<3 r» Štev. 7. V Ljubljani, 1. malega srpana 1913. Leto XIV. Čele Kula. (1809-1878). Stoji tam mesto Niš, stoji Naval je Turka strahovit, in v turški sužnosti ječi. za Srbom pada Srb ubit. A Srb si \i trpljenja Že v srbsko taborišče želi osvobojenja. si dušman pota išče. Kdo toliko moči ima, Tedaj pa Sindjelič veli: da narodu pogutn vzravna? ,,Nihče ne sme mu živ v pesti!" Kje je junak, da z rajo Trenutek le . . . grom... strela... gre na osvetno vstajo ? Smrt Srbe je objela . .. In Štefan Sindjelič vzdrhti, Ker živih borcev ni dobil, od jada stisne meč v pesti. se paša je raztogotil. Glas gre po očetnjavi: ln črne misli snuje, ,Z tnenoj na ples krvavi!" krvnikom poveljuje: A Turka je nešteti broj — »Ker živih psov mi ni v rokč, kako šibkejši v bran mu stoj? mrličem vzemite glave!" In v jarke za okopi Na nečloveško delo z junaki Štefan stopi. šli Turki so veselo. Da vragu se ustavi pot, In vzidati jih v stolp veli ... smodnika vsujejo povsod. In Čele Kula tatn stoji. Le iskre ene treba — In glava tam ob glavi in vse zleti do nčba! strmi in nemo pravi: ,,O, bratje, glejte, čujte nas — maSčujte nas, maščujte nas!" E. Gangl Hn^r-If 11=^^=11—'^^=\\---------»—^^ IFH 7