PRISPEVEK K RAZČLENJEVANJU UČNE URE IZ KNJIŽEVNOSTI
Namen tega zapisa je posredovati vzorec za sistematično opazovanje učnih ur iz književnosti. Oblikovanje bil vzorec v seminarju iz književne didaktike, za študente, ki opazujejo nastope učiteljev mentorjev in svojih kolegov. Po tem vzorcu se učna ura opazuje s treh temeljnih vidikov, pomembnih za uspešno komunikacijo med učiteljem in učenci ob določeni književni vsebini: strokovnega, književnodidaktičnega in pedagoškokomunikacijske-ga. Ker se sestavine vsakega od njih kažejo na izrazni ravni v vprašanjih, odgovorih ter drugi govorni in drugačni (motorični itd.) dejavnosti učitelja in učencev, delež teh sestavin ugotavljamo z urejanjem in razčlenjevanjem zapiskov o ravnanju udeležencev pri učni uri. Ker pa je natančno sprotno zapisovanje poteka učne ure naporno, v tujini (ponekod pa že tudi pri nas) učne ure snemajo in razčlenjujejo ob predvajanju posnetka. Kadar je opazovalcev več, si naloge za opazovanje lahko razdelijo. Zapisovanje pa olajšajo tudi vnaprej pripravljeni obrazci, kakršne lahko najdemo v knjigi Ane Tomič Teorija in praksa spremljanja pouka (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1990).
Ob uporabi tega vzorca so študentje pri praktičnem delu opazili mnoge sestavine učne ure, ki bi jih sicer prezrli. Pogovori z učitelji mentorji pa so potrdili, da bi vzorec lahko koristil kot izhodišče za opazovanje (in samoopazovanje) tudi učiteljem, pedagoškim svetovalcem in ravnateljem. Zato ga tudi objavljamo.
UČNA URA OBRAVNAVE NOVE SNOVI IZ KNJIŽEVNOSTI I. STROKOVNOST
1. Učna enota
2. Vir za obravnavo (učbenik, druga literatura - katera?)
3. Kateri pristop k literaturi je bil pri uri najpomembnejši?
a) interpretacija besedila:
- osebno doživljanje in vrednotenje učencev (Navedi učiteljeva vprašanja in odgovore!)
- razčlenjevanje poetoloških sestavin besedila (tematike, zgradbe, sloga... Navedi vprašanja in odgovore!)
- primerjanje in uvrščanje besedila v višje kategorije (avtorjev opus, obdobje, zvrst... -Navedi vprašanja in odgovore!)
b) pridobivanje literamozgodovinskega znanja (Navedi vprašanja in odgovore!)
c) pridobivanje literamoteoretičnega znanja (Vprašanja in odgovori!) č) pridobivanje širše kulturne razgledanosti (zgodovine, filozofije...)
4. Katere značilnosti učiteljeve strokovnosti je bilo opaziti (sistematičnost pri obravnavi problema, natančnost strokovnega izražanja, učiteljev govor)?
II. KNJIŽEVNODIDAKTIČNI VIDIK
1. Operativni cilj
a) Kakoje zapisan v pripravi?
223
b) Kako bi ga zapisali po opazovanju nastopa?
c) Se vam zdi tak operativni cilj usklajen s temeljnimi književnovzgojnimi smotri?
2. Kako so bili dejavni učenci?
a) Pokazali so spominsko znanje o literaturi; pokazali so literarno razgledanost, razumevanje literarnih pojavov (Vprašanja in odgovori!)
b) Pokazali so oseben odnos do besedila (Navedi vprašanja in odgovore!)
c) Literamovedne pojme so prepoznavali v besedilu; samostojno so jih uporabljali pri interpretaciji besedila (Primeril).
č) Pridobljena spoznanja in doživetja so samostojno strnili in argumentirano ovrednotili besedilo (Navedi primer!).
d) Pokazali so kulturno razgledanost, zanimanje za širša psihološka, filozofska in družbena vprašanja (Primeri?).
e) Samostojno so prišli do novih, izvirnih ugotovitev (Navedi primer!).
f) Bili so motivirani za ukvarjanje z literaturo (branje, raziskovanje, pisanje. Kako?).
g) Učenci so v glavnem pasivno sledili učiteljevi razlagi.
h) Kakšno domačo nalogo so dobili učenci?
3. Katere metode in oblike poučevanja so bile uporabljene?
a) pogovor, delo z besedilom, razlaga, prikaz, preverjanje znanja (Navedi vprašanja!)
b) firontalna, skupinska, individualna oblika
c) So uporabljene oblike in metode spodbujale učence k samostojni spoznavni in govorni dejavnosti?
III. PEDAGOŠKOKOMUNIKACIJSKI VIDIK
1. Kakšni so bili odnosi v razredu (demokratični, avtokratični - Navedi primere!)?
2. Je učitelj učence bolj hvalil ali kritiziral (Primer!)?
3. Je upošteval učenčevo osebnost (npr. s čakanjem na odgovor, s pohvalo...)?
4. Je učitelj enakomerno spodbujal vse učence (Kako je to storil - gibanje po razredu, govorne spodbude...) ali samo nekatere (po sposobnostih, naključno...)?
5. Kdo je več govoril, učitelj ali učenci?
6. So učenci samo odgovarjali na vprašanja ali so dajali tudi nove spodbude?
IV. KAJ BI PRI OPAZOVANI URI STORIL DRUGAČE? KAJ JE BILO V NJEJ NAJBOUŠE?
Boža Krakar- Vogel Filozofska fakulteta v Ljubljani
224