—   41   —
Dopis iz Štajarskiga.
Ze davnej zdihuje po rešenju svojih nadlog" učiteljski stan po deželi; Bog daj! de bi se njegov klic skoraj uslišaL Ze davnej pa tudi zdihujejo na Štajar-skim kakor mende povsod mežnarski hlapci pri večih farah, de bi se jih viadarstvo usmililo in jih rešilo suž-nosti učiteljev, ker mežnarji ne morejo in tudi niso dolžni biti gruntni hlapci, kosci, mlatiči, pozimi der-varji i. t. d.*) Pri večih farah je pri cerkvi vedno dosti opraviti in dostikrat, posebno ob času bolezin, toliko, de jih en sam človek ne more opraviti in si mora pomočnika iskati. Le malokteri učitelj je pripravljen mežnarju pomagati in oni so le po imenu mežnarji. Ker so pa vunder tudi kot mežnarji postavljeni in za obojno službo skup slabo plačo dobivajo, vsak sam za-popade, de nima učitelj veliko, njegov pomagavec v mežnarii pa clo malo.
Ljube Novice! spomnite blagovoljno te nadloge v svojim listu in pomagajte nam prositi, de se saj pri večih farah mežnarije skorej ločijo od učiteljskih služb*
Eden v imenu vec m. h.
*) Kako delječ službine dolžnosti mežnarskiga hlapca segajo, je težko sploh razsoditi, ker se pri vdinjanju opravila zgovore, ki jih ima hlapec opravljati. Če se je tedej kdo sploh za vse hlapcje dela vdinjal, se ne more pritožiti, de se mu krivica godi, ampak Je to zamore potožiti, de je plača majhna. Pa — kdo zamore veliko dati, če ima sam malo? — Pravična pa je ta prošnja, de naj se mežnarstvo loči od uciteljstva, in nadjamo se, de je to tudi lanjski škofji zbor na Dunaji ministerstvu nasvetoval, de naj se pri novi vstanovitvi ljudskih sol po kmetih učitelji mežnarskih opravil oprostijo, ki se nikakor ne prilezejo učeniku, ki ima že drugih opravil do-velj. ktere njegov imenitni stan od njega terja. Upajmo tedaj , de v novi prerojeni Avstrii bojo prihodnjič učitelji le učitelji in z boljšimi dohodki, — mežnarji pa tudi posebej le mežnarji z nekterimi poboljški.                   Vred.