Dejan Gabrovšek
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
dejan.gabrovsek@zrc-sazu.si
Slavistična revija 71/2 (2023): 113–128
UDK 811.163.6'367.333
DOI 10.57589/srl.v71i2.4108
Tip 1.01
Povedkov prilastek v slovenščini
Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše lastnosti zgradb,
v katerih se pojavlja, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti
čim več primerov povedkovih prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v
povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje
v jedru povedka nastopajo glagoli procesov. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku
označujejo začasno lastnost.
1
Ključne besede: skladnja, povedek, stavčni člen, pridevnik, glagol
Secondary Predication in Slovene
The article deals with secondary predication in Slovene. The first part describes the prop -
erties of the structures in which it occurs, while the second part deals with corpus analysis, in
which we have tried to find as many examples of secondary predication as possible. In addition
to the adjectives and nouns that appear in secondary predication, we also consider the verbs that
appear in the predicate. Verbs of process are most frequent in the predicate. The most common
adjectives in secondary predication denote a temporary characteristic.
Keywords: syntax, predicate, sentence element, adjective, verb
1 Uvod
Prispevek se ukvarja s povedkovim prilastkom v sodobni knjižni slovenščini.
Razdeljen je na dva dela: prvi je teoretični in obravnava lastnosti povedkovega
prilastka in povedkov, s katerimi se povezuje, drugi del pa predstavlja korpusna ana -
liza, v kateri smo se trudili najti čim več različnih konstrukcij v vlogi povedkovega
prilastka. Zanima nas, katere zveze povedka in povedkovega prilastka so najpogo-
stejše, kar ugotavljamo s pomočjo programa Sketch Engine. Večina zgledov je iz
korpusa Gigafida 2.0, zgolj nekatere smo našli naključno. Tako se oddaljujemo od
paberkovalnega načina prejšnjih raziskav, kjer so avtorji sicer bolj ali manj naključno
našli posamezne zglede, niso pa mogli ugotoviti, kako pogosta je posamezna zveza.
Pri tem tudi korpusni pristop ni popoln: dokaj lahko smo našli veliko kolokacij gla -
gola in pridevnika v vlogi povedkovega prilastka, precej teže pa smo našli primere
povedkovega prilastka, izraženega s samostalnikom, saj ni izraznih (torej korpusno
lahko najdljivih) kriterijev, ki bi samostalnik v vlogi povedkova prilastka ločevali
od osebka, predmeta ali prislovnega določila. V nekaterih zgledih so povedkovi
prilastki, ki so teže hitro določljivi, podčrtani.
1
Članek je nastal kot del programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga
financira ARRS.
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 2, april–junij 114
2 Lastnosti povedkovega prilastka
Povedkov prilastek nastane z združenjem dveh propozicij
2
(Pogorelec 1972, 1975;
Petr 1987: 109; Žele 2013: 15). Povedkov prilastek je tako samostojno vzporedno
sporočilo (propozicija) in je vedno neobvezen (Petr 1987: 109), kar sicer velja za vse
prilastke. Stavek bi bil slovnično pravilen tudi brez povedkovega prilastka, kar kaže
zgled (1a). Povedkov prilastek je prilastek, ki se pomensko nanaša na celoten stavek
in ga tako dodatno okoliščinsko dopolnjuje, kot to kaže zgled (1b).
(1) Pogosto smo tekli bosi.
(1a) Pogosto smo tekli.
(1b) [Pogosto smo tekli]
i
in pri [tem]
i
smo bili bosi.
Povedkov prilastek nastane tako, da povedkovo določilo druge propozicije postane
povedkov prilastek prve propozicije. Obvezni (vezljivi) del drugega stavka postane
neobvezni (družljivi) del prvega stavka. Vsi udeleženci druge propozicije so isti kot
udeleženci prve propozicije, izjema je le povedkovo določilo druge propozicije: po
združitvi stavkov tako od druge propozicije ostane zgolj povedkovo določilo, ki v prvem
stavku postane povedkov prilastek. Povedkovo določilo druge propozicije ne more
biti povedkovo določilo prve propozicije, saj ga vezljivost povedka v prvi propoziciji
bodisi ne predvideva bodisi je to mesto že zasedeno. Povedkov prilastek nastane iz
propozicije, ki poteka vzporedno, torej istočasno z dogajanjem v povedku, slovnični čas
v obeh propozicijah je torej isti. Primer Hodi bos. razložimo s Hodi. in (Hkrati) je bos.
Preddobnosti in zadobnosti povedkov prilastek v slovenščini
3
ne more izražati. Ker je
povedkov prilastek družljiv in neobvezen, se lahko pridruži prvemu stavku, seveda pa
ga lahko tudi odstranimo. Prikaz nastanka povedkovega prilastka prikazuje zgled (2).
(2) Našli so ga mrtvega: našli so ga
i
× on
i
je bil mrtev.
Smisel povedkovega prilastka je sporočanje informacije na krajši način (dva
stavka sta zgoščena v enega (Žele 2013: 15)). Kljub strnitvi v en stavek ne pride do
izgube informacij, na podlagi slogovne analize lahko celo ocenimo, da je informacija
v povedkovem prilastku bolj izpostavljena in jasneje izražena, kot bi bila, če bi isti
prilastek stal v samostalniški besedni zvezi, kar kaže razmerje med zgledoma Vozil
je pijan : pijani (voznik) je vozil. Glagol v jedru povedka je vedno polnopomenski
(Pogorelec 1972: 317), razen če je povedkovo določilo nepolnopomenskega glagola
že zasedeno. Pridevnik, ki se navezuje na glagol ostati, ne sodi v povedkov prilastek,
ampak v povedkovo določilo, saj je pridevnik nujen, torej vezljiv.
4
V postopku iskanja
povedkovih prilastkov smo zato izločili najpogostejše glagole, ki ob sebi zahtevajo
pridevnik v povedkovem določilu, čeprav seznam ni popoln: imeti, biti, dati, postati,
ostajati, postajati, videti, ostati, zdeti se, dobiti, izgledati, reči, praviti, pojasniti, slišati,
počutiti se. Ker je povedkov prilastek drugotno, dodatno sporočilo, je lahko izraženo,
šele ko so zasedena vsa vezljivostna mesta. V stavku s povedkovim prilastkom v
2
Angleški termin secondary predication je s tega vidika bolj poveden kot slovenski.
3
To poudarjamo zato, ker to za nekatere jezike ne velja.
4
To v pomenu 10 ugotavlja tudi SSKJ.
115 Dejan Gabrovšek: Povedkov prilastek v slovenščini
neimenovalniškem sklonu morajo biti predmeti izraženi (zgled 3), sicer bi pridevnik
interpretirali kot predmet z neizraženim samostalnikom (zgled 4).
(3) Reševalci so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju.
(4) Reševalci so našli mrtvega v njegovem stanovanju.
Prepoved ponavljanja istih funkcij (Orešnik 1992: 20; Žele 2001: 73; Gabrovšek
2023: 44) onemogoča, da bi pridevnik mrtvega v zgledu (3) razumeli kot predmet. V
zgledu (5) je zaradi veznika ki jasno, da je v odvisniku osebek pevec, pridevnik pa
zaseda mesto povedkovega prilastka.
(5) Pevec, ki se je slikal tudi gol, pravi, da fotografiranja ne mara.
Povedkov prilastek je lahko zložen, a v razmerju do povedka nastopa kot ena enota,
zgled (6). Posamezni primeri povedkovih prilastkov so lahko tudi ločeni z vejicama
na obeh straneh, zgled (7).
5
Taki zgledi so v korpusu Gigafida 2.0 komaj zaznavni.
6
Predvidevamo, da je raba omejena predvsem na umetnostna besedila.
(6) Vsi reprezentanti so se vrnili zdravi, a nekoliko utrujeni.
(7) Zaspala sta pijana na naluknjani preprogi v sobi praznega hotela, obdana s pisa-
nimi kravatami, oblekami in cigaretnimi ogorki.
Iz zgledov se kaže, da povedkov prilastek navadno stoji za povedkom, zgled (8).
Povedkov prilastek pred povedkom ni nemogoč, a to mesto pogosteje zaseda osebek
ali tudi predmet. Ker je povedkov prilastek dodana enota, je smiselno, da pogosteje
stoji v remi, saj je povedkov prilastek dodatek glede na prvo propozicijo, del katere
je praviloma v temi, torej na začetku. Besedo pijanega v zgledu (9) lahko razumemo
na dva načina, in sicer kot predmet z elipso samostalnika ali kot povedkov prilastek,
pri čemer je prišlo do popolne elipse predmeta. Povedkov prilastek pogosteje stoji na
začetku stavka, če se navezuje tudi na predhodni stavek, zgled (10). S tem se povedkov
prilastek vključuje v tematsko progresijo, saj v zgledu (10) nastopa v temi. Povedkov
prilastek lahko stoji tudi sredi stavka, zgled (11).
(8) Pogosto smo tekli bosi.
(9) Pijanega so dobili za volanom.
(10) Voznika je vrglo iz avtomobila, hudo poškodovanega so odpeljali v brežiško bol-
nišnico.
(11) Voznika so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center.
V zgledu Jure se je od vojakov vrnil cel možak (Toporišič 2004: 618) cel možak
razumemo kot povedkov prilastek, saj stoji za glagolom, poleg tega pa je imenovalniško
mesto že zasedeno, torej bodisi Jure bodisi cel možak ne zaseda osebkovega mesta. Ker
povedkov prilastek izraža lastnost, je smiselno domnevati, da je povedkov prilastek
cel možak, saj pripisuje lastnost osebi.
5
Ta zgled je tudi primer dveh povedkovih prilastkov, ki jih natančneje obravnavamo v poglavju 2.5
Dva povedkova prilastka.
6
Breda Pogorelec navaja več takih zgledov, npr.: … se je sklanjala nad ognjiščem, vsa tenka, vsa drob-
na, vsa prosojna (Pogorelec 1975: 121). Ločevanje z vejico kaže na to, da povedkov prilastek kot dodana
propozicija ohranja del samostojnosti.
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 2, april–junij 116
Povedkov prilastek se navezuje na osebek ali predmet in se tudi sklonsko prilagodi
osebku ali predmetu, z izjemo predložnih sklonov in pridevniških besednih zvez v
rodilniku, kot lahkih nog. Povedkov prilastek je ujemalen z udeležencem, na katerega
se nanaša, zgleda (12, 13), razen če sklona ne določa predlog ali pa je v rodilniku.
(12) Na ameriška tla je stopil nasmejan.
(13) Domači gasilci so pogrešanega našli mrtvega.
V korpusu Gigafida 2.0 smo našli zglede za imenovalnik (torej osebek), tožilnik
(torej premi predmet), rodilnik (tip lahkih nog) in dajalnik, ostali skloni se pojavljajo
le tam, kjer to zahteva predlog, našli smo primere s predlogi z, brez, v, za in pod. Za
dajalnik smo našli zgolj zgled (17).
7
Teza, da je povedkov prilastek možen v vseh
sklonih (Toporišič 1982: 104, 2004: 589; Marušič 2003: 374 ), se tako potrdi, a je treba
poudariti, da se mestnik in orodnik pojavljata le zaradi predlogov in ne zaradi navezo-
vanja na mestniški ali orodniški predmet.
8
Če je v osebku zveza števnika, večjega od
štiri, in samostalnika, je samostalnik v rodilniku, povedkov prilastek pa se navezuje
na samostalnik in ne na števnik, zato je tudi povedkov prilastek v rodilniku, zgled
(14). Enako velja za primere, kjer se povedkov prilastek navezuje na del osebka ali
predmeta, zgled (15), saj se pridevnik lačnih ne nanaša na odstotek, ampak na otrok.
Ta tip je možen le pri samostalnikih, ki izražajo količino in torej delujejo podobno kot
števnik. V tožilniku je oblika pridevnika, ki izraža kategorijo živosti, četudi predmet
ne sodi v kategorijo živosti, zgled (16), tu gre za navezovalni tožilnik.
(14) V streljanju je šest delavcev obležalo mrtvih.
(14a) *V streljanju je šest delavcev obležalo mrtvi.
(15) Dober odstotek otrok pogosto odhaja spat lačnih.
(16) Česen je najučinkovitejši, če ga jemo svežega.
(16a) *Česen je najučinkovitejši, če ga jemo svež.
(17) Budni že skoraj 48 ur in še vedno pod adrenalinom ji ni bilo odveč govoriti z
nami, preden se je končno le lahko ulegla v posteljo.
Povedkov prilastek se navezuje na samostalniško zvezo, ki označuje aktanta matičnega
povedka in se torej s stališča navezovanja obnaša enako kot povedkovo določilo, ki je
tudi del povedka in se nanaša na osebek ali predmet. V vlogi povedkovega prilastka
lahko nastopajo pridevnik, samostalnik, samostalnik z veznikom kot in predložna zveza,
torej le besede, ki lahko tudi v drugih položajih nastopajo kot prilastki. Prislov in glagol
v nedoločniku ne moreta biti v vlogi povedkovega prilastka, prav tako ne deležje na -č,
npr. misleč, saj gre v teh primerih za prislovna določila ali za predmet. Prototipni in
najpogostejši so pridevniki, saj se lastnost udeleženca v slovanskih jezikih prototipsko
izraža s pridevnikom. Pri samostalniku in predložni zvezi večkrat nastopi problem
razločevanja med različnimi vlogami: samostalnik lahko razumemo tudi kot osebek
ali predmet, predložno zvezo pa kot prislovno določilo. V povedkovem prilastku ne
morejo nastopati vsi pridevniki in samostalniki, ki sicer lahko nastopajo kot prilastki
v samostalniški besedni zvezi. Prav tako v vlogi jedra stavka s povedkovim prilastkom
7
Tudi sicer je dajalnik v slovenščini najredkejši sklon (Žele 2001: 72).
8
Avtorji razprave (Marušič 2003) so zglede za povedkov prilastek za vsak sklon tvorili sami.
117 Dejan Gabrovšek: Povedkov prilastek v slovenščini
ne more nastopati vsak glagol, kar kaže na omejenost povedkovega prilastka. Toporišič
(Toporišič 1982: 104) sicer trdi drugače, a na podlagi večje količine gradiva in novejše
literature lahko sklenemo, da vsi glagoli in pridevniki v povedku in povedkovem prilastku
niso možni. V vlogi povedkovih prilastkov nastopajo pridevniki, ki izražajo: čustvo
(zadovoljen, razočaran), začasno stanje (pijan, gol, bos), stanje z začetkom ali koncem
(mrtev, živ),
9
torej začasno lastnost, ki jo je mogoče pridobiti ali izgubiti (Pogorelec
1972: 319; Himmermann, Schultze-Berndt, 2005: 10; Müller 2008: 256; Uhlik 2020:
128). Zadnja pridevnika ne izražata stalnega stanja (kot npr. lesen
10
), ampak le dalj
časa trajajoče stanje s pričakovanim začetkom in/ali koncem (Uhlik 2020: 128). »Biti
pijan izraža stanje P, ki se razlikuje od stanja pred pijanostjo ali po njej« (Uhlik 2020:
128). Pridevnik lesen take spremembe ne predvideva. Izrazito prevladujejo lastnostni
pridevniki, vrstni pa se pojavljajo le tisti, ki nimajo nedoločne oblike, pri čemer je
njihov nabor zelo omejen, npr. prvi, zadnji. V vlogi povedkovega prilastka nastopajo
samostalniki, ki izražajo lastnost (bilingvist). V vlogi predložnih zvez nastopajo zveze,
ki izražajo začasno stanje (v Adamovem kostumu, pod vplivom drog), dosežek (z zmago,
brez kolajne) in funkcijo (za župnika, direktorja). Pri predložnih zvezah je problem
ločevanja prislovnih določil od povedkovega prilastka največji. Predložnih zvez v vlogi
povedkovega prilastka je malo in so večinoma zamenljive s pridevnikom, kar je tudi
glavni dokaz, da gre za povedkov prilastek in ne za prislovno določilo. Meja med tema
funkcijama ni natančno določljiva, najbliže povedkovemu prilastku pa je prislovno
določilo načina. V vlogi povedkov nastopajo predvsem glagoli, ki kakorkoli izražajo
dejanje, ki vodi v spremembo (ponuditi), pogosti so glagoli procesov (hoditi, vrniti se,
najti, zmagati), med njimi izstopajo glagoli premikanja. Najpogostejša glagola v vseh
tipih povedkovega prilastka sta vrniti se in vračati se: izražata spremembo (vrniti se
pomeni priti iz kraja B v kraj A) in sta glagola premikanja. Pojavljajo se tudi glagoli
govorjenja. Praviloma se podobno obnašata dovršnik in nedovršnik. Ravno pri glagolih
se vidi smisel povedkovega prilastka, saj izraža dodatno lastnost poteka dejanja, ki sicer
ne bi mogla biti izražena drugače. Kaže se, da je izbira povedka za obstoj in pomen
povedkovega prilastka ravno tako pomembna kot izbor prilastka.
Če povzamemo pomenske lastnosti povedkovih prilastkov in glagolov kot jeder
povedka: v povedkovem prilastku nastopajo predvsem besede, ki izražajo začasno la-
stnost, v jedru povedka pa nastopajo predvsem glagoli, ki izražajo dogajanje in dogodek.
V povedkovem prilastku ne more stati vrstni pridevnik (*Stroj sem našel pralni),
izjema so le nekateri pridevniki, ki nedoločne oblike nimajo, npr. zadnji. Prav tako
v vlogi povedkovega prilastka ne more stati pridevnik, ki izraža trajno stanje (*Mizo
sem našel leseno) (Uhlik 2020: 127). Vrstni pridevniki se povezujejo le s samostalniki
(Krvina, Petric Žižić 2022: 539) in ne morejo stati v povedkovem določilu, kar jim
onemogoča, da bi stali tudi v povedkovem prilastku. To za lastnostne pridevnike, ki
izražajo trajno stanje, ne velja (Miza je lesena), a se kljub temu ne pojavljajo v vlogi
povedkovega prilastka. Razlog, da omenjeni pridevniki ne morejo stati v povedkovem
9
Tipični pridevniki za povedkov prilastek v slovenščini se približno prekrivajo z angleškimi: angry, alive,
hungry, drunk, raw, hot, kar kaže na podobnost in omejenost tipa (Himmermann, Schultze-Berndt 2005: 3).
10
V pomenu 'ki je iz lesa', potencialno lahko nastopa v prenesenem pomenu 'negiben, tog'.
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 2, april–junij 118
prilastku, je, da glagol v povedku zahteva dinamiko, spremembo, vrstni pridevnik pa
izraža trajno lastnost, isto velja za nekatere lastnostne pridevnike. Omejitve, kaj lahko
stoji v povedkovem prilastku, so torej strukturne in pomenske. Če sklenemo: povedkov
prilastek je redka, a sporočilno pomembna možnost v jeziku.
3 Korpusna analiza
V drugem delu so prikazane najpogostejše pojavitve povedkovih prilastkov za vse
tipe, ki to omogočajo.
3.1 Pridevnik v povedkovem prilastku
V povedkovem prilastku najpogosteje nastopa pridevnik, primere pa je s korpusno
analizo tudi najlaže najti. Nekatere kolokacije številčno izstopajo zaradi visoke za-
stopanosti črne kronike v korpusu Gigafida 2.0, to so predvsem najti mrtvega/živega,
voziti pijan.
3.1.1 Postopek iskanja
Ker predvidevamo, da je povedkov prilastek navadno za povedkom, smo iskali pri-
devnike za glagolom, in sicer s kodama: [tag="Gg.*"] [tag="Pp.*"] [tag!="S.*|P.*"] in
1:[tag="Gg.*"] [tag="[RZKL].*"] {0,3} 2:[tag="P....i.*"] [word="[\.,;:]"]. Vsaka koda
ima svoje prednosti in slabosti, zato predvidevamo, da smo skupaj našli večino kolokacij
povedkovega prilastka.
11
Z negativnim filtrom smo izločili najpogostejše glagole, ki
zahtevajo pridevniško povedkovo določilo: [lemma="imeti|biti|dati|postati|ostajati|pos-
tajati|videti|ostati|zdeti|dobiti|izgledati|reči|praviti|pojasniti|slišati|počutiti"]. Nato smo
naredili seznam najpogostejših lem in poiskali primerne kolokacije. Tako smo izločili
napake v označevanju in tiste napačne kolokacije, ki jih nismo filtrirali prej. Presodili
smo, da je tak način prototipičnih povedkovih prilastkov najboljši, saj bi pri širjenju
iskalnega pogoja prišlo do precej več šuma, kar bi raziskavo otežilo. Vsaka od kolokacij
se v korpusu pojavi vsaj dvajsetkrat. S pomočjo besedne skice posameznih pridevnikov
smo iskali še redkejše kolokacije, vsaka pa se pojavi vsaj desetkrat.
12
3.1.2 Pridevniki
Pijan, vinjen
Najpogosteje se povezujejo z glagoli voziti, razgrajati in povzročiti, pridevnika
izstopata zaradi pogostosti črne kronike v korpusu Gigafida 2.0.
(18) Voznik povzročitelj je vozil pijan.
11
Koda [tag="Pp.*"] [tag="Gg.*"], s katero smo iskali pridevnike pred glagolom, najde zadetke, ki v
veliki večini ne sodijo med povedkove prilastke, zato ni upoštevana.
12
Za primerjavo: Sava teče motna, prototipičen primer za povedkov prilastek (Toporišič 2004: 618),
se v korpusu Gigafida ne pojavi. Zlasti pri pridevniku obstaja še veliko redkejših kolokacij povedkovega
prilastka, a jih ne navajamo.
119 Dejan Gabrovšek: Povedkov prilastek v slovenščini
(19) Igralca je policija zalotila vinjenega za volanom in ga prijela.
Mrtev
Najpogosteje se povezuje z glagoli najti, obležati, zgruditi se, ležati. Tudi ti primeri
so pogosti zaradi večjega deleža črne kronike v korpusu Gigafida 2.0.
(20) Domači gasilci so nekaj pred drugo uro popoldne pogrešanega našli mrtvega.
(21) Po trčenju jo je odbilo na cesto, kjer je obležala mrtva.
(Ne)poškodovan
Najpogostejša kolokacija je preživeti nepoškodovan. Združena sta protipomenska
pridevnika, saj se obnašata enako.
(22) Na tekmi svetovnega pokala je tekmoval poškodovan.
(23) Oba pilota sta izstopila nepoškodovana.
Nezavesten
Najpogosteje se povezuje z glagoli najti, odpeljati, obležati, zgruditi se.
(24) Nesrečnega plavalca so našli nezavestnega.
(25) Padel je na tla in obležal nezavesten.
Zadnji
Povezuje se zlasti z glagoli, ki večinoma ne nastopajo kot tipični pri povedkovih
prilastkih, najpogostejši so umreti, umirati, smejati se, oditi, priti, štartati, izvedeti. Ta
pridevnik je izjema tudi zato, ker je v določni obliki, saj nedoločne nima.
(26) Jaz ne vem nič o tem, jaz vse izvem zadnja.
(27) Upanje umira zadnje.
Živ
Najpogostejši glagoli so najti, vrniti se, priti. Pogosto je pridevnik živ priredno
povezan v zvezi živ in zdrav.
(28) Dvomil je, da bodo iz zgradbe prišli živi.
(29) Po nekajdnevnem iskanju so pogrešano v soboto našli živo in zdravo.
Gol
Sinonim nag se v tej funkciji pojavlja veliko redkeje. Gol se najpogosteje pojavlja
z glagoli pozirati, fotografirati se, slikati se, hoditi, priti, pojaviti se, spati, nastopiti,
sprehajati se.
(30) Za izdajo moške revije je pozirala povsem gola.
(31) Vedno spim gol, pokrit le z rjuho.
Oblečen
Najpogostejši glagoli so spati, hoditi, kopati se, pojaviti se, priti, iti (kako) oblečen.
Glagoli se delno prekrivajo s protipomenko gol.
(32) Florence se je pojavila elegantno oblečena, pripravljena za odhod.
(33) Na zabavo je prišla nenavadno oblečena.
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 2, april–junij 120
Bos
Najpogostejši glagoli so teči, tekati, nastopati, nastopiti, plesati, sprehajati se, igrati,
iti, priti. Vlogo povedkovega prilastka tega pridevnika v zgledu gesla bos prikazuje
tudi SSKJ, kar najverjetneje kaže na dokaj pogosto rabo v tej vlogi.
(34) Oba plešeta bosa.
(35) V videospotu nastopam bosa.
(Ne)pripravljen
Ta pridevnika se pojavljata zelo pogosto, pridevnik nepripravljen se najpogosteje
druži z glagoli ujeti, zalotiti, pričakati, dočakati, presenetiti, vstopiti, priti, najti, iti,
pridevnik pripravljen pa z glagoli pričakati, dočakati, priti, vstopiti, čakati, kupiti,
pričakovati, odpraviti se, prihajati, vrniti se, oditi, iti, pripotovati.
(36) Nove odgovornosti v službi vas bodo ujele nepripravljene.
(37) Masažna olja lahko kupimo že pripravljena.
Zadovoljen
Najpogostejše so kolokacije z glagoli zapuščati, odhajati, vračati se, oditi, vrniti
se, pripovedovati, zapustiti.
(38) Obiskovalci so zadovoljni zapuščali sejem.
(39) Ko sem dobil zeleno luč, sem bil tako navdušen, da sem nemudoma pretekel
13.800 metrov, je zadovoljen pripovedoval.
Razočaran
Najpogostejše so kolokacije z glagoli zapuščati, odhajati, zapustiti, oditi, ugotavljati,
pripovedovati. Glagoli se delno prekrivajo s protipomenko zadovoljen. Zgled (41) je
zanimiv, saj povedkov prilastek izraža dodano pojasnjevalno pomensko komponento
k prvi propoziciji in tako še dodatno opredeljuje celotni dogodek (Uhlik 2020: 123).
(40) Župan razočaran ugotavlja, da na potrebno soglasje čakajo že leto dni.
(41) Razočaran nad odnosom trenerja je Romario dobesedno ušel v domovino.
Objet
Najpogostejše so kolokacije z glagoli zaspati, sprehajati se, pozirati, plesati, ležati,
sedeti.
(42) Plesala sva tesno objeta.
(43) Sprehajala se je objeta s fantom.
Svež
Najpogostejše so kolokacije z glagoli uživati, uporabljati, uporabiti, jesti, pojesti, priti.
(44) Na cilj je prišel svež.
(45) Drobnjak vedno uporabljamo svežega.
Utrujen
Najpogostejše so kolokacije z glagoli zbuditi se, zbujati se, priti, vrniti se.
(46) Zjutraj se zbujam utrujena.
(47) Iz vrtca prihaja utrujen, izmučen, siten in potrebuje kar nekaj časa, da se opo-
more.
121 Dejan Gabrovšek: Povedkov prilastek v slovenščini
Oslabljen
Najpogostejše so kolokacije z glagoli nastopiti, igrati, odpotovati, pripotovati,
zaigrati, dopotovati, odigrati, začeti, prihajati.
(48) Slovenska reprezentanca je v Avstrijo odpotovala nekoliko oslabljena.
(49) Angleži so zaigrali močno oslabljeni.
Močen
Najpogostejše so kolokacije z glagoloma vrniti se, priti. Pridevnik pogosto nastopa
v primerniku.
(50) Podjetje bo iz krize izšlo še močnejše.
(51) Ne dvomim, da se bo vrnil še močnejši.
Poln
Zelo značilen je podredno zloženi povedkov prilastek, izstopajo zveze poln energije,
vtisov, optimizma.
(52) Spočite in polne energije že pripravljajo koreografijo za prve nastope.
(53) Na prvenstvo odhajam polna optimizma.
Vroč
Najpogostejši glagoli so iti, postreči, ponuditi.
(54) Rezance postrezite vroče.
(55) Vroče juhe ponudimo zelo vroče, hladne pa ne ledeno hladne, da obdrži harmo-
ničen okus.
Ohlajen
(56) Vina postrežemo primerno ohlajena.
(57) Likerji se pijejo ohlajeni.
Pridevniki, ki izražajo starost
Tu so združeni vsi pridevniki, ki izražajo starost, tvorjeni po principu X-leten in
zveze star X let.
(58) Rojena v Sankt Peterburgu je dvanajstletna prišla v Slovenijo.
13
(59) Res je umrl star komaj 37 let.
3.1.3 Pridevniški zaimki
Pridevniški zaimek sam je najpogostejši povedkov prilastek, navaja ga tudi Slovenska
slovnica (Toporišič 2004: 270): to je tudi ena od njegovih prevladujočih funkcij, kar
za ostale pridevnike v vlogi povedkovega prilastka sicer ni običajno. Najpogosteje se
veže z naslednjimi glagoli po relevantnosti padajoče: narediti, praviti, živeti, opraviti,
poskrbeti, izdelati, plačati, odločiti, storiti, odločati, delati, izbrati, priti, presoditi, po-
magati, pripraviti, vedeti, napisati, ustvariti, lotiti se, zmoči, soditi si, znajti se. Pogosto
osebek ni izražen, zato lahko pridevnik sam v teh primerih interpretiramo kot osebek.
13
[tag="Gg.*"] [lemma=".*leten" & tag="P.*"] [tag!="S.*|P.*"]
Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 2, april–junij 122
Pomenska poslošenost mu omogoča pojavljanje pri več glagolih, kot je to možno pri
ostalih pomensko bolj specializiranih pridevnikih.
(60) V hiši je živela čisto sama.
(61) Ljudje so voščilnice izdelali sami.
Sporadično se v vlogi povedkovega prilastka pojavljajo tudi pridevniški zaimki ves,
cel, tak, takšen. Pridevniški zaimek kakšen je lahko tudi v vezniški vlogi, kar kaže, kako
se lahko v eni besedi prepletajo različne skladenjske in pomenske vloge.
(62) Žvečljivih tablet ne smete pogoltniti celih.
(63) Njegovo mamico včasih kar malo skrbi, kakšen neki bo prišel Blaž z ribolova.
14
(64) Tak bi težko prišel v svet vaške skupnosti.
15
3.1.4 Števniki
V vlogi povedkovega prilastka se pojavljajo tudi pridevniški števniki, izstopata
prvi in edini. Ker so to pridevniki, ne zasedajo mesta prislovnega določila. Za razliko
od večine ostalih pridevnikov so števniki v določni obliki. Najpogostejši kolokaciji sta
priti prvi in zadeti prvi, ostale zveze se pojavljajo veliko redkeje.
(65) Maskerji in garderoberji pridejo prvi in odidejo zadnji.
16
(66) Zanimivo, da je ravno ona edina preživela hudo potresno noč.
3.1.5 Ostale kolokacije glagola in pridevnika
Po zgornji kodi CQL tu navajamo še redkejše kolokacije, ki jih bomo ponazorili
z nekaj zgledi: umreti mlad; oditi bogatejši za X; jesti, uživati surovega, presnega;
najti umorjenega, ustreljenega; iti sproščen; živeti odmaknjen od X; preživeti zaprt v
X; priti opremljen z X; vrniti se neporažen; ležati buden; igrati neobremenjen; kupiti
narejeno, pripravljeno; peljati žejnega čez vodo; prepeljati se žejen čez vodo; ohraniti
nedotaknjenega.
(67) Gomoljev ne smemo nikoli jesti surovih.
(68) Erik z mamo in očetom živi odmaknjen od sveta na samotnih obalah Severne
Amerike.
(69) Omako kupimo že narejeno.
(70) Pubertetniki vas bodo peljali žejne čez vodo na celotni črti.
3.2 Samostalnik v povedkovem prilastku
Brezpredložni samostalnik in samostalnik brez veznika kot je korpusno teže najti, saj
funkcija osebka in predmeta skoraj povsem prevlada.
17
Kljub več poskusom oblikovanja
14
[word=","] [lemma="kakšen"] [tag!="S.*"] []{,3} [lemma="vrniti|vračati|priti|oditi"]
15
[lemma="tak|takšen"] [tag!="S.*"] []{,3} [lemma="vrniti|vračati|priti|oditi"]
16
[tag="Gg.*"] [tag="Kbv.*"] [tag!="S.*|P.*"]
17
Problem je tudi v označevanju, saj je tožilnik pogosto označen kot imenovalnik, če je oblika enaka
imenovalniški.
123 Dejan Gabrovšek: Povedkov prilastek v slovenščini
ustrezne kode CQL smo našli zgolj en zgled z iskanjem primerov z glagolom vračati
se, to je zgled (71). V povedkovem prilastku je izražena lastnost osebka (študenti so
skoraj bilingvisti), kar ni zelo tipično za samostalnik, zaradi česar se tudi redkeje poja-
vlja v povedkovem prilastku. Potencialno lahko kot povedkov prilastek razumemo tudi
zgled (72), pri čemer sta povedkova prilastka poet in atlet. Naključno smo našli tudi
zglede (73–75), ki jih razlagamo kot povedkove prilastke. Vsakič povedkov prilastek
stoji na začetku povedi.
(71) Leto v tujini omogoča učenje drugega tujega jezika in študenti se vračajo domov
skoraj bilingvisti.
18
(72) Moj nagrobni napis naj bo: Rojen poet, umrl atlet, se je rad šalil.
19
(73) Politi cucek sem se pobral in ročno potrkal na vrata vodje zavoda.
(74) Bodoča nevesta sem kar naprej spodbujala bodočega ženina.
(75) Znal je lepo govoriti, politik pa je bil bolj kilav.
3.2.1 Samostalnik in zaimek v tožilniku
Samostalnik izraža lastnost, ki velja za osebo, izraženo z zaimkom, zaimek je
namreč pomensko presplošen, da bi lahko izražal lastnost. Samostalnik se nanaša na
zaimek, skupaj pa se nanašata na isto osebo. Samostalnik je povedkov prilastek, ker
se vloge ne morejo podvajati, ne moreta se torej dva predmeta nanašati na isti denotat.
Te konstrukcije so redke in omejene na le nekaj izraznih možnosti. Tu velja, da po-
vedkov prilastek stoji za predmetom in je tudi zato samostalnik in ne zaimek v vlogi
povedkovega prilastka.
(76) Glej ga starčka.
20
> glej ga
i
× on
i
je starec
i
(77) Glej jo ubožico.
3.2.2 Zveza pridevnika in samostalnika v rodilniku
Posamezne kolokacije tipičnih glagolov za povedkov prilastek (vrniti se, oditi) so
tudi zveze glagola in zveze pridevnika in samostalnika v rodilniku. Zveza pridevnika
in samostalnika v rodilniku je pridevniška in zato deluje kot tipični povedkov prila-
stek, kar se vidi tudi v večjem številu teh zvez v primerjavi s komaj zaznavano rabo
samostalniških zvez. Najpogostejše kolokacije se: oditi, priti, vrniti se praznih rok;
zapustiti sklonjenih/dvignjenih glav.
(78) V Seul ne bo odšel praznih rok.
21
(79) Nogometaši so domače igrišče zapustili sklonjenih glav.
(80) Od njega smo jo popihali lahkih nog in polne glave okusov.
(81) Nasmejanih obrazov so prišli k meni.
18
[tag="So..i.*"][]{0,2}[lemma="vrniti|vračati"] []{0,2} [tag="So..i.*"] within