omenu) — slog' in zato je imenoval svoje delo »komedijo«. Potomci so jo imenovali »božjo«, ker opeva najbolj vzvišene, res božje predmete. Dante sam je razložil, zakaj je imenoval svoje delo komedijo; pravi namreč: »Komedija pomeni vaški ali selški spev in je neka vrsta pesniške povesti, različna od vsake drage. Glede na vsebino se loči od tragedije, zato ker je ta od začetka čudovita in mirna, na koncu pa umazana in žalostna . . ., a komedija se začenja nerodno, končava pa se srečno. Istotako je jezik drugačen v tragediji kakor v komediji. V prvi je visok in vzvišen, v drugi je priprost in navaden, kakor zahteva Horacij v svoji poetiki. Iz tega se razvidi, zakaj se imenuje to delo »komedija«. Po pravici razlaga Hettinger (Ibid., p. 71, 72), še tako-le: »»Res ima »božja komedija« e p i č e n značaj,   ker
aže sploh dogodke Dantejeve .... pa vendar ni pravi epos, ker pesnik ne pripoveduje samo,  ampak tudi  deluje in
pazi, večkrat pretrguje in oživlja pripovedovanje z dramatičnim gibanjem svojih pesniških oseb, in ker ni v predmetih časovnega vsporeda. Še manj pa je drama v pravem pomenu ... Ni poučni spev... ampak prav posebna, organska zmes vseh teh elementov, popolnoma individuvalna (za-se), ki se ne da primerjati ničemur, temveč le sama sebi. »Božja komedija« ni epos enega junaka, ne enega naroda, marveč vsega človeštva, izgubljenega kakor rešenega, mesta Babilona, kakor tudi nebeškega mesta Jeruzalema!«« In kaj opeva v »komediji«? Naj zopet govori Hettinger, ki tako vrlo umeva svojega ljubljenega pesnika. »Njegov orjaški duh obsega nebo in zemljo, preteklost in bodočnost, državo in cerkev,, cesarstvo in papeštvo, vero in vedo, modroslovje in bogoslovje, svobodo in milost božjo, etiko (nravo-slovje) in politiko, angelje in ljudi, duha in prirodo, vse služi enemu najvišjemu smotru.«                                      (Dalje.)
,,Slov. Beseda". Matica Slovenska razglaša ta-le program »Slovenske Besede«, ki ga podajemo čitateljem (okrajšanega zaradi pičlega prostora in ker ga objavljajo drugi listi).
»M, Slov.« odbor je sklenil izdajati znanstven list »Slovenska Beseda«, kateremu naj bi bil glavni namen pospeševati razvoj našega knjižnega jezika ter določiti in utrditi jednotne pravilne oblike v govoru in pismu.
Razpravljala se bodo v »Slovenski Besedi« vsa vprašanja, tičoča se slovenske slovnice, katera še niso dognana ali še ne dosti razjasnjena. List bode odmenjen slovenskemu jezikoslovju sploh, a najbolj se bode oziral na pravorečnost in jednotno pravilno pisavo. Vse dognane stvari se bodo zbirale, in na podlagi teb beležkov se bode mogla izdati slovenska pravopisna knjižica.
»Slovenska Beseda« bode nadalje pospeševala pravilni razvoj slovenskega besedja v slovarskem oziru in si torej prizadevala pripomoči v to, da se natančno določijo pomeni besedam, kjer se kaže razlika v rabi, da se strokovno nazivoslovje (terminologija) razvije po svojstvu in pravilih slovenskega jezika in da se jezik obogati iz nikakor še ne povse razkritih zakladov narodnega govora.
Časopisa pride vsako leto na svetlo blizu dvanajst pol v nedoločenih obrokih, približno jedna pola vsak mesec. List prične izhajati, kadar se nabere dokaj gradiva.
Odbor Matica Slovenske vabi vse slovenske razumnike na skupno delovanje ter jih uljudno prosi, naj z znanstvenimi razpravami, z mirno kritiko, pa tudi s kratkimi nasveti podpirajo to za razvoj slovenske knjižnosti prekoristno podjetje, da v resnici doseže svoj namen. Dopise bode sprejemal od 10. septembra t. 1. dalje  urednik  bodočemu  listu, gimn. prof. A. Bartel v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 29. julija 1890.                                            Odbor Matice Slovenske.
(Prijateljem slovenske glasbe.) Ako dobim ]e toliko naročnikov, da se tiskovni stroški pokrijejo, izdati liočera III. zvezek ,,Skladeb -j- A v g. A. Lebana". Naj mi torej gospodje, ki se mislijo naročiti na te skladbe, naznanijo to z listnico. Iztis, obsegajoč možke in mešane zbore ter divni samospev ..Vojak'-, bodo stal 40 kr., po pošti 45 kr.
Janko Leban, učitelj v Avberu (p. Štanjel pri Sežani).
Prošnja. Najvljudneje prosimo one naročnike, ki so morebiti prejeli štev. 2 tega letnika v dveh izvodih, in nenaročnike, ki so dobili isto številko samo na ogled, naj nam jo blagovoljno mejo, ker je jako potrebujemo.   Radi jo tudi kupimo in povrnemo stroške.
Listnica uredništva. G. J. S. v A., g. A. K. v Z., g. K. V. v M. in nekateri drugi: jepo prosimo, potrpite in ne zamerite. Polagoma pride na vrsto. Gosp. pisatelje tudi prosimo^ naj pišejo samo  na polovico  strani,  sicer imata  urednik in stavec velike težave.