem kegljanju. Fantje so izgubili v Prevaljah pri Korotanu s 6:2, punce pa v Celju z Miro-teksom prav tako s6:2. Kegljišče v Prevaljah je zelo neugodno, stari kegljači pravijo, da tako težko kot staro kamniško kegljišče. Med našimi je bil s 539 podrtimi keglji najboljši Jaka Tomc. Punce pa so se kljub oslabljeni ekipi v derbiju kola zelo dobro upirale domačinkam in izgubile za 35 klinov. Med našimi sta bili najboljši Štefka Flerin s 556 in Simona Hren s 546 podrtimi keglji. Trenerka ima po pol leta od odprtja kegljišča že prijetne skrbi, kako postaviti ekipo. Prejšnji teden je debitirala na prvenstvenih tekmah Tadeja Kokalj, ta teden pa tudi Anja Flerin. Kamni-čanke imajo še vedno pred zasle-dovalkami tri točke prednosti. Treba pa je poudariti, da neposredne tekmice za vstop v prvo ligo iz Postojne pridejo v Kamnik. V občinski ligi se končuje 13. kolo. V prejšnjem obvestilu nam jo je zagodel tiskarski škrat in nam izbrisal z lestvice ekipo Bi - Pol. V13. kolu je prav ta ekipa preložila tekmo z Zarjo elektroniko zaradi smrti našega Zvoneta, ki je tekmoval v ekipi Zarja elektronika. Za neljubo napako se ekipi Bi - Pola opravičujemo. Rezultati 13. kola: Alu Alprem : Calcit 2:6, DU : Mladinci 3,5 : 4,5, Eta : ŠD Soteska 2 : 6, Kam Bus : OOZ 1:7. Po 13. kolu je na vrhu lestvice ŠD Soteska z 21 točkami. Sledijo ji Eta in Mladinci z 19 točkami, OOZ in DU s 16 točkami, Calcit in Bi Pol z 10 točkami. Bi Bol ima dve odigrani tekmi manj. Zarja ima 8, Zarja elektronika 5, Alu Alprem 3 in Kam Bus 1 točko na zadnjem mestu. Kegljaški klub LEON PIRMAN Po kratkotrajni bolezni je odšel tiho in mimo. Veliko časa in energije je posvetil delu v krajevni skupnosti Mekinje, kjer je bil dva mandata predsednik in se tako nesebično razdajal in zastopal interese Mekinjčanov. Kot predsednik Športno kulturnega društva Mekinje je bil aktiven tudi na športnem in kulturnem področju. Vsako leto je organiziral slikarske razstave, koncerte, igre, teke za mlade in starejše in še bi lahko naštevali. Že vse od osamosvojitve Slovenije se je nesebično potegoval za delavčeve in socialne pravice. V svojih aktivnostih se je kot občinski svetnik zavzemal za razvoj občine Kamnik in bil velik nasprotnik divjega lastninjenja tranzicijske levice. Za svoje delo in prispevek k razvoju krajevne skupnosti Mekinje je leta 2004prejel bronasto priznanje Občine Kamnik in v letu 2000 tudi bronasto priznanje Slovenske demokratske stranke, kjer je bil zadnje leto tudi član IO SDS. Tudi v OO SDS Kamnik je dolga leta opravljal dela tajnika in z njegovim prehitrim odhodom bo ostala velika praznina. Bil je velik demokrat in kot tak nam bo ostal v globokem spominu. Na žalni seji v ponedeljek, 6. februarja 2006, v prostorih KS in mrliške vežice Mekinje, so se v njegov spomin poklonili člani družine, predsednik SDS Janez Janša, podpredsednika SDS dr. Milan Zver in dr. Romana Jordan Cizelj, predsednik sveta SDS Branko Grims, dr. Vinko Gorenak, državnozborski poslanci Rudi Veršnik, Dimitrij Kovačič, Franc Sušnik, Mitja Ljubeljšek, Stane Pajk in veliko prijateljev, ki bodo njegovo pot demokracije nadaljevali. V petek, 17. februarja 2006, smo se poslovili od Zvoneta Korošca. Njegova življenjska pot je bila že od otroštva dalje zaznamovana z boleznijo srca in se je ravno zaradi nje končala mnogo prezgodaj. Kljub bolezni je bilo njegovo življenje polno dobrih dejanj in razdajanja do drugih. Veliko časa in energije je posvetil delu v kamniški gasilski brigadi in gorništvu. Leta 1995 je bil med ustanovitelji slovenskega gorniškega kluba Skala. Ponovna postavitev križa na Škrlatici kot simbola nesebičnega prijateljstva je uspela z njegovo pomočjo. Mnogim bo ostal v lepem spominu, ko jih je popeljal na vrh Triglava in jim tako pomagal, da se jim je izpolnila želja osvojiti našega očaka. Že od samega začetka se je kot član Slovenske demokratske stranke zavzemal za pravično in pošteno družbo in bil zadnje leto tudi član IO OO SDS Kamnik. Na žalni seji, Poslovili smo se od Zvoneta Korošca ki je bila v četrtek, 16. februarja 2006, v dvorani nad kavarno Veronika, so se v njegov spomin poklonili sestra z družino, člani OO SDS Kamnik in prijatelji. V spominu nam bo ostal kot velik človek, ki seje s svojim delom nesebično razdajal za druge in nam tako pomagal, da smo lahko spoznali, da je dobrota vredna življenja. Odbor za informiranje SDS Kamnik ROBIN MAJNIK Zvonku Korošcu -večna hvala! Kot strela z jasnega me je našla novica, da ga ni več med živimi. Zavrteli so se mi dogodki za vsa leta nazaj, odkar vodim Društvo sladkornih bolnikov Kamnik, to je od oktobra 1994. Kje so že vsa ta leta in Zvonko je bil ves ta čas naš nepogrešljivi pomočnik! Kot neprofesionalno društvo delamo s pomočjo entuzijazma in pripravljenosti ljudi, kot je bil Zvonko, ki ni bil sladkorni bolnik. Ne morem si zamisliti delovanja društva brez njegove pomoči, ki je bila zanesljiva, požrtvovalna in vedno ob pravem času. Skrbel je tudi za našo Zvezo društev diabetikov Slovenije v Ljubljani. Za vsa njegova dobra dela - HVALA! Predsednica Društva sladkornih bolnikov Kamnik Marjeta Bukovšek / --------------------------------------------x Izgubili smo prijatelja, kegljača Pred dnevi nas je zapustil naš prijatelj, dolgoletni član našega kluba Zvone Korošec. Bil je aktiven še na starem kegljišču. Tekmoval je za ekipo Stola. Po izgubi kegljišča se je z nami potepal po raznih kegljiščih po Sloveniji. Ko smo kot domačini gostovali na kegljiščih v Ljubljani, Domžalah in Kranju je redno prevažal in treniral dvakrat na teden. Ko mu je zdravje še dopuščalo, je tekmoval v Ljubljanski ligi. Vedno je bil eden najboljših v svoji ekipi. Vrsto let je opravljal tudi sodniško službo. V letih gradnje novega kegljišča v Kamniku je bil aktiven pri vseh akcijah. Dočakal je novo kegljišče doma, vendar ga zaradi bolezni ni mogel več doživljati z vnemo in željo, ki jo je nosil v sebi. Pogrešali ga bomo. Kegljaški klub Kamnik Aveo Novost v družini Chevrolet, novi AVEO. Pri nas si ga lahko ogledate in ga preizkusite. AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si MALI OGLASI: INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/322-571! OKROGLE travnate silažne bale in suho koruzno zrnje ugodno prodam. Telefon: 041/272-281. RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe MI BOJ d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi stric JOŽEF TURK Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, za svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku in neveljskemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na poti k zadnjemu počitku. Predvsem pa hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste mu v življenju stali ob strani, ga obiskali v času, ko so mu pojenjale moči. Žalujoči vsi njegovi Februar 2006 V zenicah mojih oči si, v mojem srcu, v moji duši. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, mame, prababice, tašče, sestre, tete, svakinje, naše prijateljice DANICE TOMŠIČ 1930 - 2006 Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter ostalo podporo in pomoč. Še posebej toplo se zahvaljujemo gospe Bredi Lukane za izrečene besede slovesa. Hvala pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti. Žalujoči njeni naj bližji Volčji Potok, februar 2006 Dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo in bolno trpeče vpokojle bodo groba globočinef (F. Prešeren) ZAHVALA V 50. letu življenja je nepričakovano odšel od nas dragi brat, stric in svak ZVONKO KOROŠEC Prisrčna hvala vsem njegovim in našim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in nekdanjim sodelavcem za besede tolažbe, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala vsem gasilskim društvom, gasilski častni straži, gasilcem za organizirano spremstvo s prapori, predstavnikom društev in stranke SDS za ganljive poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Župnijske cerkve Šutna in patru Frančiškanske cerkve za opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala, ker ste našega Zvonka imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poti v tihi dom. Njegovi: Mojca in Matjaž z družinama Februar 2006 V Spoštovani! I Ko ob izgubi vašega IVnajbližjega ne veste kam, I so vam naše usluge | na voljo Neprekinjeno I Noč in Dan! Nudimo vam kompletne ■ pogrebne v " storitve <' hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. t«' ;? Tel.: 04/252-14-24 j GSM: 041/624-685 lil Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA V 77. letu življenja nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA MARINKO iz Mekinj Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Ete za izraze sožalja, cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala dr. Pajkovi iz OK Ljubljana, dr. Jermanovi in patronažni službi ZD Kamnik. Hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora Stranje in trobentaču. Posebna zahvala g. župniku Pavlu Piberniku za obiske v času njene bolezni, tople in sočutne besede ob njenem slovesu. Vsi njeni Mekinje, februar 2006 Zdaj ne trpiš več, mami, zdaj počivaš. Zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je v 83. letu starosti zapustila naša dobra mami, babi, sestra in teta MARIJA KOROŠEC iz Kamnika, Prvomajska ulica 5 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v trenutkih mamine težke bolezni stali ob strani - prijateljem, sorodnikom, sosedom in osebju Doma starejših občanov Kamnik. Hvala dobremu sosedu g. Branku za besede slovesa in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Februar 2006 Duše pravičnih so v roki Božji in tuga nobena se jih ne dotakne. Nespametnim očem se dozdeva, da so umrli, oni pa so v miru. ZAHVALA Tiho, brez slovesa in mnogo prezgodaj se je od nas poslovil mož, oče, sin, brat in stric MIROSLAV PETEK iz Mekinj, nekdanji uslužbenec tovarne Stol Kamnik Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se k počitku odpraviš. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno nazaj prihajaš -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo iz tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej. (Tone Kuntner) Hvala vsem, ki ste ga razumeli in ga boste ohranili v trajnem spominu. Vsi njegovi Mekinje, februar 2006 z KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko k 01/56-55-120. \ ... * - NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. V SPOMIN 8. marca bosta minib dve leti, odkar je od nas odšel naš dragi oče in dedek ALOJZ SLAPAR Iskrena hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate svečke v njegov spomin. Sinova Igor in Branko z družino Februar 2006 Duša je neotipljiva in se ne vidi z očmi. A je zelo ranljiva in včasih hudo boli. A kadar jo mehko zagrne poslednje teme, tedaj se vsa svetla utrne zvezda z neba. (N. Grafenauer) ZAHVALA V 82. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica ANGELA HRIBAR roj. Slabajna Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče ter izražena pisna in ustna sožalja in vsem, ki ste jo pospremih na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kamnik, februar 2006 ZAHVALA V 82. letu življenja nas je zapustila naša draga sestra in teta iz Kranja, rojena v Lazah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Laz in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Iskrena hvala tudi župniku v Zg. Tuhinju gospodu Jožetu Tomšiču za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi in vsem, ki ste jo pospremih na njeni zadnji poti. Vsi njeni Laze, februar 2006 ANGELA LAJMIŠ Mene ni požela kosa, bila sem ko v jutru rosa, ki jo pije sonca žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. ZAHVALA V 91. letu je mirno zaspala naša draga mama. babica in prababica JOŽEFA DOLINŠEK rojena Kancijani Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Februar 2006 BODITE DRUGAČNI - IZBERITE KVALITETO! 0?- f Ob kamniški obvoznici, Perovo 26, tel.: 01/83-13-028 V zgornjem nadstropju vse za dom in gospodinjstvo • posteljnina (poleg standardnih mer izdelamo tudi po meri za vas) • frotir program •pozamentarija (sukanci, gumbi, elastika, zadrge ...) Prihaja pomlad... Konfekcija Anja pa že preseneča s prvimi pomladnimi modeli čudovitih barv in prijetnih materialov za vse priložnosti za dobro počutje in čudovit izgled na delovnem mestu, v prostem času in ob posebnih priložnostih ... tudi za močnejše postave Pestra izbira usnjene galanterije: torbice, pasovi ... ko boste sami težko izbrali pravo darilo ali ko z darilnim bonom obdarimo vas Odprto med 9. in 20., ob sobotah med 8. in 13. uro. Šolski Center Rudolfa Maistra IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Novi trg 41/a, Kamnik V marcu nadaljujemo s tečaji TUJIH JEZIKOV (ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA) ter tečaji RAČUNALNIŠTVA. Pohitite z vpisom, v tečajih je samo še nekaj prostih mest. Prav tako se lahko vpišete v program za pridobitev izobrazbe EKONOMSKI TEHNIK IN TRGOVEC. INFORMACIJE po telefonu: 01/830-32-28 in 01/830-32-12 j AGROPROMET CERKLJE ] Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 I Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure j UGODNA PONVDBAt SEMENSKA KORUZA ŽE NA ZALOGI! AKCIJSKE CENE! - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, | kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene | - UMETNA GNOJILA | - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance | - MOKA tip500,SLADKOR- UGODNE CENE | - KORUZA - ugodno! - PŠENICA, pakirana v vreče, 29,50 SIT/kg JABOLKA za ozimnico! VSE ZA KOLINE na zalogi! Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2 POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DOPLICI PRI KAMNIKU Informacije in prodaje: 18 111 UZ INŽENIRING d.d, Vurnikova 2, Ljubljana. teU 01 234 40 62, www.liz-inzenirlng^i Investitor LIZ INŽENIRING d.