Pomurski

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 13. APRILA 1961 Leto XIII. — Štev. 15 Cena 15 din
V Morski Soboti je zasedal 10 Investicijske banke LRS
STEKLARNA
S SREDSTVI ZDRUŽENIH INVESTITORJEV
V soboto je bila v Murski Soboti seja UO Investicijske banke LRS. Razpravljali so o problematiki investicijske izgradnje v Pomurju, ki jo je v uvodnem referatu nakazal predsednik OLO Rudi Čačinovič. Predvsem se je zadržal pri investicijah za tovarno votlega stekla v Beltincih, obravnavali pa so tudi gradnja industrijskih obratov,.kot na primer MTT Maribor in poštnega poslopja v Murski Soboti. O vseh teh gradnjah bodo dokončno sklepali na eni izmed prihodnjih sej, ko bo prit pravljena podrobna dokumentacija. Novo steklarno v Beltincih naj bi gradili združeni investitorji: Proizvodnja nafte Lendava, Zdravilišče Slatina Radenci, vinogradniška gospodarstva, prehrambena podjetja, pivovarne itd. Pozitivno stališče so zavzeli tudi do gradnje tovarne panelnih plašč, kartonažne tovarne in še do nekaterih drugih ključnih objektov, ki naj bi jih zgradili v Pomurju v prihodnjih petih letih.
Na seji UO Investicijske banke so odobrili investicijska posojila nekaterim industrijskim podjetjem, kakor Tomos Koper, Tovarna železniških vozil »Boris Kidriče Maribor, CP »Delo« Ljubljana in drugim. Odobrili šo tudi 20 odst. investicijsko udeležbo pri gradnji hotela v Ptuju..
- -rj-
Upravni odbor Investicijske banke LRS med zasedanjem
VELIKA SKRB ZA ZDRAVJE DELOVNEGA ČLOVEKA
V soboto je skupščina O-krajnega zavoda za socialno zavarovanje razpravljala o delu zavoda v preteklem letu. Obsežno poročilo, ki za nekaj let nazaj prikazuje razvoj zavarovanja v našem okraju, kakor tudi nekateri statistični podatki prikazujejo, kako skrbimo za naše zdravje.
Po poročilu je v našem o-kraju sedaj zavarovanih (delno in popolno) 110.789, odetega okrog 70.000 kmečkih prebivalcev, kar pomeni, da je nezavarovanih še približno 20.000 prebivalcev. Pretežni del teh predstavljajo prebivalci, ki so zaposleni v drugih o-krajih ter sezonski delavci in
njihovi svojci, nekaj pa je tudi obrtnikov in njihovih svojcev. Pred petimi leti je bilo zavarovanih 13.445, kar pomeni, da je sedaj zavarovanih skoraj 10-krat več ljudi ali velika večina. Zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, ki je bilo uvedeno lani, je zajelo ob koncu leta 62.130 ljudi. Ti zavarovanci so v dobri polovici leta iskali zdravstveno pomoč v ambulantah in poliklinikah 136.782-krat, povprečno vsak zavarovanec pa je dobil tudi po en zdravniški recept. Največ pregledov in zdravstvenih storitev (skupno 74.700) je plačal sklad, na drugem mestu so pa taki (50.747), ko so kmetijski zavarovanci plačali 25 odst. stroškov zdravljenja. Kmetijski zavarovanci so se v tem času zdravili v bolnišnicah 98.170 dni ali povprečno na en primer 19,3. V bolnišnicah se je zdravilo 5089 zavarovancev. Za vse zdravstvene storitve so znašali izdatki 194 milijonov dinarjev ali na zavarovanca povprečno 3124 din.
Ostalih aktivnih zavarovancev v rednem delovnem razmerju je bilo lani povprečno 16.766. Ti zavarovanci so zaradi bolezni bili lani odsotni z dela 198.878 dni (v tej številki niso zajeti dnevi zaradi nosečnosti in poroda, doječih mater, skrajšanega delovnega časa ter tisti primeri, ki ne bremenijo zavoda). V preteklem letu se je ponesrečilo 1416 zavarovancev, med njimi sta se dva smrtno, ponesrečila. Za
(Nadaljevanje na 2. strani)
PLANINSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA:
TUDI LETOS VRSTA IZLETOV
Planinsko društvo Murska Sobota, ki ima nad 350 članov, je tudi za letos pripravilo obširen program dela. Ker v našem okraju ni planin, so delo društva osredotočili na izletni-štvo. Tako je društvo v nedeljo organiziralo izlet preko Ka-. pele k Negovskemu jezeru. Izleta se je udeležilo 30 mladink in mladincev. Podobne izlete bodo letos organizirali tudi v druge turistične kraje v Pomurju. Daljše izlete pa bodo
imeli v Julijske Alpe, na Triglav, v Logarsko dolino, k Trem žebljem na Pohorje, kjer je padel Pohorski bataljon in drugam. Prvi daljši avtobusni izlet predvidevajo v začetku prihodnjega meseca in to v Trakoščan in v rojstni kraj maršala Tita, v Kumrovec. Ce bo dovolj prijav, bodo letos organizirali daljši izlet na Grošs-glockner v Avstriji. Med potjo pa si bodo ogledali Celovec in Vrbsko jezero.
V Planinskem društvu Murska Sobota je zlasti agilna in prizadevna skupina v Beltincih, v katero so vključeni predvsem kmetovalci. Ta skupina je že lani organizirala nekaj daljših potovanj na Hrvaško, na Triglav in drugam. Tudi letos predvidevajo več daljših izletov v planine. V planinskem društvu je včlanjeno tudi večje število mladine, ki ima svoj mladinski odsek. Prejšnja leta je bil ta odsek zelo aktiven, vendar pa je lani pri svojem delu nekoliko popustil. Kaže, da bo mladinski odsek letos ponovno poživil svojo aktivnost.
Planinsko društvo sodeluje pri organiziranju izletov in potovanj s Pomursko turistično zvezo.
Pred volitvami zadružnih svetov
NAJTI SKUPNE KORISTI
V času priprav na volitve zadružnih svetov, ki bodo 23. aprila, je naš sodelavec obiskal predsednika Kmetij-sko-gozdarske zbornice, tov. Štefana Antaliča. V razgovoru je tov. Antalič. odgovoril na vprašanja o delu sedanjih zadružnih svetov in nalogah novih, ki bodo izvoljeni v prihodnjih dneh.
Kaklne so značilnosti razvoja našega kmetijstva in zadružništva v mandatni dobi prvih zadružnih svetov?	-
V dobi prvih zadružnih svetov beležimo najmočnejši razvoj zadružništva. V tem času so se kmetijske zadruge utrdile in se hkrati usposobile za proizvodne naloge. Dobile so tudi jasno smer, kako se naj razvijajo. Prej smo namreč pogosto kolebali, kako razvijati zadruge. Ali naj bodo to trgo-
vine ali servisi za kmetijske stroje. V tej dobi pa se je jasno izoblikovala vloga kmetijske zadruge kot organizatorja proizvodnih odnosov v drobni kmetijski proizvodnji na zasebnih kmetijskih posestvih. V času zadružnih svetov se je ta politika utrdila in bila tudi sprejeta pri njih. Rezultat tega je, da se je močno okrepila mehanizacija, saj je bilo v teh letih kupljenih 200 novih traktorjev, nastajale so zadružne e-konomije, za katere so z odkupom ali zakupom zadruge dobile. 1.400 hektarov zemlje in s tem lahko organizirale lastno rejo goveje živine, ki je i-majo sedaj že 1.500 glav.
Za delo zadružnih svetov je tudi značilno, da so zelo skrbeli za gospodarjenje zadruge in ustvarjanje njenih skladov. Pred dvema letoma so zadruge razporedile v sklade 40 milijonov dinarjev, lani pa 300 milijonov. Enako kot za sklade so skrbeli tudi za kader. Zadružni sveti so namreč uvideli, da si brez dobrega kadra tudi ni mogoče zamišljati dobrega gospodarjenja in tako i-mamo sedaj 160 štipendistov kmetijskih zadrug na raznih šolah. Pozitivno so se izkazali tudi tečaji za uslužbence in pripomogli, da se je poslovanje zadrug zelo izboljšalo. Ko govorimo o uspehih, ne moremo tudi mimo proizvodnih, zlasti pri povečanju hektarskih donosov in živinoreje. Na to je kljub raznim slabostim vplivala predvsem kooperacija.
V mandatni dobi prvih zadružnih svetov je tudi izredno porastlo zanimanje za delo zadruge med njenimi člani. Nekoč so zaradi raznih primanjkljajev gledali nanjo kot na nujno zlo, sedaj pa smo priče izrednim bojem za zadrugo, za njen sedež in tudi izrednemu zanimanju za oblike upravljanja. Nikoli še pri nas ni bilo tako žiyahnih, burnih razprav kot prav v preteklih dneh ob združevanju in v razpravah za sedeže zadruge. Vse to priča,
da so naši kmetijski proizvajalci začeli osvajati zadrugo in jo smatrajo za svojo, ker vidijo le v njej perspektivo in menijo, da bodo le z njeno pomočjo reševali svoje proizvodne probleme.
Kako se je v tem razvoju uveljavljalo družbeno upravljanje kmetijskih proizvajalcev ter vplivalo na razvoj kmetijstva?
Družbeno upravljanje se je dobro uveljavilo. Zadružni sveti so sklepali in odločali o vseh pomembnejših zadevah kmetijskih zadrug in je bilo zelo malo primerov samovolje in še to le pri manj pomembnih zadevah. Pomanjkljivo pa je bilo, da člani zadružnih svetov med zadružniki niso pojasnjen vali in zastopali sklepov, ki so jih sprejemali, ampak so to nalogo morali opravljati zadružni uslužbenci. Posledica neaktivnosti je bilo godrnjanje ob izvajanju odlokov o a-grotehničnih minimumih ter raznih zaščitnih ukrepih, ko so morali nastopati inšpekcijski organi. Izredno pozitivno pa so se zadružni sveti izkazali zlasti pri krepitvi zadružnih ekonomiji kjer so opozarjali na zemljišča, ki bi jih zadruga lahko prevzela z nakupom ali zakupom.
Tudi seje zadružnih svetov so bile dobro pripravljene. Člani so dobivali pripravljeni material bolj po redko, razpravljali pa so vedno na osnovi poročil ali pa kakih a-naliz. Zelo redko je bilo zaslediti težnje po razmetavanju zadružnih sredstev, kar bi se naj pokazalo pri pocenitvi storitev. Glede sklepov, ki so jih sveti sprejemali, je potrebno poudariti, da niti en ni bil tak, da bi ga moral upravnik zadruge v okviru svojih pravic in dolžnosti zadržati, ker ne bi bil v skladu s predpisi. Le ob takem delu zadružnih svetov smo dobili zadružne ekonomije, razširili sodelovanje med zadrugami in zasebnimi kmetovalci, vse bolj mehanizirali kmetijsko proizvodnjo, kar se kaže zlasti pri izkoriščenosti strojev.
Kakšne so naloge novih zadružnih svetov z ozirom na bodoči razvoj zadružništva in kmetijstva in katerim bodo morali posvečati največ pozornosti?
Na vsak način je prvo in o-snovno vprašanje lastna proizvodja kmetijskih zadrug. Sedaj bo imela vsaka zadruga lastno proizvodnjo in zato bodo morale nove zadruge skrbeti predvsem za razvoj takih proizvodnih enoti To proizvodnjo bodo morale dopolnjevati s tisto, ki je na zasebnih kmetijskih posestvih. Ta jim bo morala dajati material za lastne obrate. V živinoreji se bo to kazalo predvsem pri krmi in pitanju živine. Tako bodo od kmetovalcev prevzemale mlado govejo živino in jo dalje pitale v svojih pitališčih a-li pa obratno, da bodo dajale živino kmetovalcem, ki bodo potem pitali naprej. Nadalje so izredno velike naloge glede investiranja, predvsem, katera področja in panoge bodo razvijali. Zelo so pereča tudi vprašanja razvoja mehanizacije kmetijske proizvodnje, vinarskih in sadjarskih okolišev, ureditev gozdarske službe, ki jo prevzemajo zadruge in tako dalje. Najvažnejša naloga pa bo, da bodo zadružni sveti poiskali tiste oblike, ki predstavljajo skupen interes zadruge in zasebnih kmetovalcev ter nadalje razvijali to sodelovanje.
GOSPODARSKO MOČNA KMETIJSKA ZADRUGA -
POGOJ ZA VEČJO IN CENEJŠO PROIZVODNJO
Iz borne vaške trgovine se Je naša kmetijska zadruga v nekaj letih razvila v močno gospodarsko organizacijo z lastno kmetijsko proizvodnjo in v različnih oblikah sodelovanja s kmeti odločilno vpliva na povečanje proizvodnje na privatnih zemljiščih, so med drugim poudarili na občnem zboru KZ Veržej in Križevci.
Realizacija finančnega plana v preteklem letu je bila v obeh zadrugah zelo ugodna. Promet v letu 1960 je narastel v primerjavi s 1959. letom v veržejski zadrugi od 90 na 150 milijonov, v križevski pa od 148 na 215 milijonov, kar pomeni 30% oziroma 34% povečanje. Kakor je bilo razvidno iz poročil, so pri tem prometu skupno ustvarili dobrih 30 milijonov dinarjev dohodka.
Občni zbor je sprejel zaključni račuii in razpravljal o tem, v kaj vložiti in kako uporabiti ustvarjena sredstva. S čistim dohodkom bodo predvsem povečali svoje osnovne in obratne sklade.
Zadružna ekonomija pri veržejski in križevski zadrugi je šele v razvoju. Skupno imajo približno 68 ha zemljišč. Ker se struktura prebivalstva s svojimi družbeno-ekonomski-
mi odnosi v teh krajih vidno spreminja, narodni dohodek na prebivalca raste, zemlja pa prehaja v moderni družbeni proces proizvodnje, planirajo, da se bodo zadružne površine obdelovalne zemlje do konca leta povečale za 100%, ker bo dalo trdno osnovo za lastno proizvodnjo.
Najživahnejša razprava na občnem zboru, posebno še v Veržeju, se je razvila’ o proučevanju perspektivnega razvoja tega izrazito poljedelsko-živinorejskega področja. Nova zadruga bo imela namreč let-
no, kakor predvidevajo, okrog 500,000.000 dinarjev prometa. Predstavljala bo na tem področju pomembno gospodarsko enoto. Od sodelovanja zadružnikov — članov z zadrugo, predvsem pa še od smotrnega dela kolektiva, je odvisno, kako uspešno se bo uveljavila v socialistični preobrazbi naše vasi.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 13. do 23. aprila
Nestalno vreme s pogostimi padavinami. Močnejše padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 13. in okrog 19. aprila.
Soboški mladinci ob Negovskem jezeru
VELIKA SKRB ZA ZDRAVJE DELOVNEGA ČLOVEKA
(Nadaljevanje s 1. strani) izgubljene dneve je bilo izplačanih preko 13 milijonov din nadomestnih prejemkov, medtem ko je pa bilo 16.896 zgubljenih delovnih dni. To je precej visoka številka in tudi velika gospodarska škoda. Lani je obolelo za krajši ali daljši čas 11.289 zavarovancev. Povprečno je doba bolehanja trajala 18 dni ali na zavarovanca 12. Število obolenj in
bolniških dni je v primerjavi z letom 1959 kljub povečanju števila zavarovancev (za 1525) znižalo, povečala pa se je doba bolehanja, kar pomeni, da so bila obolenja dolgotrajnejša. 
Naše ambulante so lani o-pravile za zavarovalce 305.460 pregledov, leta 1956 pa 190.631. Samo v zadnjih dveh letih se je število pregledov povečalo za 42.366. Tudi zdravniki so
lani doslej največkrat obiskali bolnike na domovih in sicer 18.883-krat. V zobnih ambulantah so bili zavarovanci 33.231-krat, v bolnišnicah se je zdravilo 6.865 zavarovancev, v naravnih zdraviliščih pa 566 (1956. leta 199 zavarovancev). Povprečno vsak aktivni zavarovanec je dobil lani 14 zdravniških receptov.
Glede skrbi za zdravje in človeka so zelo zanimivi tudi podatki o skrbi za noseče žene in matere. Tako je lani 377 mater, ki so zaradi nosečnosti in poroda izostale z dela 33.592 delovnih dni, dobilo skoraj 17 milijonov dinarjev nadomestila za plače, zaradi skrajšanega delovnega-časa pa okrog 5 milijonov dinarjev.
Ti podatki sicer skopo in nekoliko suho, toda kljub temu dovolj nazorno prikazujejo, kako vzporedno z gospodarsko rastjo raste in se razvija tudi skrb za zdravje delovnih ljudi ter tudi vse večje možnosti za ohranitev zdravja.
V soboto, ko smo obiskali zelenjavne trgovine v Murski Soboti, smo ugotovili naslednje cene pri solati:
Prodajalna »Sadje-povrtnina« na Stefana Kovača ulici je prodajala solato po 150 dinarjev. V zelenjavni trgovini v Kocljevi ulici je bila cena solati 180 dinarjev, v Delikatesi 160 dinarjev in na trgu, v mariborski »Povrtnini« po 170 dinarjev.
»Sadje-povrtnina« je prodajala solato, ki jo je kupila od privatnih proizvajalcev, Delikatesa jo je dobila iz Ljubljane, mariborska »Povrtnina« pa iz Primorja.
(Na sliki pošlovanica mariborske »Povrtnine« v Murski Soboti.)
NA SLIKI ZGORAJ: NOVI TRAKTORJI TIK PO PRIHODU V MURSKO SOBOTO. SLIKA DESNO: ZASTOPNIKI soboškega agromer-
KURJA PREVZEMAJO OD ZASTOPNIKA AGROTEHNIKE NOVE TRAKTORJE.
POMURJE JE PRED KRATKIM SPET DOBILO 30 NOVIH TRAKTORJEV TIPA
FERGUSON-65. VSI TRAKTORJI IMAJO KOT PRIKLJUČEK 3-BRAZDNI PLUG.
NOVI TRAKTORJI, KI SO JIH TE DNI ŽE RAZDELILI POMURSKIM KMETIJSKIM ZADRUGAM, POMENIJO NOV POMEMBEN KORAK V RAZVOJU NAŠEGA KMETIJSTVA. LETOS DOBIJO ZADRUGE ŠE 8 KOMBAJNOV.
Dne 19. aprila 1961:
ŠTAFETA MLADOSTI
Letošnja štafeta mladosti bo v okviru proslav 20-let-nice vstaje jugoslovanskih narodov in proslave 69.rojstnega dne maršala Tita. Množične in društvene organizacije, predvsem pa člani LMS, Partizana in športnih društev, gasilskih društev, pionirji in člani sindikata bodo sodelovali v štafeti in priredili svečane sprejeme in mitinge.
7. OKRAJNA PROGA: Prosenjakovci — Selo — Fokovci — Martjanci — M. Sobota. Odhod iz Prosenjakovce ob 12. uri, iz Martja-nec 12.30 — prihod v Soboto 13.30.
MLADINA ZA 1. MAJ
Mladinski aktivi v Pomurja te dni živo razpravljajo, kako bodo praznovali 1. maj. V večjih krajih bodo skupno z delovnimi kolektivi pripravili kulturne programe. Skoraj povsod bodo na predvečer L maja kurili kresove in postavljali mlaje. Nekateri aktivi se pa že pripravljajo na skupne izlete.
IVA MORJE ALI NA PLANINE?
LETOS BO IZ POMURJA LETOVALO VEČ LJUDI KOT LANI
Poleg republiške in okrajnih prog bo v štafeto mladosti vključena sleherna naša vas.
1.	REPUBLIŠKA PROGA: Lendava — Beltinci — Murska Sobota
—	Radgona — Apače - Cmurek. Odhod iz Lendave 19. 4. ob 10.
uri. Crensovci 11.30, Beltinci 12.15
—	prihod v M. Soboto ob 13.30. Odhod iz Sobote ob 14.15, Tišine 14.50, Radenec 15.30 — prihod v Radgono ob 16. uri. V Radgoni štafeta prenoči in nadaljuje pot iz Radgone 20. 4. ob 10. uri, Apač 10.30, Stogo-vec 11. uri — prihod v Cmurek in predaja tekačem Maribora ob 11.30.
2.	OKRAJNA PROGA: Cezan.lev-ci (grob talcev) — Ljutomer — Veržej — Dokležovje — Bakovci — M. Sobota. Odhod Iz Cezanjevec ob
SINDIKALNA KONFERENCA V MURSKI SOBOTI Včeraj je bila v Murski Soboti konferenca sindikata gostinskih in trgovskih delivcev za okraj M. Sobota. Na konferenci so v obširno razpravljali o novih gospodarskih predpisih ter se zavzemali za strokovno vzgojo kadrov v obeh omenjenih strokah.
10. uri — prihod v Ljutomer ob 10.30 — odhod iz Ljutomera ob 11. uri, iz Veržeja ob 12. uri - prihod v Soboto ob 13.30.
3.	OKRAJNA PROGA: Cepine! -Salovci — Petrovci — Križevci — Mačkovci — Murska Sobota. Odhod iz Cepinec ob 11. uri, Salovec 11.30, Petrovec 12., Križevec ob 12.15, Mačkovec 12.45, Moščanec 13. uri -prihod v Mursko Soboto ob 13.30.
4.	OKRAJNA PROGA: Lendava
—	Dobrovnik — Bogojina — M. Sobota. ‘ Odhod iz Lendave ob 10. uri, Dolge vasi 10.15, Dobrovnika 11.00, Bogojine 12.15, Martjanec 12.45 — prihod v M. Soboto ob 13.30.
5.	OKRAJNA PROGA: Trdkova
—	Kuzma — Grad — Bodonci — M. Sobota. Odhod iz Trdkove ob 10.15, Kuzme 10.35, Grada 11.15, Bo-donec 12.00 uri, Lemerje — Puconci nec ob 12.30 — prihod v Soboto ob 13.30.
% OKRAJNA PROGA: Sotina -Rogašovci — Cankova — Gederovci
—	m. Sobota. Odhod iz Sotine ob 10. uri, Rogašovec 10.30, Cankove
12.20, Gederovec ob 13. uri — prihod v M. Soboto ob 13.30.
Kje boste letovali? To vprašanje je za marsikoga prav sedaj najbolj aktualno. Nekateri imajo že pripravljene programe, drugi pa se še niso odločili, ali bodo šli na morje ali v planine. To pa mogoče zato, ker morajo gledati tudi na cene. Sicer pa prepustimo besedo nekaterim, ki smo jim postavili zgornje vprašanje. Ernest Olas M. Sobota: »Za kraj letovanjai se še nisem odločil. Verjetno bo to nekje na Severnem Jadranu.« Š. B. Ljutomer: »Sit sem morja, zalo šem se odločil za planine.« Herman Rogan M. Sobota: »Verjetno v Barbatu na Rabu.« Konrad Suhač G. Radgona: »Lani na morju, letos v plani-
nah.« Marija Talaber M. Sobota: »Nekje na severnem Jadranu, verjetno v Kopru.«
Tisti, ki niso vezani na letovišča kolektivov, se bodo, kakor kaže, letos v glavnem zatekli v planine ali pa v manj znana letovišča ob morju, kjer bo nekoliko ceneje. V obmorskih letoviščih bodo letos razen dražjih dnevnih penzionov tudi znatno višje turistične takse. Te bodo olajšale mošnjičke tudi tistim, ki bodo preživeli dopuste pod šotorskimi krili.
Koliko ljudi bo letovalo lz našega okraja, še ni znano. Ne bo pa pretirano trditi, da bo število znatno višje kot lani, kar dokazujejo priprave Počitniške skupnosti, kolektivov in posameznikov. Lahko pa bi rekli,, da bo letovalo v planinah iz našega okraja nekolik« več ljudi kot prejšnja leta.
Občni zbor KZ
»Kmetovalec” v Ljutomera
Na nedeljskem letnem občnem zboru 'KZ »Kmetovalec« v Ljutomeru so pozitivno ocenili lanskoletno poslovanje. Zadruga je imela 214 milijonov dinarjev prometa, s. čemer si bo precej povečala tudi sklade, močno pa si je okrepili lastno proizvodnjo. Na zboru . so sklepali tudi o pripojitvi KZ Radoslavci. Tako bo imela združena zadruga svoje poslovne enote v Radoslavcih, Ljutomeru in na Razkrižju.
Tudi vaščani Dobrovnika in okoliških vasi urejajo cesto proti Bukovniškemu jezeru
BELTINSKA MLADINA GRADI ŠPORTNI PARK
Najlepše darilo Kongresa
V Beltincih se je zgodilo nekaj nenavadnega: dan za dnem so prihajale mladinske delovne brigade... Mlade roke so prijele za krampe in lopate. V družbi traktoristov je mladina v rekordnem času uredila velik fizkulturni park v najlepšem delu beltinskega parka z igrišči za nogomet, rokomet, košarko in odbojko, s 100-metrsko stezo za tek in 500-metrsko stezo za kolesarske dirke, pa tudi plavalni bazen za otroke in odrasle bodo zgradili še letos.
Splanirali so 60 arov zemljišča, odkopali in odvozili 150 kub. metrov zemlje. Brigadirjem je pridno pomagala tudi mladina beltinske osemletke.
Na nogometnem igrišču so že posejali travo in sedaj čakajo na dež, da bo seme lahko vzkalilo. Upajo; da bodo že v drugi polovici maja domači nogometaši igrali na novem igrišču prvo tekmo za prvenstvo v Pomurski nogometni ligi. Graditev športnega parka je vzbudila med občani veliko zanimanje, saj v večernih urah, po napornem celodnevnem delu, sedaj še rajši obiskujejo ta del parka.
Nepričakovani uspehi pri graditvi športnega parka so dali pobudo za nadaljevanje tega podviga; že so sestavili odbor, ki bo poskrbel za izgradnjo kopališča z bazeni za otroke in odrasle. Še letos nameravajo zbeto-nirati bazen in urediti odvod vode v bližnji potok.
Pričakovanja so velika: predvsem, da bodo zgledu mladine in tamkajšnjega kmetijskega gospodarstva, ki je podjetnost in delovno pripravljenost mladine vsestransko podprlo s tem, da je dalo na razpolago svoje traktorje, sledile tudi druge gospodarske organizacije v občini in tako prispevale svoj delež k temu, da bodo davne želje Bettinčanov in želje sedanje mlade generacije čimprej povsem uresničene.
Skrb za napredek telesne vzgoje postaja tako sestavni del prizadevanja širše skupnosti v komuni. Občinski ljudski odbor v Beltincih se je že odločil, da bo akcijo mladine vsestransko podprl. Mar ni to zelo ugoden odmev na sklepe I. republiškega, kongresa za telesna kulturo?
Joško Monda
Vzpodbudne razprave
o razbremenitvi delovnih žena
Konference žena, katere so sklicali občinski odbori Socialistične zveze, so končane v vseh šestih občinah. Udeležilo se jih je preko 600 žena, ki delujejo v političnih organizacijah, v ljudski oblasti, v organih delavskega in družbenega upravljanja in v družbenih organizacijah. Udeleženke so bile pretežno proizvajalke iz gospodarskih organizacij in kmetice. Na konferencah so sodelovali tudi člani občinskih in krajevnih odborov Socialistične zveze, odborniki občinskih ljudskih odborov, predstavniki gospodarskih organizacij in sindikatov ter odborniki stanovanjskih skupnosti, šolskih odborov in zdravstvenih zavodov.
V	poročilih, ki so jih za konferenco pripravile komisije za družbeno aktivnost žensk pri občinskih odborih Socialistične zveze, je bila prikazana aktivnost žensk v organih upravljanja v gospodarskih organizacijah, v ljudskih odborih in njihovih svetih, v organih stanovanjskih skupnosti, šol, zdravstvenih zavodov in tudi v društvenih organizacijah. Iz tega prikaza, kakor tudi iz razprave na konferencah je bilo razvidno prizadevanje in želja žena za delovanje v. upravljanju skupnih' zadev in njihova prizadevanja za dvig proizvodnje v socialističnem sektorju go-« spodarstva, v zadrugah in na zasebnih kmetijah.
V	okraju tvorijo žene 32 % zaposlenih v družbenem sektorju. Največ jih je v tovarni »Mura«, v Slatinskem podjetju, v Dežnikarni v Lendavi in sedaj v novo odprtem tekstilnem obratu v Ljutomeru. Ta podjetja se komaj sedaj modernizirajo in so proizvajalke na tem zelo zainteresirane. Povedale so, da jim bo delo znatno o-
lajšano in bistveno se bodo izboljšali tudi higienski pogoji dela. Se posebno važno pa je, da bodo v sodobno opremljenih obratih tudi več zaslužile in da bodo ustvarjali tudi več sredstev za sklade podjetij in za potrebe občine. Zelo velik je interes žensk za poklicno usposabljanje, saj jih obiskuje sorazmerno več kot moških tečaje, ki jih prirejajo gospodarske organizacije* za u-sposabljanje na delovnem mestu in tudi strokovne tečaje, katere prirejajo občinske ljudske univerze. To so tečaji za računovodstvo in strojepisje.
Iz poročil o gospodarskem razvoju posamezne občine in o razvoju v okviru novega petletnega plana je bilo razvidno, da dohodki prebivalstva stalno naraščajo in da stanovanjske skupnosti in krajevne organizacije Socialistične zveze že razmišljajo, kako pbčutneje razbremenjevati zaposleno ženo. Delavke in uslužbenke so namreč iznašale, da so močno obremenjene z delom na domu. Tudi zaposlitev kmečke žene narašča zaradi občutnega pomanjkanja delovno, sile v mnogih vaseh. To narekuje organizacijam Socialistične zveze na vasi, da skrbijo za razvoj zadružne mehanizacije In kooperacije in da vzpodbudijo krajevne odbore, da postopoma or-
ganizirajo peko kruha v pekarnah in ustanovijo vsaj sezonske vrtce v poletnem času. S tem bi namreč kmečki ženski precej pomagali. Žene so tudi povedale, da v nekaterih vaseh že zbirajo sredstva za vaške pralnice.
Zaposlenim ženskam v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi največ pomagajo otroški vrtci.
V	teh so podaljšali delovni časi in v njih se hrani že preko 400 predšolskih in šolskih otrok.
V	Ljutomeru že pripravljajo tudi oddelek za otroke od 2—3 let starosti. Povsod so žene izrazi-
le željo, da bi občine dale nekaj sredstev za razširitev vrtcev, saj se je njihova dejavnost ob skromnih sredstvih lepo razvila in tudi starši prispevajo svoj delež v denarju, predvsem za prehrano otrok.
Zdravstvena in 'šolska problematika je bila obširno obravnavana. Zdravstveno varstvo žena se je izboljšalo, odkar poslujejo dispanzerji za žene. Žene so doslej precej pomagale pri razvijanju šolskih kuhinj in so pripravljene še več delati, saj so šolske kuhinje prav tako v precejšnjo pomoč zaposleni ženi in se njihovo delovanje že odraža v zdravju otrok.
Na konferencah so žene ugotovile, da za re-
ševanje vseh teh problemov, ki jih zadevajo, niso potrebna posebna ženska društva, ampak da morajo ta vprašanja postavljati povsod tam, kjer še formirajo in delijo sredstva, to je zlasti y gospodarskih organizacijah in v ljudskih odborih.
Zlasti bi bilo potrebno povečati aktivnost svetov, ki bi morali ugotoviti potrebe in poiskati, h skupna sredstva in sredstva prebivalcev za postavljanje takih obratov, ki bodo družini dejansko pomagali in ženo vsaj delno razbremenili.
Nekatere konference so pokazale* da je aktivnost Socialistične zveze med volivci majhna in da žene želijo, da jim v krajevnih organizacijah Socialistične zveze bolj tolmačijo naš razvoj ln pomagajo k večji udeležbi v upravljanju in da bi jih temeljiteje seznanjali s problemi, katere moramo reševati.
Delegatke pa so tudi povedale, da mora Socialistična zveza delati temeljiteje ne samo ha političnem obveščanju žensk, ampak tudi moških, ki še marsikje tudi kot člani odborov političnih organizacij nočejo Ali ne razumejo, da je žena enakopraven član družbe.
Konference so v razpravah in zaključkih nakazale organizacijam Socialistične zveze v občinah več problemov in predlogov, o katerih Je treba šef razpravljati in vzpodbuditi razne družbene činitelje v gospodarskih organizacijah in v občini, zlasti stanovanjske skupnosti in krajevne odbore, da jih bodo skupno z zainteresiranimi prebivalci reševali.
S IDA PODLESEK
2
POMURSKI VESTNIK. 13. APRILA
„TI SI M VRSTI...“
Neposredne francosko-alžirske razgovore o Alžiru so preložili za nedoločen čas. Val atentatov, ki jih organizirajo francoski desničarji proti tem razgovorom, pa tudi sumljive Izjave nekaterih francoskih uradnih osebnosti so prisilile predstavnike borečega se Alžira, da se odrečejo konference v Evianu ob Lemanskem jezeru. Kaže, da bodo morali počakati na mirnejie in — s strani Francozov — odkritejše ozračje .. .
Atentati s »plastičnimi bombami« pa se v Franciji nadaljujejo. Priobčujemo izvlečke iz sestavka »Borbinega« dopisnika iz Pariza, v katerem govori o vznemirjenosti med Francozi zaradi početja desnice.
Kdo je sedaj na vrsti?
Predsednik majhne savojske občine Nouvelle je prejel pismo. V njem je bila slika s pogreba evianskega župana Blanca, ki so ga ubili teroristi v začetku aprila, ter listič s stavkom: »Sedaj si ti na vrsti...«
Da bi rie bilo nikakega dvoma, za kaj gre, so »neznanci« narisali tudi puščico, ki kaže na rakev! Tistega dne je prejelo grozilna pisma vsaj 50 o-seb — vsi tisti, ki so tako ali drugače pokazali, da so za pogajanja z Alžirci. Niti eden med njimi ne pripada isti stranki, vendar jih skrajneži smatrajo za - izdajalce.
Grozilna pisma imajo zgoraj pripis: »Lov na izdajalce se nadaljuje.« In podpis A. F., kar pomeni »Francoski Al-
žir«. Od 1. do 7. aprila je eksplodiralo v Alžiru 86 bomb, zadnje dni pa Število še bolj raste.
Bomba je eksplodirala pred banko Rotshild kot opozorilo Pompi-douju, ki se je menil z alžirskim predstavnikom Ahmedom Bumen-dželom o sklicanju konference v Evianu. Bomba je ubila Camilla Blanca samo zato, ker so njegovo mesto izbrali za sedež konference.
Bombo so vrgli na pet Alžircev-delavcev zato, ker so Alžirci.
Krvavi »»festival eksplozij« se nadaljuje. Vendar doslej Se niso nikogar zaprli...
Zakaj še niso nikogar zaprli? To vprašanje je postavil predsednik de Gaulle po seji francoske vlade v soboto. Kaže, da se močne sile upirajo preiskavi. Odvetnika Poupieja so pred nedavnim ubili kot »»izdajalca«. Ubijalce so prijet li: dva plačanca, nekdanja podčastnika v francoski armadi. Izjavila sta, da sta ukaz dobila »»od zgoraj«, iz Pariza, t. j. od skrajno kolonialističnih krogov.
Preiskava je trajala devet dni, pa nič.
Kdo je ubil Camilla Blanca? Ne vedo. Kdo piše grozilna pisma? Ni znano. .
Kaj je z aktivisti v Alžiru, pri katerih so našli pet kg »»plastike«, dinamita, s katerim izvršujejo ul-trakolonialistični teroristi atentate? Izpustili so jih na svobodo. Kaj je s skrajno kolonialističnim glasilom, ki je napisalo, da predstavlja atentat na Blanca »»pravično delo v interesu naroda«? Izhaja še naprej.
Od kod slednjič »plastika«, strojnice in orožje v rokah teroristov? Iz vojaških skladišč.
Pravijo, da bodo slednjič vendar nastopili proti teroristom. Te dnj so zaprli kakih sto aktivistov. Toda pozneje so jih izpustili. »Ob drugih priložnostih,« piše ne)d informativen časnik, »»bi ravnali drugače.« Pri tem poroča, da so La-gaillarda, enega voditelja skrajnežev iz Alžira, izpustili zato, ker mu bo žena rodila. Res je. Sojenje alžirskim borcem hitro opravljajo in z lahkoto. Smrtne kazni izrekajo brez obotavljanja.
PRVI ČLOVEK V VESOLJU
Kakor so včeraj sporočili nekateri časniki in radijske postaje, krožijo v Moskvi govorice, da so pred dnevi izstrelili v vesolje prvega astronavta, ki se je nepoškodovan vrnil na zemljo še istega dne. Poročajo tudi (D'kily Worker«), da je prvi človek v vesolju dvakrat obkrožil zemljo.
Po ndjnovejših vesteh je bil prvi Človek, ki je poletel v vesolje, 27-letni major sovj. let. Jurij Gagarin. Vesoljska ladja je skupno z letalcem tehtala 4725 kg in je obkrožila zemeljsko oblo v 85 minutah. Major Gagarin je bil med letom ves čas v radijski zvezi z Zemljo. Največja oddaljenost vesoljske ladje od Zemlje je bila 350 tisoč km.
Vest človeštva pred sodiščem
Toliko pričakovani sodni proces proti nacističnemu vojnemu zločincu Eichmannu, ki je v letih 1940/45 vodil obširne operacije za uničenje Židov po vsem, od nacistov zasedenem ozemlju Evrope, se je pričel. Sodna dvorana v Narodnem domu sredi Jeruzalema je oživela. Vsak dan se skozi posebne vhode, kjer jih temeljito pregledajo, drenjajo v dvorano tisti, ki so si pridobili pravico, da zasledujejo sam proces. Posebni policijski oddelki, oboroženi tudi s težkim orožjem, varujejo stavbo z bližnjih ravnih streh.
Kaže, da so izraelske oblasti v podrobnosti pripravile vse potrebno in se jim torej ni tie-ba bati nobenih nevšečnosti — s katerekoli strani. Samega zločinca drže med procesom v posebni kabini iz jekla in neprebojnega stekla. Četudi si sam želi, da bi bil proces čim krajši —- osebno taji svojo odgovornost in jo vali na »one zgoraj«, t. j. na vrhove nacistične Nemčije — se bo verjetno vlekel dva meseca. Samo čitanje obtožnice je trajalo sedem ur!
O zločinih, za katere odgovarja Eichmann, smo že poročali. Za Jugoslovane je posebno zanimiv oni del dokumentarnega gradiva, ki se nanaša na Eichmannovo osebno »poslanstvo«, oziroma »poslanstvo« slepih izpolnjevalcev njegovih navodil v naših krajih, posebno v tako imenovani »Neodvisni državi Hrvatski. Jugoslovanski merodajni organi nameravajo izročiti izraelskim oblastem ustrezno dokumentacijo, ki govori o tesnih
zvezah Eichmanna preko posebnega »izvedenca« kapetana Franza Abromeita z ustaškim notranjim ministrom Artuko-vičem.
Kakor posnemamo iz omenjenega gradiva, so v NDH nekako v treh etapah »rešili« židovsko vprašanje. V prvem obdobju so izdali ustrezne zakonske ukrepe proti predstavnikom židovskega rodu in se le delno lotili uničevanja, v drugem obdobju pa so pričeli z aretacijami in odgoni v koncentracijska taborišča, kjer se je trnova pot internirancev tudi za vedno končala. Zadnja, tretja etapa, obsega čas po kapitulaciji Italije in ukrepe proti Židom v Dalmaciji.
Statistika beleži strahotno število. Fašistično-ustaški aparat je uničil približno 25.000 Zidov na Hrvatskem.
Značilno je, da del svetovnega tiska načenja vprašanje, ali je izraelsko sodišče v Jeruzalemu sploh pristojno soditi Eichmannu glede na to, ker je Eichmann kriv prav tako za množične zločine nad dru-
gimi narodi in rasami. Znano je, da so nacistični sodelavci ali sami nacisti uničili samo v Jugoslaviji nad 600.000 prebivalcev, največ Srbov, Zidov in Ciganov. Del tiska se zavzema za proces pred mednarodnim sodiščem, pri čemer
menda misli nekakšen »novi Niim-berg«. Tisti, ki »objokujejo« naciste, pa žele, da bi se z Eichman-nom ukvarjalo nemško sodišče, saj je zločinec slednjič — Nemec. Pri tem seveda izhajajo s stališča, da | v Zahodni Nemčiji ni smrtne kazni.
Toda izraelske oblasti so pri svoji odločitvi neomahljive. Pravijo, da jia procesu ne bodo sodili Eichmannu samo zaradi zločinov nad njihovim narodom, temveč zaradi zločinov nad vsemi narodi sveta, zaradi zločinov- nad človeštvom. Tisti, ki pravijo, da bi sam proces in morebitna smrtna obsodba samo dvignila val pro-tižidovskih demonstracij in morda celo akcij, pa odgovarjajo, da tu ne gre za to, ali bo Eichmann u-smrčen ali ne, temveč za to, da bi enkrat pred vsem svetom obsodili -protižidovsko in sploh rasistično gonjo po svetu. Proces naj bi torej v prihodnje opozarjal svet na nacistično nevarnost in na nevarnost pred drugimi oblikami rasizma.
Proces naj bi znova obudil vest človeštva. Ta namen je treba samo pozdraviti. Omenimo naj še, da je Jugoslavija poslala v Jeruzalem svojega posebnega uradnega opazovalca. Prav tako so tam tudi predstavniki našega tiska in radlo-televizije. O samem procesu bomo poročali v prihodnji številki	
Eichmann — za »kratek procest
JUGOSLOVANSKA »BELA KNJIGA«
BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je prejšnji teden objavila bogato dokumentirano »Belo knjigo« o sovražni politiki albanske vlade do FLRJ zadnjih deset let. V njej so dobesedno navedene izjave sedanjih albanskih voditeljev o veliki pomoči, ki jo je Jugoslavija nudi-
la v času NOB Albaniji in albanski Partiji ter obnovi po končani drugi svetovni vojni. Vse te izjave so v času protijugoslovanske kampanje »»pozabili«, da bi ostali »»zvesti« Stalinovi liniji.
Od leta 1948 do leta 1958 so albanski diverzanti ubili 12 in ranili 22 , naših obmejnih stražarjev, 227-krat prekršili nedotakljivost ju-
goslovanskega ozemlja in povzročili 388 ostalih obmejnih incidentov. Od leta 1948 do septembra leta 1960 je prešlo v našo državo posamično ali v skupinah 675 diverzantov in agentov, od katerih je bilo 548 oboroženih.
PONESREČENI POIZKUS ZBLI2ANJA
LEOPOLD VILLE - Prizadevanja zakonitega kongoškega predsednika Gizenge in nekaterih krogov v Le-opoldvillu, da bi prišlo do medsebojnih posvetovanj, so propadla, ker je skušal obrambni minister v Ileovi vladi Mobutu skupno s
narnega sveta« dr. Cardona v posebni poslanici pozval vse emigrante, naj izženo »nasilneža Iz dežele, ki jo je zasedla tuja armada«. Ameriški tisk piše o pripravah in tudi prikrito ščuva nanje.
NOVO GROBIŠČE NACISTIČNIH ŽRTEV 
BERLIN - V bližini ceste med Schwerinom in Kriwltzem so odkrili novo množično grobišče vojnih ujetnikov, po vsem sodeč iz taborišča Stalag n-E. Kot sodijo, so umrli od lakote in strahotnega mučenja ali pa so jih esesovskl
še nekaterimi elementi sestanek izkoristiti v svoje namene, po nekaterih verzijah pa celo za novo — past:
- Gizengova vlada je obenem sporočila, da Kasavubuja ne more več priznati za predsednika Republike Kongo, ker je s svojim delovanjem kršil ustava in se sam odrekel tega položaja. Na mesto njega je postavila poseben predsedniški kolegij« v; katerem so ministri zakonite vlade. Ta bo izvrševal predsednikove posle do trenutka, dokler ne bo zakonita skupščina izvolila novega predsednika.
SPET PRITISK NA KUBO HAVANA — Kubanski predsednik Castro je opozoril na vse večje priprave protirevolucionarnih elementov za invazijo na Kubo. Te dni je predsednik »protirevolucio-
pazniki ubili. Med žrtvami so tudi Jugoslovani.'Osebe, ki so imele odgovorne položaje V taborišču, so žive in žive .v Zahodni Nemčiji. Da bi prekrili zločin, sp nad grobiščem zasadili gozd.
PLAVAJOČA BAKLJA
KAIRO — Med številne nesreče, ki so te dni prizadejale svet, sodi brez dvoma na prvo mesto traged, v Perzijskem žalivu, kjer se je v noči od četrtka na petek vnel britanski parnik »»Dara« s 752 potniki, po večini Pakistanci, in posadka. Ogenj se je tako naglo razširil po ladji, da z nje niso dogli poslati pozivov SOS. To nalogo je opravila šele britanska ladja »»Em-pire Guillemot«. Na srečo so prišle na pomoč tri britanske fregate, ki se se urile v zalivu. Kot poročajo, so rešili 563 ljudi, ostali pa so povsem sodeč našli smrt v ognju.
Nadvse prisrčno je bilo nedavno srečanje našega predsednika Tita z maroškim kraljem Mohamedom II. in maroškim ljudstvom
TUNIS IN JUGOSLAVIJA
Šesta dežela, v kateri se mudi predsednik Tito na svoji mirovni poti. po Afriki, je republika Tunis. Leži ob severnih obalah afriške celine in tvori sestavni del zahodnega dela severnoafriškega območja, ki je znano po imenu Magreb. Od vseh afriških dežel je geografsko najbližji Evropi. Meri 125.000 km2 in šteje približno 3,800 tisoč prebivalcev. Med njimi je 3,400 tisoč Tunizijcev, o-stali pa so v glavnem Evropejci. Glavno mesto je Tunis.
Ta sredozemska dežela ima zelo bogato zgodovino. Stoletja je prihajala pod vpliv različnih osvajalcev. V dvanajstem stoletju pred našim štetjem so Feničani na ozemlju današnjega Tunisa zgradili svoje oporišče, ki se je razvilo v vplivno trgovsko mesto in državico Kartagino. Po propadu mesta v drugem stoletju našega štetja, je ozemlje postalo del rimskega cesarstva, po njegovem propadu pa so ozemlje osvajali Vandali, Bizantinci, Spanci, Turki in slednjič Francozi.
Eden naj večjih dogodkov v zgodovini Tunisa je vsekakor prihod Arabcev v VI. stoletju. Od tedaj dalje je bi arabska dežela. V pričetku 6. stoletja so ga osvojili Spanci, še v istem stoletju pa Turki, ki-so ga spremenili v svojo provinco. V 13. stoletju je neki janičarski častnik utrdil tod svojo oblast in ustanovil dinastijo Huseinitov, ki je vladala
vse do razglasitve republike L 1957. Francija je leta 1881. vsilila deželi svoj protektorat in s tem praktično kolonialni status.
Boj Tunizijcev za neodvisnost se je pričel od prvega dne kolonialnega jarma. Leta 1920 je prišlo do ustanovitve stranke Destur, ki si je postavila za svoj smoter boj za avtonomijo in neodvisnost« Štirinajst let pozneje se je stranka razcepila. Mlajši in progresivnej-ši so ustanovili novo stranko — Neodestur z radikalnejšim programom, ki terja hitrejšo osvoboditev. Med drugo svetovno vojno, ko so Tunis zasedli Nemci in Italijani, je Neodestru sodeloval s protihitler-jevsko koalicijo. Pričakoval je, da bo Francija po vojni spremenila svojo politiko do dežele, toda ta je nadaljevala svojo politiko in skušala celo izvajati represalije, s čimer je vzbudila še močnejši odpor tuniškega naroda. Tu in tam je prišlo cela do oboroženih upo-ftv.
Vlada Mendčs-Francea je julija leta 1954 dala Tunisu notranjo avtonomijo. Kmalu potenr so francoske oblasti povečale nasilje. V deželi so pričele delovati skupine upornikov — »»felagov«. Vendar se
Francija ni mogla upreti osvobodilnemu boju. Dvajsetega marca leta 1956 je priznala s posebnim protokolom tuniško neodvisnost. Petindvajsetega junija naslednjega
leta so strmoglavili monarhijo, predsednik republike pa je pos.al dotedanji predsednik vlade in voditelj osvobodilnega gibanja ter
stranke Neodestur Habib Burgiba.
Tuniško gospodarstvo je zaostalo kot posledica kolonialne dediščine. Poglavitna gospodarska panoga je kmetijstvo, ki zaposluje
tri Četrtine delovne sile. Pridelajo olje, žitarice, vino in sadje. Tunis ima kakih 28 milijonov dreves oljk. To število letno poveča-
jo za 700.000 do 800.000 debel. Letna proizvodnja olja znaša 130.000 ton. Vinogradi zavzemajo približno 52 tisoč hektarov. Večji del vina in olja izvažajo, prav tako velik del pridelka južnega sadja.
Rudna bogastva so velika. Nakopljejo več kot 2 milijona ton fosfatov ter milijon ton železne rude, nadalje precej svinca, cinka in cementnega laporja. Industrija je nerazvita. V treh modernih tovarnah izdelujejo umetna gnojila. Obratujeta tudi dve tovarni cementa, dve topilnici svinca, ter nekaj podjetij lahke industrije.
V tako imenovanem »prehodnem obdobju« si je neodvisni Tunis prizadeval, da bi čimprej itrgal Francozom še vse preostale pozicije. Arabski jezik so uvedli kot uradni jezik v šole ter dosegli evakuirance francoskih čet, razen iz Bl-zerte. Uvedli so nacionalno valuto in se ločili od franca. Pričeli so odkupovati zemljo francoskih doseljencev. Izvedli so tudi naciona-liziranje nekaterih francoskih družb v javnih službah.
-Z družb eno-gospodarskimi reformami niso segli kdo ve kako globoko, posebno če pri tem mislimo agrarno reformo in naciona-4 lizacijo. Pač pa so ukinili francoska sodišča in verska sodišča ter uvedli enoten sistem. Osamosvojili so žene, ukinili večženstvo, uvedli sodnijsko ločitev zakona itd. Sprejeli so zakon o zaščiti kmečkih delavcev, priznali pravico do sindikalnega združevanja In zajamčili minimalno mezdo. Ker ni načrta za širšo industrializacijo in gradnjo večjih objektov, skušajo priskrbeti javna dela za brezposelne. Uvedli so progresivno deiavsko zakonodajstvo in socialno zavarovanje za delavce. Agrarna reforma je za sedaj obsegala samo zemllo verskih skupnosti, nove površine so pridobili tudi z izsuševalnimi javnimi delL V dolini Medžerde smejo zasebniki imeti le do 50 ba zemlje. Lastnikom so odvzeli zem-
ljo, ki je ne obdelajo ali ki so jo zapustili.
Jugoslovansko-tuniško sodelovanje se je pričelo razvijati, še preden je dežela postala neodvisna, posebno v OZN, pa tudi v okviru sindikalnih, mladinskih in drugih organizacij. Leta 1958 sta obe deželi odprli svoja diplomatska predstavništva, ki so jih pozneje povzdignili v veleposlaništva. Medsebojno sodelovanje pa je posebno okrepila zamenjava uradnih osebnosti in delegacij. Nato so sledili obiski kulturnih delegacij in skupin ter športnih, političnih in sindikalnih delegacij.
Blagovna zamenjava med obema državama je dosegla lani že 3 milijone dolarjev. Prvi plačiml sporazum sta sklenili leta 1957, nov pa je bil podpisan za obdobje 1960-1961 konec lanskega leta. Jugoslavija kupuje v Tunisu fosfate, morsko sol, plutovino, sirove kože, staro železo, južno sadje in druge proizvode, v Tunis pa izvaža razne polizdelke in končne izdelke, kakor tudi razne predmete široke potrošnje. Jugoslavija redno sodeluje s svojimi izdelki na Mednarodnem sejmu v Tunisu. FLRJ Je Tunisu tudi odobrila posojilo v znesku 5 milijonov dolarjev.
Močno je sodelovanje na tehničnem področju. Na naših vseučiliščih študira šest tuniških študentov — jugoslovanskih štipendistov. Tuniška vlada kaže zanimanje za delo naših izvedencev. Trenutno dela v Tunisu 13 jugoslovanskih zdravnikov, trije veterinarji, dva izvedenca za kmetijstvo, eden za ribolov in en tehnični izvedenec. Seveda obstajajo še široke možnosti za sodelovanje na vseh področjih. Obe vladi si prizadevata, da bi jih čimbolj izkoristile.
Prebivalci tuniških oaz pri plesu
POMURSKI VESTNIK, 13. APRILA
3
20-LETNICA VSTAJE
OSNA OBLETNICA SMRTI
BORISA KIDRIČA-PETRA
Te dni bo minilo že 8 let od tistih aprilskih dni, ko smo se v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani množično poslavljali od velikega revolucionarja in misleca Borisa Kidriča. Hkrati pa se spominjamo tudi njegovega rojstnega dne, saj je bil rojen. 10. aprila 1912. leta.
Vseskozi nagnjen k naprednim revolucionarnim idejam, je bil že kot sedemnajstletni sedmošolec (član SKOJ) obsojen na leto zapora in takratne oblasti so mu zato, ovirale vsak študij. Že z 20. letom. starosti, to je leta 1932 je postal član Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo, tri leta kasneje pa kandidat za CK KPJ in sekretar SKOJ. Toda takratni režim ga je nenehno zasledoval in preganjal. ——
Moral se je umakniti. Bil je na Dunaju, v Pragi in v Parizu.
Leta 1939 se je vrnil. Zaprli so ga. Toda brž, v kritičnem času 1941. leta, se je pojavil med vodilnimi osebnostmi ilegalnega revolucionarnega dela. Bil je organizator in tvorec Osvobodilne fronte, v okviru katere je videl možnost množičnega upora in ljudske revolucije. Postal je tudi prvi komisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, zatem sekretar Izvršnega odbora OF, komisar Glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Na zgodovinskem zboru slovenskih poslancev v Kočevju 1943. leta je bil izvoljen za sekretarja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in bil vodja naše delegacije na II. zasedanju AVNOJ.
Kot tak: revolucionar, borec, mislec in graditelj nove ljudske oblasti je bil 5. maja 1945. leta izvoljen tudi za predsednika naše prve Narodne vlade Slovenije-
Toda njegove sposobnosti in pripravljenosti so ga vodile v Beograd, kjer so ga čakale še težje in odgovornejše naloge, ki jih je izpolnjeval z vztrajnim in neutrudljivim delom. Bil je minister za industrijo FLRJ, predsednik Planske komisije in Gospodarskega sveta, član Zveznega izvršnega sveta in član | CK ZK Jugoslavije.
Zahrbtna bolezen ga je napadla sredi njegovega polnega delovnega zaleta, prav ko je z vse večjim uspehom v konkretnem delu začel uresničevati vse tisto, za kar se je vse življenje bojeval. Umrl je v Beogradu 11. aprila 1953. leta, pokopan pa je v skupni grobnici narodnih herojev v Ljubljani.
MEMORANDUM PREKMURSKIH ŠTUDENTOV
Zahvaljujoč iniciativi, nekaterih članov Partije, ki so bili v tesni povezavi s Klubom prekmurskih akademikov, se je že nekaj dni po vkorakanju madžarskih čet vršil širši, pomenek članov kluba na klopeh pred soboškim gradom. Bilo je govora o novo nastali situaciji. Soglasen sklep tega sestanka pa je bil, da klubovci stopijo v stik s člani katoliškega akademskega združenja »Zavednost« in v imenu študirajoče mladine Prekmurja zahtevajo od najvišjih madžarskih forumov garancije za spoštovanje slovenskega jezika in vseh socialnih pridobitev prekmurskega prebivalstva. Vodstvo »Zavednosti« je pristalo na sodelovanje v tej akciji. Nekateri klubovci smo pa takoj potem začeli sestavljati osnutke memoranduma, ki bi ga naj predali madžarski vladi. Proti koncu aprila smo se skupno z nekaterimi člani »Zavednosti« drugič zbrali. Na tem sestanku smo prejeli dokončno izdelan osnutek memoranduma in izbrali tročlansko delegacijo, ki bi ga naj predala takratnemu ministrskemu predsedniku madžarske vlade.
Memorandum je vseboval sledeče zahteve: 1. spoštovanje agrarne reforme 2. nadaljevanje regulacijskih del na Muri, 3. povoljno rešitev kmečkih dolgov (in upoštevanje katastra pri . odmeri davka), 4. nadaljnjo uporabo slovenskega jezika v uradih, osnovnih šolah in gimnaziji (s tem, da se v šolah poučujejo vsi predmeti v književnem slovenskem jeziku, madžarski jezik pa se naj uči samo kot predmet), 5. dovolitev izhajanja slovenskega lista (v književni slovenščini), 6. ohranitev slovenskih knjig v sklopu tiovoformiranih knjižnic in 7. nastavitev slovenskega uradništva, ki po rodu ni iz Prekmurja. S tem v zvezi je potrebno omeniti, da se samo ena točka memoranduma nanaša na študentovska vprašanja in to predvsem na priznavanje dosedanjih študij in na možnost njihovega nadaljevanja.
Ker so nam za potovanje v Budimpešto bile potrebne dovolilnice, smo o naši nameri obvestili neuradnega predstavnika madžarskih vladajočih krogov, profesorja Mikola Šandora, ki se je takrat mudil v Soboti. Najprej nas je začudeno premotril od glave do peta, potem pa je izrazil željo, da bi si ogledali vso »stvar« ... Ko je imel pred sabo tipkano besedilo memoranduma, je v duhu svojega »vendskega« izrazoslovja brez nadaljnjega začel popravljati izraze »slovenskih« in »književno slovenski«. Zadovoljen in misleč, da nas je na svoj način prekanil, nam je potem izposloval potno dovolilnico. Nakana pa mu ni uspela. Ali Kardoš je znova pretipkal madžarski del memoranduma in tako ohranil prvotno obliko.
Delegaciji, ki je odnesla memorandum, je bil obljubljen odgovor, ki ga pa seveda ni bilo in ga niti ni pričakovala. Memorandum je pa ostal kot skromen, osa- mel in svojevrsten dokument narodnostne zavednosti prekmurske študirajoče mladine.
(Prirejeno po članku Franca Sebjaniča Iz nenapisane kronike Kluba prekmurskih akademikov za april in maj 1941. leta.)
NADALJNJA UREDITEV TITOVE ULICE V M. SOBOTI
Več modernih lokalov
Verjetno že koncem tega leta, kot je to predvideno, bo dobila Titova ulica v Murski Soboti povsem drugi videz. Stare hiše bodo podrli in postavili nova dvo- ali več nadstropna poslopja. Tako se bo zvrstila vrsta novin poslopij od hotela »Zvezda« pa do sedanje tržnice, na drugi strani pa od Glasbene šole skoraj do Evangeličanske cerkve.
Na vogalu pri Glasbeni šoli bo stala štirinadstropna stanovanjska zgradba, v pritličju te pa bo imel hotel »Zvezda« ekspres-bife, kombiniran s slaščičarno. Med to vogalno stavbo in stavbo, ki jo gradi DOZ, bo zgradil Prekmurski magazin trinadstropno veleblagovnico. V pritličju DOZ-oyega poslopja pa bo samopostrežna trgovina Trgovskega podjetja Merkur.
Ob sedanjih prostorih hotela »Zvezda« že gradijo trinadstropni podaljšek hotela, ki bo imel v prvem in drugem nadstropju hotelske sobe, v pritličju pa bo nova prodajalna tovarne čevljev »Borovo«. Od te stavbe Vse do trgovine »Proleter« bo stala trinadstropna stavba Zavoda za socialno zavarovanje.
V	jeseni pa bodo pričeli z gradnjo nove tržnice. .To bo sicer večja zgradba, kjer bodo zgoraj dvo- ali trosobna stanovanja, v pritličju pa bodo tržni prostori. Nova tržnica bo stala na prostoru sedanje tržnice. 
Vse te gradnje, bodo pričeli razen veleblagovnice in poslopja Zavoda za socialno zavarovanje, v jeseni. Zavod za socialno zavarovanje pa bo pričel graditi že meseca junija. V_letošnjem letu pa je predviden še en 19-stanovanjski blok, ki bo stal na Lendavski cesti.
OBČNI ZBOR KZ Murska Sobota
V	ponedeljek so na občnem zboru KZ Murska Sobota med drugim razpravljali o finančnem poslovanju KZ v lanskem letu. Obširno so razpravljali tudi o združitvi kmetijskih zadrug Murska, Sobota, Črnelav-ci in Tišina, ter sprejeli nova pravila združene KZ. Sedež nove KZ bo v Murski Ssboti, v Črnelavcil) in na Tišini pa bodo obrati združene KZ. Na občnem zboru so govorili tudi o proizvodnih načrtih in o volitvah v novi 87-članski zadružni svet, ki ga bodo izvolili 23. aprila.
Na ulici Stefana Kovača je gradnja stanovanjskih blokov pri kraju. S tem so končane tudi vse nadaljnje gradnje. Potrebno bo samo še urediti prostor okrog blokov.
-ml
Čez leto dni na tem mestu veleblagovnica
Pevski živžav v Gornji Radgoni
Prvi so se pripeljali Apačanci; veselo so privriskali, kot bi Sli v svate. Kar za dva kamiona jih je bilo, nad sto mladih grl in nasmejanih lic. Za njimi so prispeli pionirji — pevci iz StogoVec, za temi veseli Prleki od Vidma in do devete ure dopoldan so se prismejali, vrli črički iz Negove, Radenec, Orehovec in še od kod drugod. Kajti ta dan, v nedeljo, so imeli pionirski pevski zbori iz radgonske občine svoj velik dan! Pevsko revijo!
Povsod po naši domovini bodo pionirji proslavili 20-letnico ljudske vstaje z Jugoslovanskimi pionirskimi igrami. Zato so sklenili pionirji radgonske občine, da bodo tudi oni sodelovali pri proslavah lega našega najvažnejšega zgodovinskega dogodka. 9. april so določili, da bodo s pesmijo pozdravili 20-letnico Revolucije.
Deset zborov se je zbralo ob za-
četku revije na okrašenem odru. Svečanost so pričeli z Internacionalo. Ognjevito so zapeli himno proletarcev vsega sveta. Pionirski pevski festival so pozdravili tov. Levarjeva, ljudska poslanka, tov. Ante Novak, predsednik Sveta Zveze Svobod iz Sobote in tov. Tan-cer, predsednik Sveta za prosveto in kulturo pri ObLO v G. Radgoni.
Potem pa se je začelo. Nastopili so najmanjši Radgončani, za njimi so junaško zapeli še skoraj cicibani iz Orehovec. In tako je šio dalje. Pevci iž radgonske posebne šole so bili sprva, kar plahi, potem pa so zapeli, da je dvorana kar ostrmela ob njihovi pesmi. Lica so jim zažarela in ob koncu prepevanja jim je bilo kar žal, ko so morali z odra. Kmalu nato je zazvenela prisrčna pesem iz grl že renomiranih Radenčanov. Prav res je, da so lepo zapeli! Brž nato 90 se
zvrstili še zbori od Vidma, ki s« nastopili že drugič v G. Radgoni, dobro so se odrezali pevci iz Negove, ki so že naši stari znanci. 8 posebno pozornostjo pa so spremljali poslušalci pesem, ki so jo prinesli s seboj Apačanci. Imenitna so zapeli! Zato pojdejo tudi v Mursko Soboto na okrajno revija. To-je mogočna vojska mladih pevcev, ki jih vodi neumorna pevtf-vodkinja tov. Cepinova. Za konec je nastopil še radgonski mladinski zbor. Se enkrat so se zbrali mladi pevci na odru in skupno zapeli še dve pesmi. Polna dvorana vnetih poslušalcev je bila z revijo zelo zadovoljna, še bolj zadovoljni pa se bili mladi pevci, ki jih je bilo nad Šest sto, saj so lepo in dostojna proslavili 20-letnico ljudske vstaje naših narodov.
Tudi v Žepovcih so nestrpno čakali na prvo televizijsko od-daio, ki jo bodo gledali na lastnem televizor ju. Pred dnevi se je to uresničilo
Seja ObLO Murska Sobota:
VEČ POZORNOSTI STROKOVNEMU IZOBRAŽEVANJU
V torek so na seji, obeh zbirov ObLO Murska Sobota razpravljali o delu upravnih organov občinskega ljudskega odbora. Ugotavljali so, da so nekateri občinski uslužbenci preveč obremenjeni s sprejemanjem strank. Grajali so pri tem take primere, ko stranke prihajajo ria občinski ljudski odbor, ko ni uradnih ur.
Odborniki so se zavzemali za sistematično izobraževanje uslužbencev. To vprašanje bi morali reševati predvsem v okviru sindikalne podružnice in Ljudske Univerze. Več pozornosti bi v bodoče morali posvečati tudi tistim uslužbencem, ki so v rednem delovnem razmerju in študirajo na rednih srednjih ali višjih šolah.
Na skupni seji obeh zborov so odborniki poslušali tudi poročilo sodnika za prekrške pri ObLO, na ločenih sejah pa so sprejeli nekatere odloke s področja šolstva.
V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI NAJDETE
NASI PIONIRJI PROUČUJEJO
SVOJ DOMAČI KRAJ
Zato prinašamo kratek pregled
nekaterih knjig, ki govore: neposredno ali posredno o Prekmurju.
Dčlzala, kasnejši Alsč-Lendvai Hi-radč, Als6-Lendva letn. 1899 in 1912, sign.: II 17; Kokolj M.: Prekmurje in Prekmurci v slovenskem periodičnem tisku, Murska Sobota 1957, sign.: P; Ljudska pravica, D. Lendava 1934-35. Fasc. 102; Ljudski glas, kasnejši Obmurski tednik oz. Pomurski vestnik 1949-1961, sign.: n 4; Muraszombat es Vidčke, Mura-szombat 1884-1945 (na razpolago so: 1889-1891, 1906-1911, 1913-1919 in 1941-1945), sign.: n 12.; Murska krajina, Murska Sobota 1932-1941, sign.: D 8; Nčpujsšg, Murska /SobofJa 1958-1961, sign.: n 23; (Ndvak V.): Slovenska krajina, Beltinci 1935, sign.: 2949; Novi čaš 1932/33, Murska Sobota, fasc: 100; Pomurje! Szovetke-zeti * naptara .. . Murska Sobota 1960, 1961, sign.: 4985; Vas-v£rme- • gye, MagyarorszAg varmegyčj 6s v&rosai, Bdp., sign/: '729;' Zala-me-gye, Magyarorszag v£rmegyči es varosai. Bdp., sign.: 729; Zadružni koledar Pomurja 1959, 1960, sign.: 4986; Caplovič L-M. Horvat: Hrvati in Slovenci na Ogrskem. (Tipkopis) Fasc. 53; Dravec J.: Glasbena folklora Prekmurja.' 'Lj. 1951. sign.: 851; Novak V.: Prehrana v Prekmurju, Lj. 1947, sign.: 4811;
Mlinšek D.: Rast in gospodarska
vrednost črne jelše. (Murska Sobota 1960) sign.: 4977; Gledališki list, Murska Sobota, sign.: 4854; Spomeniško Pomurje, Murska sobota, 1957 sign.: 4483; Srečanje, M. Sobota 1958 sign.: 4372; Zadnikar M.: Romanska arhitektura, na Slovenskem, Lj. 1959, sign.: 4963; Zadnikar M.: Umetnostni spomenlkiv Prekmurju, Murska Sobota 1960. /‘Mladi Prekmurec, Murska Sobota Murska Sobota 1956-1958. sign.: 4180: 1936-1940, sign.: 4824; Svet ob Mtin. Murska Sobota 1956-1958. sign.: 41W Geografski zbornik. Murska Sobota 1959, sign.: 4764; Melik A.: Štajerska s Prekmurjem, Slovenija, Lj. 1959. sign.: 250-H-21 UPRAVA STUDIJSKE KNJIŽNICE
Mladinci tudi letos v vojaške šole
Personalna uprava Državnega sekretariata za narodno obrambo je tudi letos razpisala natečaj za sprejem kandidatov za gojence raznih podoficirskih šol in poseben tečaj za podelitev štipendij dijakom srednjih šol, ki želijo po končani šoli študirati v vojaški akademiji ali pa v letalski vojaški akademiji.
Pouk na vseh podoficirskih šolah se začne >1. septembra 1961 in traja dve leti. Tri leta traja pouk na raznih tehničnih, letalskih in mornariških podoficirskih šolah, tri leta in pol pa na vojno-glasbeni šoli. Za vpis v podoficirske šole je
potrebno zadostiti nekaterim sploš n im in posebnim pogojem, ki jih v natečaju predpisuje DSNO. Predvsem je potrebna končana osnovna šola. Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja za sprejem v podofi- cirske šole ali vojno glasbeno šolo, predložijo referentu za zadeve narodne obrambe pri občinskem ljudskem odboru prošnjo, kolko-vano s 50 din in to najkasneje do 30. aprila letos. Prošnji — tiskovine dajejo referenti za zadeve narodne obrambe, je treba priložiti overov-
ljen prepis spričevala 8. razreda osnovne šole in karakteristiko mladinske organizacije. Ce prosilec še obiskuje šolo, priloži prošnji overovljen prepis ocen iz prvega polletja 8. razreda in prepis spričevala 7. razreda.
Podobno. kot v podoficirske šole je možen vpis tudi v vojaške akademije. Razlika glede možnosti za vpis je le v tem, da je potrebna za vojaške akademije končana gimnazija, učiteljišče ali pa druga srednja strokovna šola.
DSNO je za kandidate vojaških akademij razpisal tudi štipendije. Dijaki srednjih šol, ki želijo štipendije DSNO, morajo odgovarjati nekaterim splošnim pogojem natečaja: da so zdravi in da pri vpisu v prvi razred srednje šole niso
starejši od 16 let. Štipendije so naslednje: 6.000 dinarjev mesečno v prvih dveh razredih in 7.000 dinarjev v zadnjih treh razredih. Po končani srednji šoli se štipendist DSNO vpiše v eno izmed vojaških akademij.
Vojaške akademije dajejo gojencem široko, izobrazbo. Poleg strokovnih vojaških predmetov se učijo še filozofije, politično ekonomijo, pedagogiko, psihologijo; nekatere tuje jezike itd. To pa je le del znanja, ki ga pridobi gojenec na vojaški akademiji. Na posebnih tečajih ima možnost postati dober šofer, smučar, padalec, fotograf, športni plavalec itd. Čeprav gojenci precejšen čas porabijo za učenje in delo, vendarle preostane dovolj časa tudi za razvedrilo in za zabavo. Za to stran življenja skrbijo klubi po vojaških akademijah. V teh često gostujejo naši znani igralci, operni pevci, glasbeniki, književniki in drugi umetniki. Trikrat na teden imajo gojenci na razpolago tudi popoldanski .in večerni čas, ki ga izkoristijo v mestu ali v svojih družabnih prostorih, kjer se srečujejo z dekleti in fanti drugih šol ali fakultet. Vsako leto odhajajo gojenci tudi na taborjenje, vsako zimo, po polletnih izpitih, pa prebijejo nekaj časa v smučarskem centru na Jahorini.
Po drugem letu šttidija razvrstijo gojence po rodovih, kjer se 'specializirajo. Na razvrstitev na posamezne rodove vpliva predvsem želja in nagnjenje gojencev. Med šolanjem so gojenci popolnoma o-skrbljeni. Dobijo uniformo za delo in praznike ter vso drugo opremo. Ob vsakem končanem letniku imajo več tednov letnega dopusta.
Vsi tisti, ki letos končujejo osnovno ali srednjo šolo in se odločajo za bodoči poklic podoficirja ali oficirja, dobijo za vpis v omenjene šole vse potrebne informacije pri referentu za zadeve narodne obrambe pri občinskih ljudskih odborih ali na vojnem odseku pri okrajnem ljudskem odboru.
POMURSKI VESTNIK, 13. APRILA
4
Akademiki med zimskim smučanjem na Jahorini
OBISK TEGA TEDNA:
DESET VASI V VRTINCU POMUDI
Redko se zgodi, da se izgubljena novinarska beležnica ne bi vrnila lastniku. Prav zato sem tudi sam čakal do zadnjega trenutka, povpraševal po postajah Ljudske milice, venddT zaman. Mogoče jo dobim kdaj pozneje... Toda reportaža hi smela izostgti.
Češnjevi cvetovi so se vrtinčili na tlay kot če bi snežilo po gozdovih in poljih pa je pomladno zelenje razlivalo svoje čare. Otroci so bosi skakljali po tratah, njihovo vreščanje pa je dopolnjevalo žvr-golenje škorcev, ki so se letos vrnili prej kot prava pomlad. Toplo spomladansko vreme vsiljuje ljudem delo, ki ga je vedno dovolj.
In ko sem razmišljal o tem, sem skoraj pozabil, da sem že v GER-LINCIH, tam, kjer naj bi se začela reportaža.
Pripovedovali so o mladini, od katere si v Gerlincih ne obetajo posebno veliko, zato so zasukali pogovor drugam. Tudi Prosvetno društvo »»Ivan Cankar«« le životari, nad instrumenti tamburaškega zbora, ki so jih kupili lani, pa gospodarijo pajki ... Letos bodo obnovili šolo in takrat bodo morali spričo porasta Števila učencev odstraniti iz razreda zasilni oder. In tako bodo ostali brez prostorov za prireditve in sestanke. To jim pa narekuje gradnjo vaškega doma, s katero bodo verjetno kmalu začeli.
V GORNJIH CRNCIH nimajo posebno velikih načrtov, saj je tudi vasica, majhna. Na zadnjem zboru volivcev se niso mogli zediniti, ali bi poprej gradili vaški dom ali novi most in ceste. Potrebno bi bilo oboje. Mladinski aktiv je, čeprav šteje le kakih deset članov, pred kratkim uprizoril igro »»Krivoprisežnik«, s katero bodo verjetno tudi gostovali. Letos računajo tudi na začetek raznih športnih treningov.
Ni treba posebej omenjati, da imajo v KOROVCIH eno najboljših gasilskih društev v okraju. Zato me ni iznenadilo, da so se letos odločili za nakup gasilskega avtomobila. Pripravili so že precej sredstev, nameravajo pa še organizirati nabiralno akcijo. To pa ni vse. Tudi letos bodo delali opeko za prizidek h gasilskemu domu. Potrebujejo namreč vaško dvorano. Lani so nekaj opeke že naredili, vendar so jo deloma odstopili za dograditev šole na Cankovi.
Na CANKOVI je vedno kaj novega. Najprej so pohvalili pionir-je-podmladkarje, ki so se letos zavzeli za ureditev parka. Skoraj vsi so delali; nekateri so obrezovali nasade, drugi prijeli za motike,
najmlajši pa so odnašali šibje. Pri tem so opravili blizu 200 delovnih ur. In če je beseda že o pionirjih, naj omenim še to, da so v minulem mesecu večkrat uspešno u-prizorili igro »»Uboga Ančka«. V kratkem se obeta - na Cankovi še uprizoritev igre »»Sola očetov«, ki jo pripravlja prosvetno društvo. Prosvetno društvo pa se že pri-
pravlja tudi na proslavo 20-ietnice revolucije, ki jo bo krajevni odbor SZDL pripravil v maju. In na koncu naj še zabeležim, da se tudi na Cankovi gradnja novega zadružnega hleva počasi bliža koncu.
»»Televizor bi radi kupili«, so mi povedali v SKAROVCIH. To menda ne bo tako težko, saj imajo blizu 60 tisočakov že pripravljenih, računajo pa še na nabiralno akcijo in v skrajnem primeru na malenkostno posojilo. Kaže, da ne bo dolgo, ko bodo v vaški dvorani, ki so jo zgradili pred leti, namestili novi vaški televizor. In če so se nekateri vaščani za televizor počasi ogrevali, ne moremo tega trditi na melioracije, ki jih pripravlja sekcija za kmetijstvo pri krajevnem odboru SZDL. V vasi imajo posebno komisijo, ki bo določila najnujnejša področja. Na koncu obiska sem se srečal še s predsednikom mladinskega aktiva. Aktiv je še mlad in nima posebnega programa.
Tudi mladina na KRAJNI nima kakih večjih načrtov. Zato nekateri
priporočajo, naj bi se priključila gederovski organizaciji. In gasilski dom: dvorana in dve sobi sta urejeni. V eni je posvetovalnica. Niso pa še urejeni prostori za gasilsko opremo. To so imeli v programu letos, vendar so dobili od občinskega ljudskega odbora premalo sredstev. Rabili bi tudi motorno brizgalno, vendar večino srestev dajejo za odplačilo posojila novega doma. Ljudje s Krajne bodo pomagali pri gradnji nove šole na Tišini, vendar pod pogojem, da bodo hkrati dograjevali tudi šolo v Gederovcih.
Enako so mi zatrjevali v GEDEROVCIH. Za prizidek šole, ki naj bi potem imela pet oddelkov, i-majo pripravljene nekaj opeke in apno, vendar občinski ljudski odbor v perspektivnem planu tega ni predvidel. Zadnji zbor volivcev se
Je za dograditev zopet resno zavzel. Ker so vasi GEDEROVCI, SO-DISINCI in M. PETROVCI med sabo tesno povezane, moram pisati o njihovem delu skupno. Vaščani vseh treh vasi, skupno s Krajno, so pred leti kupili televizor, ki so ga začasno namestili v šoli v Gederovcih. Ljudje se okrog njega radi zbirajo.
In končno še — PETANJCI, kler gradijo vaški dom. Lani so napravili 80.000 kosov opeke, pa tudi o-stali gradbeni material imajo pripravljen. Že do jeseni bi radi dom spravili pod streho. V Petanjcih so pohvalili mladino, ki je pred nedavnim priredila veseli večer, na zadnjem sestanku pa se je odločila za sodelovanje pri gradnji doma. Podobno so sklenile tudi ostale vaške organizacije.
J. Stolntk
Tudi Cankova dobi nove hleve.
Ljutomer
V ljutomerskem Domu kulture so pred dnevi nastopili najmlajši Ljutomerčani — cicibani iz otroškega vrtca. V dvournem programu so zapeli in recitirali več pesmi, na programu pa je bilo tudi nekaj igric. Starši in ostali, ki so v velikem številu sledili programu, so bili zadovoljni z uspehom najmlajših. Pohvalo pa zasluži tudi vodstvo vrtca, ki je prireditev organiziralo.
»slav«
LEPI E S P E H I
AVTO-MOTO DRUŠTVA M. SOBOTA
Aktivnost članov Avto-moto društva Murska Sobota je prišla do izraza šele pred dvema letoma. Namesto prejšnjih dveh starih imajo danes že 10 avtomobilov, 3 motorna kolesa in en moped. Vse to so kupili z lastnimi sredstvi, ki so jih prigospodarili z organizacijo šoferskih tečajev, z raznimi predavanji o cest no-prometnih predpisih, o varnosti na cesti itd. V prejšnjih letih so imeli precej težav' z vzdrževanjem avtomobilov, ker niso imeli garaž. V zadnjem času so med drugim zgradili avtomehanično delavnico, učilnico za šoferske tečaje z vsemi potrebnimi pripomočki, 8 novih garaž in pralnico ,,za umivanje avtomooUov AMD in za avtomobile članov AMD.
Delo AMD ni vezano samo na področje soboške občine. Šoferske tečaje so organizirali tudi izven Murske Sobote: v Petrovclh, Sa-lovcih, pri Gradu, v Slatini Radencih in v Križevcih v Prekmurju. Šoferske tečaje je lani obiskovalo 288 tečajnikov, od tega 110 obveznikov predvojaške vzgoje. Skopaj vsi so opravili tudi izpite za šoferje amaterje. Mimo tega so člani AMD naučili cestno-promet-ne predpise in upravljanje z mopedi 317 mladink in mladincev v mladinski delovni brigadi na Severni magistrali. Pri društvu pa je od decembra 1959 do danes o-pravilo izpite že nad 900 mopedistov. Omembe vredno je to, da so tudi za mopediste organizirali posebne tečaje. Pokazalo se je, da so taki tečaji zaradi varnosti na cesti še vnaprej nujno potrebni. Veliko pomoč so člani AMD nudili tudi pionirjem. Lani je naredilo iz ce-stno-prometnih predpisov izpite 112 pionirjev, od tega 58 pionirjev za bronasto, 54 pionirjev pa za srebrno značko.
Društvo skrbi tudi za športno dejavnost svojih članov s tem, da vsako leto organizira avto-moto 0 dirke. Člani AMD Murska Sobota pa so se udeležili tudi motornih
dirk v' Škofji Loki, Novi Gorici, na Ljubelju, v Kamniku in Lendavi. Povsod so dosegli lepe uspehe.
Na Goričkem so drevje dobro poškropili
VESTI
velika POLANA - Mladina v Veliki Polani si že uekaj let prizadeva, da bi dobila svojo sobo, v kateri bi lahko Imela mladinske sestanke. Dolgoletna želja se jim je pred nekaj dnevi končno uresničila. Kmetijska zadruga jim je odstopila primerno sobo. Ta je bila doslej zanen arjena, mladina pa Jo je sama prepleskala in v njej uredila tudi knjinžico.
CRENSOVCI — Mladina iz Crensovec je priredila minulo nedeljo »»Veseli večer«. Prireditev si je ogledalo precej vaščanov, kar dokazuje, da si podobnih prireditev še želijo.
HOTIZA — Kmetijska zadruga Polana-Hotiza je imela minuli teden občni zbor, na katerem so razpravljali o pripojitvi kmetijske zadruge h KZ Lendava. Zadružniki s Hotize so se s predlogom strinjali, dočim so bili zadružniki iz Velike Polane mnenja, da bi se priključili h KZ CrensovcL
LENDAVA — Na Občinskem ljudskem odboru v Lendavi pripravljajo urbanistični načrt za Lendavo..
Občinski odbor Zveže borcev pa bo izdal ob 29. obletnici . vstaje kroniko NOB.
HOTIZA — Kulturno-prosvetna sekcija SZDL na HotUi Je pred nekaj tedni uprizorila veseloigro »»Priložnostni zdravnik«. Z igro so gostovali v Crensovcih, Veliki Polani in Turnišču.
VELIKA POLANA — Velikopolančani so si že dolgo želeli, da bi imeli televizijski sprejemnik. Pred nekaj tedni se Jim je želja izpolnila. Kupili so televizijski sprejemnik in ga namestili v zadružni dvorani. Za nabavo televizijskega sprejemnika so prispevale denarna sredstva organizacije in društva.
CRNELAVCI — Pred kratkim je bil v Crnelavcih ustanovni občni zbor aktiva mladih zadružnikov iz Crnelavec, Veščl-ce in Polane. Izvolili so upravni in nadzorni odbor. Kmetijska zadruga je obljubila, da bo odstopila nekaj zemlje, na kateri bodo zasejali koruzo. Pridelek bo potem odkupila zadruga. Za dobljeni izkupiček si bodo nabavili televizijski sprejemnik. V kratkem pa bodo organizirali predavanja lz kmetijstva, zdravstva in športa. Dogovorili so se tudi, da bodo sodelovali s programom na prvomajskem kresu v domači vasi.
TURNIŠČE — V prosvetnem domu v Turnišču so v nedeljo gostovali »»Gorenjski fantje«. Prireditev si je z zanimanjem ogledalo veliko vaščanov.
CRENSOVCI — Pred kratkim je bil v Crensovcih občni zbor kmetijske zadruge, na katerem so sklenili, da bo ostala zadruga še v naprej samostojna.
GRAD — V nedeljo je bil ustanovni občni zbor Ljudske tehnike. Ljudska tehnika bo delovala na področju celotnega krajevnega urada. Do sedaj šteje petdeset članov. Na občnem zboru so izvolili tudi petčlanski upravni in 3-članskf nadzorni odbor.
GRAD — Pred nekaj dnevi je bila pri Gradu skupna seja treh zadružnih svetov in sicer Grad, Kuzma in Vadarci. Razpravljali so o volitvah v novi zadružni svet in v zvezi s tem sprejeli kandidatno listo. Novi zadružni svet bo štel 60 članov.
CRENSOVCI — Pred kratkim so v šoli v Crensovcih namestili nov televizijski sprejemnik. Tako se sedaj vsak večer zbirajo vaščani in gledajo televizijske oddaje.
NEDELICA — Na nedavnem zboru volivcev v Nedelicft so med drugim razpravljali o gradnji mrtvašnice. Vaščani se sklenili, da bodo prispevali material, prevoze in delovno silo* nekaj denarnih sredstev pa naj bi prispevala občina.
PRAVNI KOTIČEK
VPRAŠANJE:
Solastnik je posekal les v so-lastnem gozdu brez vednosti in dovoljenja drugega solastnika, ki v gozdu ni sekal. Ali lahko prikrajšani solastnik zahteva odškodnino in kak je zastaralni rok pri tem zahtevku?
ODGOVOR:
S solastno stvarjo solastnika skupno in sporazumno gospodarita. V slučaju, da med njima ni sporazuma in en solastnik izkorišča solastno stvar (premoženje) v večji meri kot drugi, lahko prikrajšani solastnik zahteva odškodnino v obsegu, v katerem je oškodovan, kar je odvisno od višine koristi, ki jo je pridobil okoriščam solastnik od solastne stvari in
solastninskega razmerja, ki obstoja na solastni stvari. — Zastaralni rok pri takih zahtevkih je 3 leta in začne teči od dne, ko je prikrajšani so-lastnik zvedel, da mu je drugi solastnik s tem, da je le zase izkoristil solastno stvar, povzročil škodo.
VPRAŠANJE:
Solastne nepremičnine so svoj-čas biie razdeljene v naravi, ni pa bila delitev izvedena v zemljiški knjigi. Ali je. taka delitev veljavna, posebno, ko en solastnik predlaga pri sodišču v razdružitveuem postopku ponovno delitev?
ODGOVOR:
Sporazumna delitev solast-nih zemljišč je veljavna, če-
prav delitev ni bila zemljiškoknjižno izvedena, zlasti če je delitev bila izvedena pred Zakonom o prometu z zemljišči 1 in stavbami, ki je začel veljati leta 1954 in če se je po delitvi pričelo do tedaj solastna zemljišča tudi posedovati v smislu dogovora o delitvi. V kolikor v takem primeru en solastnik predlaga pri sodišču novo delitev, ne more uspeti s svojim predlogom, seveda, če ne dokaže, da do delitve sploh ni prišlo, ali pa pri njej ni bilo potrebnega sporazuma.
Bralcem Pravnega kotička sporočano, naj vsa vprašanja naslavljajo na uredništvo Pomurskega vestnika.
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
VELIKA ZEMLJA - Ameriški vestern v kinemaskopski tehniki in v barvah, ki nam obeta zelo dobro igro celotne igralske ekipe. Busj-Ives je dobil za vlogo starega Rufusa »»Oscarja-H, vendar ostali igralci glavnih vlog ne zaostajajo mnogo za njim. To velja predvsem za Gregory Pečka in Jean Si-mons. Čeprav je film neobičajno dolg in traja 2 uri in tri četrt, je ves čas akcijsko in dramatsko napet ter ves čas pritegne pozornost gledalca. To je nedvomno tudi zasluga znanega režiserja Williama Wylerja, ki se je v obilni meri poslužil prednosti, ki jih nudi barvna kinemaskopska tehnika.
PEPEL IN DIAMANT — Poljski film, čigar prihod na repertoar soboškega kina lahko samo pozdravimo, hkrati pa izrazimo obžalovanje, da se to ni zgodilo že prej. Tistim, ki se radi že prej seznanijo s filmom in glavnimi obrisi njegove vsebine, lahko povemo, da prikazuje težak in kompleksen svet mlade poljske generacije, ki ji pripada tudi režiser filma Andrzej Wajda. Sicer pa gre, kakor je znano, za verno adaptacijo istoimenskega romana Jerzyja An-drzejevskega, objavljenega pred 15 leti. Znano je tudi, da smatrajo danes to dejo kot klasično delo povojne poljske literature.
Veščemu režiserju je uspelo, da film ni ostal zgolj zgodovinsko resničen, temveč je njegovo dramatsko zgodbo obdelal kot spopad med dvema človekoma in ne samo kot spopad povprečnih političnih doktrin. Čeprav se film tragično konča, je ves čas pozitiven, obsoja pa nesmiselnost žrtve za reakcionarni režim, s ka-
terim je zgodovinski razvoj že o-pravil. Za konec le še to, da je nosilec glavne vloge Zbigniew Sybulski dobil za svojo nadpovprečno igro priznanje stroge svetovne kritike.
Oba filma bosta ob koncu tega in sredi prihodnjega tedna na sporedu soboškega kina.
Michell Morgan
ČLOVEK V SIVI OBLEKI r Nunnaly Johnson, ugledni ameriški scenarist, je hkrati tudi režiser tega filma o malem ameriškem uradniku Tomu Rathu, v katerem je vojna pustila globoke sledove. Nima več niti ambicije, niti zaupanja vase, žena pa mu to očita in ga smatra za slabiča in strahopetca. Ta intimna drama doseže svoj vrhunec v trenutku, ko Tom (Gregory Pečk) odkrije svoji ženi, da je imel ob koncu
vojne v Italiji ljubezensko pustolovščino, iz katere se je rodil o-trok.
Morda bi bilo bolje, če bi scenarist bolj opredelil in zgostil dogajanje. Tako pa je nastala dolga zgodba o vsakem malo (o vojni, o ljubezni, o zakonu, ki se krha, o odnosih med karieristi televizijske družbe in še o marsičem). Ce bi vse to skrajšal vsaj za pol lire in izločil osladno in sentimentalno stran zgodbe, bi dobili močan film. Tako pa se je to razvodenelo. 
OGLEDALO Z DVEMA OBRA-, ZOMA — Ta francoski film si velja ogledati že zato, ker ga je u-stvaril znani režiser Andrč Cayat-te, ki ga poznamo že po vrsti znanih nadpovprečnih filmov. Tudi v tem svojem filmu se ni oddaljil od svoje prakse, čeprav z morda malce manj uspeha kot v filmih s pravosodnega področja. Tokrat je zamikal Coyatta problem estetske kirurgije, oziroma tega, ali lahko spreten plastični poseg kirurga odstrani napake, ki kazijo sicer zali ženski obraz. Tako nam film med drugim pove, da je postala po zaslugi kirurškega noža Marie Josče (Michele Morgan) čez noč 1 lepotica, ni pa naletela na razumevanje svojega moža. Beg od moža in preteklosti ji ni uspel. Naposled se mož odloči za usodni korak zato, ker je videl glavnega krivca za svoj skaljeni mir in družinsko srečo v kirurgu. Zaradi tega se seveda film tragične konča.
Oba filma bosta ob koncu tega in sredi prihodnjega tedna na sporedu kinematografa v Slatini Radencih.
POSLEDNJI VOZ - Ameriških filmov, v katerih uspejo romantičnemu junaku, ki se ne boji nikogar in ničesar in nima nobene človeške napake, nevsekdanji podvigi s koncem, ki je znan že v začetku, smo že vajeni. Kot naturalizirani Komanč se bori Richard Widmark v filmu sam proti kopici »»krvoločnih« Apačev, na sodišču pa skoraj prepriča svojega sodnika, da je (sodnik) večji krivec od njega, ki ga bremeni obtožnica. Vrh vsega ga življenje nagradi, saj dobi dekle, s katerim se odloči za življenje pod šotori, ker prezira mestno življenje. Navzlic temu, da je film privlačen za staro in mlado občinstvo, pa nam ne more povedati nič novega, česar ne bi že videli ali slišali v okvirih drugih standardnih vesternov.
Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu gornjeradgonskega kina.
§KOClL S PREVRAČAJOČEGA SE TRAKTORJA Traktorist Zoltan Gerič iz Cen-tibe je pred kratkim' v Lendavskih goricah prevrnil traktor s prikolico, last Kmetijske zadruge Lendava.
Omenjeni je vozil s traktorjem gnoj in umetno gnojilo po nekem klancu navzdol ob vinogradih. Ker je s traktorjem zavozil na že od-
loženi gnoj in travo, mu je začelo drseti, zato je zaradi močnega klanca začel zavirati. Traktorist je izgubil oblast nad volanom, zato je skočil s traktorja, ki se je takoj nato prevrnil. Povzročena škoda še ni ocenjena.
PROMETNA NESREČA
V R ADMOZ ANCIH
Na cesti 3. reda v Radmožancih je prišlo do lažje prometne nesreče med avtobusom, last PTT Ljubljana, katerega je vozil Karel O-mulec, in osebnim - avtomobilom Janeza Ciliha iz Lendave. Do nesreče je prišlo po dosedanjih ugotovitvah po krivdi voznika osebnega avtomobila, ki je bil delno vinjen.
škoda na obeh vozilih znaša okrog 20 tisoč dinarjev.	v,
NEPRAVILNA VOŽNJA
KOLESARJA
Kolesar Janez Kovač je v vasi Centiba nepravilno vozil po levi strani cestišča. Za njim je pripeljal z motornim - koelsom Evgen Horvat iz Centibe. Ko je motorist dal znak, je kolesar Janez Kovač zavil z leve na desno strah cestišča in to v neposredni bližini motorista. Ker je motorist že pred tem začel zavirati, je z motornim kolesom padel in se rahlo- poškodoval. škoda na vozilu znaša okoli 10 tisoč .dinarjev.
KAZNOVAN ZARADI TATVINE
Pred kratkim je na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Murski Soboti sedel Janez Lah, doma iz Gerlinec, zaposlen pri Gradbenem podjetju »»Gradnje« v Celju.
Janez Lah je bil kaznovan, ker
je Juriju GombOcu, kmetu iz Gerlinec ukradel iž zaklenjenega stanovanja nekaj nad 141 tisoč dinarjev, nekemu svojemu tovarišu — delavcu v omenjenem podjetju pa iz suknjiča 7 tisoč 400 dinarjev.
Za prvo dejanje je bil obsojen na eno leto strogega zapora, za drugo dejanje pa na tri mesece zapora. Enotna kazen je bila odmerjena na eno leto in en mesec strogega zapora. Pri odmeri kazni so upoštevali kot obtežilno "ikol-nost to, da je bil Janez Lah že predhodno kaznovan zaradi tatvine, kot olajševalno okolnost pa odkrito priznanje krivde.
Sodba Še ni pravnomočna.
ROJSTVA
Rodile so: Cecilija Zadravec iz Turnišča — deklico; Marija Budja iz Lendave — deklico, Marija Horvat iz Murske Sobote - deklico, Marija Gomboc iz Petanjec — de-
klico; Ivana Žitek z Mote — deklico, Viktorija Zunič s Cvena.  dečka, Marija Baler iz Bakovec. — dečka, Uršula Šumik iz Trnja - dečka, Rozalija Škafar iz Beltinec —. dvojčka — dečka in deklico, Helena Zag Gyerfi iz Gornjega Lakoša — deklico, Marta Križan iz Murske Sobote — deklico,. Greta Petek iz Račkega vrha — dečka, Zlatica Avguštin iz Murskih Črnec — deklico. Malvina Škerlak iz Gorice — deklico, Veronika CinČ iz Murske Sobote — dečka, Marta Flisar iz Murske Sobote — dečka.
POROKE
Poročili so se: Konrad Svetec, aranžer iz Kroga in Jolahka Jele-novee, trgovska pomočnica iz. M. Sobote.
SMRTI
umrli so: Anton- Šeruga iz Bakovec, star 54 let; Anton Cerpnjak iz Ropoče, star 73 let; Marija Va-čun iz Trnja, stara 74 let; Jože Džuban iz Tišine, star 60 let; A-leksander Kalamar iz Domanjše-več, star 56 let.
POMURSKI VESTNIK, 13. APRILA
5
3:8 VSCL
Nedeljsko kolo v Slovenski conski ligi je spet prineslo našima predstavnikoma samo eno točko. V Murski Soboti sta oba nasprotnika — domače moštvo in gostujoči Kladivar iz Celja — igrala na zmago, zato je imelo natl 2000 gledalcev tokrat priložnost videti lepo in s smiselnimi kombinacijami bogato igro, ki pa se je ob zaključku ustavila le pri remiju 2:2 (1:1), čeprav bi po priložnostili za gol lahko tudi zmagala ena ali druga stran. Po prikazani igri se je gostujoče moštvo zasluženo prebilo na vrh lestvice, v domači e-najstorici pa je tokrat imelo nasprotnika, ki ni hotel biti na domačem terenu ob obe tekmovalni točki. Lendavska Nafta je gostovala v Ljubljani in se tam pomerila z istoimenskim moštvom; kljub požrtvovalni in borbeni Igri zlasti v I. polčasu je morala premočno kloniti pred domačim moštvom z rezultatom 1:6 (0:2). Mladinsko moštvo Sobote je na domačem terenu prepričljivo premagalo ustrezno enajstorico celjskega Kladlvarja z rezultatom 3:0.
V SCL je moštvo Sobote sedaj na četrtem mestu z 21 točkami, Nafta pa še vedno na zadnjem z 1 točko, mladinsko moštvo Sobote pa je v Slovenski mladinski ligi prav tako na četrtem mestu z 20 zbranimi točkami.
PRVI KONGRES TELESNE KULTURE SLOVENIJE KONČAN
UOVA POTA
Na prvem kongresu telesne kulture Slovenije, ki je bil 7. in S. aprila letos in na katerem je zastopalo Pomurje 22 delegatov, je bila v poročilu in tudi živahni razpravi delegatov nakazana smer bodočemu razvoju telesne kulture v naši republiki. Ustanovljena je bila enotna Zveza za telesno kulturo Slovenije. V njen upravni odbor sta bila izvoIjena tudi dva predstavnika iz Pomurja: Ivo Orešnik iz Murske Sobote in Irena Pevec iz Gornje Radgone.
Na kongresu je bila zlasti poudarjena bodoča vloga te-lesnovzgojnih organizacij na terenu. Društva, klubi, aktivi in druge oblike združevanja v naseljih, stanovanjskih 'skupnostih, tovarnah in šolah so samostojne enote, katerih dejavnost usmerja in vsklajuje predvsem občinska zveza za telesno kulturo. Kongres je u-gotovil, da je prišlo v občinah in okrajih do velikih sprememb na tem področju družbenega delovanja. Enotno republiško vodstvo je samo logičen zaključek tega razvoja, ki je v skladu z našim splošnim družbenim razvojem, v katerem prenašamo vse pristojnosti na komuno. Zato mora komuna odslej prevzeti tudi vso odgovornost za razvoj telesne kulture na svojem območju. To pa narekuje ustrezne organizacijske prilagoditve,
zahteva odpravo Centralističnih teženj in »diktiranja od zgoraj«, skratka: uveljavljanje demokratičnih načel tudi na področju telesne kulture.
Kongres je dal poseben poudarek odločilni vlogi naše mladine, kateri smo dolžni o-mogočiti sodelovanje v vodstvih in upravljanju telesno-vzgojnih organizacij. Sola je temelj vsestranske telesne kulture za otroke in mladino. Zato je potrebno posvetiti posebno pozornost obvezni telesni vzgoji na šolah, gradnji šolskih športnih objektov in hitrejšemu ustanavljanju šolskih športnih društev.
Materialna osnova kot temeljni pogoj za razvoj telesne vzgoje očitno zaostaja za današnjim splošnim družbenim razvojem, zato ni dovolj, če je razvoj telesne kulture v posameznih osnovnih organizacijah odvisen zgolj od slučajno zbranih sredstev, marveč bodo morale, predvsem skupnosti občin in okrajev zagotoviti stalna sredstva v obliki skladov ali podobno za redno delovanje. Hkrati je potrebno zagotoviti tudi potrebna sredstva za gradnjo telesno-vzgojnih objektov.
Pomanjkanje strokovnih kadrov je eden izmed zelo perečih problemov. Dobrih kadrov primanjkuje povsod. Vzrok za tako stanje je delno tudi v nepravilnem vrednotenju poslanstva telesno-vzi&jnih delavcev in v neustreznem spodbujanju. Zato bodo morali visoka in srednja šola za telesno vzgojo ter okrajna središča zastaviti vse sile za premostitev te vrzeli.
Nadalje je važna tudi ugotovitev, da strokovno delo še vse premalo temelji, na znan-
stvenih dognanjih, ki so plod načrtnega proučevanja. Zaradi tega bo v naši republiki potrebno ustanoviti poseben zavod, ki bo proučeval probleme v zvezi s telesno kulturo na znanstveni osnovi. 
Dinamika sodobnega življenja tudi nujno zahteva, da posvetimo vso pozornost razvedrilnemu telesno-vzgojnemu delovanju, ki mora dobiti u-strezno mesto v vseh naših telesno-vzgojnih prizadevanjih. Kongres je opozoril zlasti na potrebo po ustvarjanju pogojev za rekreacijo v gosto naseljenih območjih in pri počitniških domovih delovnih kolektivov.
Udeležence turnirja je pozdravil tov. Sieno, zastopnik pokrovitelj a — ObOSZDL Gornja Radgona, ki je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da tudi taki športni dogodki izdatno prispevajo k dobrim, odnosom in sožitju med sosednjimi državami.
NA NOGOMETNEM TURNIRJE
POKAL ZA GRAFICARJA
Nogometni klub Radgona je preteklo soboto in nedeljo priredil v Gornji Radgoni nogometni turnir, na katerem so sodelovala moštva štirih klubov: Radkersburga iz sosednje Avstrije, soboškega Grafičarja, Turnišča in domačega kluba. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzel ObOSZDL Gornja Radgona, ki je najboljšemu moštvu na turnirju podelil v znak priznanja prehodni pokal. Turnir naj bi postal tradicionalna prireditev, njegov namen pa je, da bi prispeval k popularizaciji tega priljubljenega športa v Pomurju. Organizacija turnirja je bila vzorna.
Številno občinstvo, ki je v obeh dneh obiskalo ob lepo u-rejenem nogometnem stadionu zanimiva nogometna srečanja, je prišlo na svoj račun zlasti na finalni tekmi v nedeljo popoldne, ko sta se srečali enaj-stdrici domače Radgone in soboškega Grafičarja. To tekmo so odločili v svojo korist gost-
je in so zasluženo osvojili prehodni pokal, ki ga bodo morali braniti prihodnje leto. Vrstni red nastopajočih moštev je naslednji: Grafičar, Radgona, Turnišče, Radkers-burg. Na kraju velja omeniti še odlično organizacijo turnirja, ki si bo v bodoče prav gotovo pridobil še več občinstva.
GRAFIČAR : TURNIŠČE 7:1 (2:0)
Tekma med obema moStvonia ni bila na posebnem nivoju. V prvem polčasu je bila celo enakopravna, le da so črno-beli imeli več športne sreče zaradi nezanesljivega vratarja Turnišča. V drugem polčasu je postala igra nekoliko živahnejša in je na igrišču prevladovalo moštvo Grafičarja, ki je svojo premoč tudi potrdilo s petimi goli.' Sodil je Vezjak iz Murske Sobote.
RADKERSBURG : RADGONA 0:0 Posebna poslastica za domače občinstvo Je bila v soboto druga tekma, v kateri sta se srečali moštvi obeh Radgon. Obe moštvi sta se v vsej tekmi zagrizeno borili za prednost v točkah, le proti koncu so igralci Radkersburga dokaj popustili, čeprav so se še vedno krčevito branili. Več priložnosti, celo idealnih, za gol so imeli domači, še zlasti napadalec Bogdanov, ki pa mu tokrat ni šlo od rok. Zmagovalca ni določil niti dvakratni podaljšek tekme po 15 minut in šele streljanje enajstmetrovk je bilo bolj naklonjeno domačinom. Pri streljanju prve e-najstmetrovke domačinov je sodnik Kološa s svojo odločitvijo močno zmedel igralce iz nasprotnega tabora (priznal je gol, čeprav je vratar žogo odbil in jo je šele nato prisebni Bogdanov poslal v mrežo).
TURNIŠČE : RADKERSBURG 7:3 (6:2)
Gostje iz Avstrije so po naporni tekmi prejšnjega dne močno po-
pustili, medtem ko so igralci lz Turnišča igrali bolj poletno kot dan prej proti enajstoricl Grafičarja in so zato tudi zasluženo zmagali, saj so bili boljšo moštvo. Sodil je Smidlehner iz Kroga.
RADGONA : GRAFIČAR 2:4 (0:2)
V finalni tekmi za pokal sta obe moštvi odločno igrali na zmago, kar je bilo zlasti opaziti prft domačinih, ki jim je bilo prvo mesto še posebno zaželen cilj. In v prvih 15 minutah igre so bili domačini tudi boljše moštvo, saj so nevarno ogrožali Graflčarjeva vrata, vendar pa je bila obramba na mestu. Potem so se črno-beli zbrali in s hitrimi napadi po krilu dosegli vodilna gola že v prvem polčasu. Prvega je prispeval Varga iz solo prodora, drugega pa Maučec n iz gneče pred vrati Radgone. Radgončani so se kljub temu še naprej vztrajno borili, vendar pa je bil njihov napad premalo učinkovit, da bi lahko uresničil dane priložnosti za gol. Toda že v začetku II. polčasa se jim je posrečilo znižati rezultat na 2:1, vendar pa je moštvo Grafičarja v protinapadu doseglo po Vargi tretji gol. Iz gneče pred vrati gostov je Bogdanov dosegel drugi gol za Radgono. In spet so bili na delu črno-beli; iz številnih kombinacij, ki so bile lepe tudi za oko, se je le posrečila ena; po predložkih Raduloviča in Varge je Maučec n z glavo dosegel najlepši gol te tekme. Proti koncu tekme so pobudo prevreli domači, da bi vsaj dosegli neodločen rezultat, vendar se jim to ni posrečilo zaradi dobre igre obrambe.
Pri domačih se je zlasti odlikovala ožja obramba z vratarjem Djurinekom, ki je imel tokrat svoj dan, saj je uspešno posredoval v' številnih nevarnih podvigih gostov, pri črno-belih pa je zaslužno za zmago vse moštvo, vendar je bila obramba boljši del moštva.
BO EKIPA BELTINEC
Pretekli teden so bile odigrane tekme XI. kola v moški konkurenci Rokometne podzveze za Pomurje. To kolo nam je prineslo nekaj presenečenj. Presenetljivo je bilo srečanje med ekipama Beltinec in Kovinarja, ki se je proti pričakovanju končalo z rezultatom 18:12 (8:5). Drugo, nič manjše presenečenje je bila tekma med ESS in Elanom s končnim izidom 19:17 (9:7). Ostala srečanja med ekipami članic in pionirjev so se končala več ali manj pričakovano.
Članske tekme enajstega kola so nam torej prinesle nekaj nepričakovanih presenečenj. Tekma med moštvoma Beltinec in Kovinarja iz Lendave je bila odigrana na beltinskem .igrišču, vendar pa je bilo vzdušje na igrišču proti
Orodni mnogoboj soboških srednjih šol
Pred kratkim je bil v Murski Soboti orodni mnogoboj za soboške srednješolce in srednješolke. Na tekmovanju so se srečale ženske in moške ekipe Gimnazije, U-čiteljišča in ESS. Ekipe in posamezniki so tekmovali na drogu, v parterju, preskoku, plezanju in s kolebnico.
Kljub nekaterim pomankljivo-stlm so večinoma vse ekipe pokazale v teh disciplinah dokaj več, kot smo pričakovali. Ves potek tekem je bil zelo zanimiv, ker so bile ekipe izenačene in je bilo težko vnaprej reči, katera med njimi si bo priborila največ točk. Vendar pa se je proti koncu ekipa gimnazijcev posebno izkazala in tako zasedla prvo mesto.
Izid tekmovanja je bil naslednji: Gimnazija (I) 229,6, Učiteljišče (I) 226,0, Učiteljišče (H) 198,8, Gimnazija (II) 193,6, ESS 229,3.
Med posamezniki so bili najbolj«!: S. Antalič (Gim.) 39,8, V. Marič (Učit.) 39,7, E. Miloševič (Gim.) 39,6.
Zenske: Jolanka Benko (ESS) 50, Alojzija Tivadar (Učit.) 49,9, Sonja Pongrac (ESS) 49.6.
V kratkem bodo podobna tekmovanja tudi za rokomet, nogomet in atletiko^	-zrlm-
pričakovanju zelo čudno in občinstvo nekoliko nešportno. Res, da je ekipa Beltinec že na začetku pokazala dokaj dobro igro, vendar pa to še ne pomeni popolnega poraza za Kovinarja, ki prav tako ni igral slabo. Morda bi se srečanje končalo z drugačnim rezultatom, če bi sodnik sodil nekoliko ostreje, kajti ekipa Beltinec je izkoriščala njegovo popustljivost. Prav tako so tudi reditelji zelo slabo opravili svojo dolžnost, kajti med igro je neko-likokrat prišlo do nešportnih izgredov občinstva.
Srečanje med ESS in Elanom je bilo precej drugačno kot v Beltincih. Tekma je bila po kakovosti vredna ogleda, še posebej zato, ker sta* bili obe moštvi ves čas enakovredni in vse do konca nismo vedeli, kdo bo pravzaprav zmagovalec. Vendar pa je tik pred koncem ekipa ESS pokazala nekoliko hitrejšo in boljšo igro v napadu.
Tudi tekma med Slogo in Krogom je bila zanimiva, vendar je bila ekipa Kroga ves čas v očitni premoči.
Tekmovanje za članice je tudi potekalo v najlepšem redu. Posebnih presenečenj ni bilo. V vodstvu je še vedno ekipa ESS. Tv dl pionirsko tekmovanje je bilo pra-
TAKO NADALJEVALA ?
vočasno, vendar pa je v tekmi med ekipama Mladosti in Poleta prišlo do nepotrebnega konflikta. Igralci Poleta so namreč zaradi slabe igre začeli dobivati serijo golov in so seveda potem valili krivdo na sodnika. Vložili so tudi protest, ki pa ga je upravni odbor odločno zavrnil. Tak pojav med našimi najmlajšimi rokometaši Je vsekakor negativen, še posebej zato, ker so Igralci Poleta hoteli celo fizično napasti sodnika. Vsa rokometna podzveza je bila zelo presenečena in je pri u-pravnem odboru zahtevala, da je treba take izgrede najstrožje obsoditi in tudi kaznovati.
LESTVICA 1		PO	11.		KOLU:	
Grafičar	9	7	0	2	271:116	14
Beltinci	9	7	0	2	216:117	14
Kovinar	10	7	0	3	193:138	14
Krog	9	4	0	5	187:157	8
Elan	9	4	0	5	140:185	8
ESS	10	4	0	6	144:215	8
Sloga	10	0	0	10	98:321	0
V 12. kolu se bodo srečale naslednje članske ekipe: Krog : ESS, Elan : Beltinci, Kovinar : Grafičar. Srečanje med zadnjima eki-parna bo vsekakor eno najzanimivejših v tej sezoni, vendar so tz-gledi Kovinarja nekoliko slabši, ker moštvo zaradi poškodbe najboljšega igralca Perša ne bo nastopilo v dosedanji zasedbi.
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
RADIJSKI PROGRAM
od 16. aprila do 22. aprila
NEDELJA
8.00 Mladinska radijska Igra — Aleksander Marodič: Neuklonljivi; 9.05 Iz albuma skladb za otroke; 9.15 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.40 Ivan Matetič-Ronjgov: Roženice — Poje zbor Slovenske filharmonije; 10.00 Se pomnite, tovariši ... Lojze Krakar: Vsakomur svoje; 10.30 Radi jih poslušate;
11.30	Nedeljska reportaža — Ernest Petrin: Noč med tiri; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma;
15.30	Nekaj priljubljenih arij; 16.00 Humoreska tega tedna — Jippenska Ikku: Kar lepo peš; 16.20 Valčki v izvedbi velikih orkestrov; 16.40 Peli so jih mati moja; 17.00 Za nedeljsko popoldne; 17.30 Radijska igra — Alfred Andersch: Albino; 18.35 Kvintet Borisa Kovačiča s pevci; 20.05 Izberite melodijo tedna!; 20.50 Hammond orgle; 21.00 Obisk pri skladatelju Alojzu Srebotnjaku; 22.15 P’es ob radijskem sprejemniku; 23.05 Od danes in včeraj.
PONEDELJEK
8.00 Poročila; 8.05 Gustav Char-pentier: Vtisi iz Italije; 8^40 Francoske in španske popevke; 9.00 Naš podlistek — Oskar Davičo: Cmo na belem — I.; 9.20 Scene in arije iz slovanskih oper; 10.15 Znani orkestri — znane melodije; 10.40 Baskovske narodne pesmi v izvedbi zbora iz Pamplone; 11.00 Po svetu jazza — (ponovitev) — Jazz pod drobnogledom — VI. oddaja; 11.30 Za otroke; 12.00 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jaka Ferjan: Prašičerej sko proizvodnjo je treba organizirati; 12.25 Zvočni kalejdoskop; 12.45 Marijan Lipovšek: Štiri skladbe za violino in klavir (Jelka Stani-violina. Marjan Liopv«ek-klavir); 13.50 Majhni ansambli; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljalo slovenske poslušalce — RTV Zagreb; 15.40 Naši popotniki na tujem — Janez Zor: Med Nemci doma; 16.00 V
svetu opernih melodij; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na poti;
18.00	Športni tednik; 18.15 Rahmaninov in Čajkovski 18.50 Človek in zdravje; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Glasbeni variete; 20.45 Kulturna tribuna; 21.00—23.00 Koncert Zagrebške filharmonije; 23.05 Mladim plesalcem; 23.35 Dvajset minut z orkestrom Billy May; 23.55 Prijeten počitek!
TOREK
8.00 Poročila; 8.05 Izberite melodijo tedna!; 8.55 Radijska Sola za srednjo stopnjo — Fausta Munih: Pfesem strojev; 9.25 Marjan Kozina: Ilova gora; 9.40 Planinski oktet iz Maribora; 10.15 Razpoloženja; 10.55 Sklepni takti; 11.00 Melodije iz Wolf-Ferrarijeve opčre Štirje grobijani; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Popevke na tekočem traku; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Rajko Rakovec: Garjavost pri prašičih; 12.25 Poljska in češka zabavna glasba; 12.45 Nekaj partizanskih pesmi; 13.30 Zabavni pot-puri; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ob zvokih lutnje in čembala; 14.35 Dva orkestralna odlomka iz Wagneriev1h oper Tri stan in Izolda in TannhSuser; 15.40 Listi iz domače kn1i*evnostl — Kosta Racin: Pesmi: lfi.00 Izbrali smo za vas; 17.00 Lokalni drtevnik; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Antoniu Dvorak: Četrta simfonija; 18.00 Iz naših kolektivov: 18.15 Zabavni or-kerster Alfred Sobpiz; 18.20 Kotiček za mlade ihibiteHe glasbe (ponovitev) ; 18 45 Izobraževalni obzornik; 20.00 Pole pevski zbor Filozofske fakiii+ete iz Pnrf.o Aiksra p. v. Maria F.uf+iera: 20.30 Radijska iera — Frr»e«t Scbnabei: Po sledovih An e praf|k; nl 45 Mihovi! Lopar; A rila za vložno In godala — Danilo Švara: Valse interrompue;
22:15 Umetniški profil skladatelja Rista Savina v njegovi komori glasbi: 23:05 Rav Conniff s svojim zborom in orkestrom 23.25 svetu jazza; 23.55 Prijeten počitek!
SREDA
8.00	Poročila; 8.05'Mladina poje
—	Posnetki z okrajnih pevskih revij; 8.30 Reinhold Gliere: Baletna suita »Rdeči mak«; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Zavrtimo našo glasbeno ruletol; 10.15 Evgenij Onjegin v izvedbi solistov ljubljanske Opere; 11.00 Godala Vh orgle; 11.30 Za cicibane; 12.00 Narodne in ponarodeie v priredbi Vlada Goloba; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Vpliv kemičnih sredstev — herbicidov na plevel; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Tako je bilo pred 60 leti (Slovenska glasba iz preteklosti); 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Fausta Munih: Pesem strojev; 14.35 Segava klaviatura; 14.40 Pahorjeve Belokranjske otroške pesmi izvaja Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si-koška, Karol Pahor: Katarina vozi; Cigani se legu; Dirin, dirin du-ka; Hrvat repo seje; Brajec vrsto-panjec; Priletela vrana; 15.45 Radijska univerza — Josy Barthel: Petrolej in voda; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Lepe melodije; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gallusa do Ilin-demitha — Stevan Stojanovič Mo-kranjac; 18.45 Kitarist Jiirgen tng-man; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Francesco Cilea: Arležanka, opera v treh delanjih; 21.45 Kvartet Jožeta Privška: 22.15 V ritmu da-našniih dni; 22.50 Literarni Ihoktur-no; 23.00 Poročila; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta..
ČETRTEK
8.00	Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka škobemeta; 8.55 Radijska šola za višjo stoonjo
—	Od zvokih lutnie in čembala (ponovitev); 9.25 Nekaj domačega za klavir, violino in petje; 10.15 Od foxtrota do sambe; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za
mlade risarje; 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 15. lekcija (ponovitev);
11.15	Dve ruski popevki; 11.20 Aleksander Borodin: Simfonija št. 1 v Es-duru; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Nace Lovšin: Zreja plemenske živine v ljubljanskem okraju; 12.25 Neznani Verdi; 13.30 Trije veliki plesni orfcestri; 13.50 Poje Slovenski oktet; 14.05 Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester; 15.40 Iz svetovne književnosti — M. Callaghan: Dva moža ribarita; 16.00 Pred Prvim majem: pozdravi in čestitke poslušalcem; 16.30 V salonu pri Chopinu in Lisztu; 17.15 45 minut turizma In melodij; 18.00 Operni baleti; 18.30 Pojo Los Quatros de Ruff; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov; 20.45 Literarni večer — Večer umetniške besede — Saša Miklavc; 21.25 Richard Strauss: Tako je govoril Zarathustra, simfonična pesnitev — (Dunajski filharmonični orkester dirigira Clemens Krauss); 22.15 Po svetu jazza — Jazz pod drobnogledom — 8. oddaja; 22.45 Vlastimir Peričič: Pesem in ples. Aleksander Prašič: Sonata (izvajata violinist Branko Palevlč in pianist Stjepan Radič): 23.05 Plesni orkester RTV LlubHana; 23.25 Koktajl ritmov in popevk; 23.55 Prijeten počitek!
PETEK
8.00 Poročila; 8.05 Dve koncertni uverturi, L. van Beethoven: Leo-nora št. .3, F. Mendelssohn: Tišina moria in srečna vožnja; 8.30 S popevkami po svetu; 9.00 Naš podlistek — Oskar Davijo: Črno na berem - tl.; 9.20 Hitri prsti; 9.35 Kotiček za mlade ljubi teli e glasbe:
10.15	Violinist Bvron Co1assys (pri
klavirju Yannis Papadoooulos)
10.35 Orkestri tega tedna: 11.00 Dve soeni iz opere Boris Godunov. Pri--zor ter duet Marine in Dimitrija (Eu"enia Zareska, Nioolai Oedda) — Borisova- smrt (Marc Reizen,
slava Ziatogbrmfra): 11.30 Clo-v«v in zdravie (ponovitev): 11.40 Ciganski napevi; 12.00 Pozdrav iz
Bosne; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mitja Černe: Pomen in vloga semenarstva v gozdni proizvodnji;
12.25	Zabavni opoldanski spored — (s prvomajskimi čestitkami); 13.30 Pet pevcev — pet popevk; 13.45 Se-ver-Dlesk: Med Savco in Dravco; 14.05 Radijska šola nižjo stopnjo — Herman Škofič: Dolgih dvajset let; 14.35 Slavne baritonske arije; 15.45 Radijska univerza — Slavko Faust: Jugoslovanska industrija avtomobilov in motorjev; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne;
17.25	Deset minut z orkestrom Raphaele; 17.35 Majhen koncert s prvomajskimi pozdravi; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Zabavni orkester RTV Beograd; 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi — Ljudske pesmi in plesi narodov SSSR; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Mandoline in godala; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Z violino skozi čas — 14. oddaja, Karol Szvmanowski: Drugi koncert za violino in orkester, Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 1 v D-duru; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Ju*ni. ritmi z orkestrom Percy Faith; 22.35 Moderna plesna | glasba 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni simfonični koncert.
SOBOTA
8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.25 Pol ure Španije; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Herman Škofič: Dolgih dvajset let (ponovitev); 9.25 Radi bi vas zabavali; 10.15 Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev; 10.55 Orglice in orgle; 11.00 Po svetu jazza,* »Človek nikdar ne ve« (ponovitev); 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmico; 12.00 Trio Rudi Bardorfer; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milko Trstenjak: Proizvodni poskusi v vinogradništvu; 13.30 Prvomajske Čestitke ob domači glasbi; 13.50 Od arije do arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Vedri zvoki s prvomajskimi čestitkami; 16.40 Zenski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Pevec Vice Vukov; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Aram Hačaturjan: Štirje odlomki iz baleta Spartak; 18.30 S. citrami po Evroni: 18.45 Okno v svet; 20.00 V domačem ritmu ...; 20.20 Z melodijami iz dežele v deželo; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem jltmu.
Radio Murska Sobota
NEDELJA
12.00	Razgovor- z volivci, lokalna poročila: 12.20 Domači zbori !n ansambli; 12.30 Obvestila, reklame: 12.40 Oddala v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte.
PONEDELJEK
17.00—17.15 Športna 'poročila, oddaja za mladino, obvestila.
TOREK
17.00	Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored.
Četrtek
17.00	Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, poslušajte.
SOBOTA
17.00	Naš sobotni sprphod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
Radio Murska Sobota« prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00-8.00 in od 15.00-23.00. Ob ne-in praznikih pa od 6.00 do 23.00 ure.
POMURSKI VESTNIK, 13. APRILA
6
A
V GORNJI RADGONI
NAD 160 TEKMOVALCEV V KROSE
Na soboški I. Osemletki je bilo pretekli teden tekmovanje za razredno prvenstvo v krosu. Nastopilo je nad 160 tekmovalcev iz 10 razredov. Zmagovalci posameznih razredov: VI. razredi — na 350 m: 6a: Skraban 53,0; 6b: Kučan 51,0; 6c: Sinic 53,0; 6d: Šeruga
56,0; VH. razredi na 500 m: 7a: Peterka 1,26; 7b: Brunec 1,21; 7c: Ferbežan 1,22; VIII. razredi — na 700 m: 8a: Abraham 1,59; 8b: Lebar 1,56; 8c: Gomboši 2,0.
Najboljši posamezniki se bodo v kratkem pomerili med seboj še za naslove šol. prvakov v krosu.
ŠPORTNI DAN VAJENCEV
Na Soli za učence raznih strok v Murski Soboti so imeli pred kratkim športni dan. Tekmovali so za pokal FLRJ v rokometu, v malem nogometu, perjanici in odbojki. Organizacija športnega dneva je bila vzorna, udeležba tekmovalcev množična, pri tem pa je posebno razveseljiva ugotovitev, da se čedalje bolj stopnjuje tudi aktivnost mladink na športnem področju. 
V tekmovanju za pokal je zmagovalec rokometno moštvo le razreda. Posamezni rezultati: lc : la 9:2, lb : ld 1:4, lf : le 5:7, ld : le 6:4, lc : ld 14:5. Najboljši strelci: Hartman 14, Lipič 10 in Stotlin 6 zadetkov. Samo v rokometu je nastopilo 43 tekmovalcev, med njimi je bilo 15 strelcev, ki so dosegli skupno 57 zadetkov.
Člani - 12. kolo, 16. aprila: Krog : ESS v Krogu, ob 10.30 uri, sodnik Bratuš; Elan : Beltinci, igrišče Partizana v Murski Soboti, ob 10. uri, sodnik Šiftar (Huzjan); Kovinar : Grafičar v Lendavi, ob 10. url, sodnik Obal (Šiftar).
Članice — 9. kolo:
Grafičar : Krog, igrišče Partizana v Murski Soboti, ob 9. uri, sodnik Huzjan (Flisar); Beltinci : Učiteljišče v Beltincih, ob 10. uri, sodnik Martinuzi; Gimnazija : ESS, igrišče Partizana v M. Soboti ob 11. uri, sodnik Smidlehner. Pionirji — 8. kolo:
Polet ; Faboš (Belt.), igrišče O-semletke n v M. Soboti ob 10. uri, sodnik Sef er; Cankova : Bakovci (Krog) na Cankovi db 10.30 uri, sodnik Ambruž.
V četrtek, 13. aprila bo v Krogu prijateljska tekma med moštvoma Kroga in Grafičar j a, ob 16.30 uri, sodnik F. Flisar.
V NEDELJO, 16. APRILA:
V M. Soboti: ob 8.30 Pušča : Bogojina, delegat Koblencer; ob 10.30 uri Sobota II: Ljutomer, delegat Cug; na Tišini: ob 16. uri Tišina : Radgona, delegat Ficko; v Dobrovniku: ob 16. uri Dobrovnik : Nafta n, delegat sodnik. Tekma med moštvoma Beltinec in Turnišča je preložena na poznejši čas, ker igrišče v Beltincih Še ni sposobno za igranje.
MURSKA SOBOTA -.. od 14.-16. aprila ameriški barvni kinema-skopski film: »►Velika zemlja-«; od 17.—18. aprila italijanski film: »►Volare«; od 19.—20 aprila poljski film: »»Pepel in diamant-«.
GORNJA RADGONA - od 15.-16. aprila ameriški barvni kinema-skopski film: »»Nepoznan je prišel«; 19. aprila ameriški ki-nemaskopski barvni film: »»Poslednji voz«.
SLATINA RADENCI - od 15.-16. aprila ameriški barvili kinema-skopski film: »»Mož v sivi obleki«; 20. aprila francoski film: »»Ogledalo z dvema obrazoma«.
LJUTOMER - od 15.-16. aprila italijanski barvni klnemaskopski film: »»Lepa mlinarica«; od 19. -do 20. aprila italijanski film: »»Okno proti Luna parku«.
VIDEM OB SCAV. - od 15. do 16. aprila ameriški kavbojski film: »»Kovinska zvezda«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 15. do 16. aprila ameriški kinemaskop-ski film: »»Zlomljeno kopje«; 19. apr. italijanski film: »»Kruh, ljubezen in fantazija«.
RAZPIS
Razpisujem javno razprodajo gospodarskih pripomočkov in žl-vine dne 16. aprila ob 8. uri. Franc Kisilak, Ženkovci 14.
Šoferski tečaj
za A in B kategorijo pri AMD »»Stefan Kovač« v Murski Soboti se bo pričel dne 15. aprila 1961. Prijave sprejema AMD »»Stefan Kovač«, Noršinska 1, vsak dan do 14. ure.
RADIO APARAT UKV »»Soča«, v dobrem stanju, ugodno prodam. Gradišče 43, p. Tišina. M-412 ZAŠČITNO KAPO, stransko (dekl) z osebnega avtomobila »»Ford« sem Izgubil 2. aprila na cesti od Radenec do Slaveč. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v upravo lista.
M-394
MOSKVlCE, OPELE, MERCEDESE, TAUNUSE, VOLKSWAGNE in ostala vozila kakor tudi vse vrste STROJEV družbenega in privatnega sektorja uspešno plasiramo na našem tržišču. Za informacije in usluge se obrnite na »»AVALAKOMERC«, Beograd, Mutapova 51, telefoni 42-426 ln 46-782.	M-395
HIŠO z nekaj zemlje prodam naj-. boljšemu ponudniku. Vprašati pri Ranču, Boreči 26, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-423
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Murska Sobota proda 16..aprila 1961 na Javni dražbi v Murski Soboti na dvorišču Mlinskega podjetja vso mlinsko opremo.
Začetek prodaje ob 10. uri. O-gled od 9. do 10. ure.
GOSTILNIŠKI INVENTAR, kom? pleten, malo rabljen, prodam. Križevci v Prekmurju 137.'
M-402
HlSO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Ludvik Skraban, Sebeborci 18.
M-405
ELEKTRIČNI MOTOR, enofazni, 1 KS, prodam. Hrastje-Mota 10.
M-406
MAJHNO HIŠICO v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista.	M-422
OSEBNI AVTO Opel »»01ympia«-52 v zelo .dobrem , stanju prodam. Naslov v upravi lista.
KUHINJSKO KREDENCO v zelo dobrem stanju in velik električni kuhalnik ugodno prodam. Cankarjeva 26, M. Sobota. GRADBENO PARCELO Za zidanje enostanovanjske hiše z zelo u-godno lego v Murski Soboti prodam. Ponudbe pošljite v o-glasni oddelek pod »»Lepa lega«.	M-408
ZARADI razširitve delovnega področja nad vso državo, potrebuje edina specializirana poslovalnica za motorna kolesa in avtomobile, AGENCIJA PTUJ veliko število vsakovrstnih motornih vozil. Sprejem motornih koles in opis avtomobilov vsako soboto. Vskladiščenje brezplačno. Izkoristite priložnost! M-410 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega Šolskega spričevala za 4. .razred državne meščanske šole v Dolnji Lendavi, ki je bilo izdano 24. junija 1935 na ime Marije Magdič, Lendavske gorice 240.	M-415
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »»Tobi« zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-416
OTROŠKI $PORTNI VOZIČEK (zložljiv) kupim. Naslov v apra-• vi lista.	M-419
DVOSOBNO VELIKO STANOVANJE v Murski Soboti zamenjam za enako v Murski Soboti. Naslov v upravi - lista.	M-419
DVOSTANOVANJSKO HlSO, delno vseljivo, prodam. Ivan Kerčmar, Slomškova 15, M. Sobota.
M-421
PREKLICNA IZJAVA! Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih rekla o Ani Majerič iz M. Sobote. Marija Poredoš. M-407 SOBNO POHIŠTVO zaradi selitve in motor »»Cindob« 200 ccm, vse v dobrem 'stanju, prodam. Informacije v gostilni »»Zamuda«, Rački vrh.	M-398
OBVESTILO
Opozarjam vse interesente za nakup gospodarskega poslopja v 4 Nemčavcih št. 24, da brez vednosti solastnice Helene Gomba nakup ci veljaven. Helena Gomba.
ALI 2E VESTE?
da je Vaška skupnost Bakovci odprla s 1. aprilom brivsko-frizerski salon. Cene so znižane. Delo kvalitetno. Cenjenim strankam se priporočamo!
{/ecU>rvA&Z>
Petek, 14. aprila - Valerija Sobota, 15. aprila — Helena Nedelja, 16. aprila — Božislava Ponedeljek, 17. aprila - Rudo Torek, 18. aprila - Mirt Sreda, 19. aprila — Tihorad Četrtek, 20. aprila — Božidar
OGLAS V POMURSKEM VESTNIKU — SIGUREN USPEH I
OGLASI V PV — DOBRI POSREDNIKI!
BERITE IN RAZŠIRJAJTE POMURSKI VESTNIK!
POMURSKI VESTNIK — TVOJ PRIJATELJ!
ZAHVALA
UPRAVNI ODBOR ZAVODA ZA VODNO GOSPODARSTVO POREČJA MURE V GORNJI RADGONI razpisuje delovna mesta
1.	samostojnega projektanta-hidrotehnika s pooblastilom
2.	finančnega knjigovodje (računovodje)
3.	administratorja z znanjem strojepisja
Potrebna je ustrezna srednja strokovna izobrazba in po možnosti nekaj prakse.
- Prejemki po pravilniku Zavoda.
Za mesto pod 1. je na razpolago družinsko stanovanje. Razpis velja do izpopolnitve mest.
Kolkovane ponudbe s prepisi dokumentov in življenjepisom ter potrdilom o nekaznovanju predložite na naslov Zavoda.
GOSTINSKO PODJETJE GORNJI PETROVCI razpisuje naslednja delovna mesta:
1 natakarja (obratovodjo) za gostinski obrat Križevci 1 natakarja (obratovodjo) za gostinski obrat'Šalovci 1 kuharico za gostinski obrat Šalovci
Nastop službe s 1. majem 1961. Plača po dogovoru.
KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKEGA ZAVODA M. SOBOTA razpisuje delovno mesto
strojepiske s prakso
Plača po tarifnem pravilniku zavoda. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo zavoda do 25. aprila 1961.	0-397
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Trgovinsko-gostinski zbornici za okraj Murska Sobota
razpisuje
naslednja delovna mesta pri tajništvu Trgovinsko-gostinske zbornice za okraj Murska Sobota:
1.	Tajnika zbornice
2.	Strokovnega tajnika za gostinstvo
3.	Strokovnega tajnika za organizacijo blagov. prometa
4.	Strokovnega tajnika za kadre in Šolstvo
5.	Strokovnega tajnika za ekonomsko-finančna vpraSanja
6.	Strokovnega tajnika za odkup kmetijskih pridelkov
7.	Vodje administracije
8.	Finančnega knjigovodje
Pogoji: pod 1. visoka strokovna izobrazba ali višja strokovna izobrazba in 5 let prakse ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse. Pod 2., 3., 4., 5. in 6. končana srednja strokovna šola ali priznana srednja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta prakse ali visokokvalificiran trgovski delavec in 10 let prakse.
Pod 7. in 8. srednja strokovna izobrazba.
Razpis teče vse dotlej, dokler vsa delovna mesta ne bodo zasedena.
Plača po pravilniku o plačah uslužbencev trgovinskih zbornic s področja notranje trgovine.
Pravilno kolkovane prošnje z ustrezno dokumentacijo je dostaviti na naslov: Trgovinsko-gostinska zbornica za okraj Murska Sobota, Kidričeva ul. 3.
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDI DELOVNEGA RAZMERJA PRI PODJETJU »AGROINVESTPRODUKT« MARIBOR, Partizanska cesta 6
razpisuje delovno mesto
TRAKTORISTA
Pogoj: 5-letna praksa v opravljanju dela s traktorjem v kmetijski proizvodnji.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
Prijave pošljite na upravo podjetja Agroinvestprodukt, Maribor, Partizanska cesta 6 najkasneje do 22. aprila 1961.
Stanovanjska skupnost — Uprava servisnih služb Murska Sobota razpisuje delovno mesto
hišnika
v 40-stanovanjskem bloku v Kolodvorski ulici v M. Soboti.
Osebni prejemki bodo določeni s sklenitvijo pogodbe. Hišniku je na razpolago takoj vseljivo novo družinsko stanovanje v tem bloku.
V poštev pridejo samo interesenti iz mesta M. Sobota in taki, ki prepustijo vseljivo dosedanje stanovanje.
Pismene ponudbe je dostaviti najkasneje do 17. aprila Upravi stanovanjske skupnosti v M. Soboti, Lendavska cesta.
Upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota objavlja na podlagi 2. odstavka 33. člena Pravil sklada za stanovanjsko izgradnjo in 10., 43., 46. in 47. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ, št. 47/59) ter sklepa seje z dne 31. marca 1961
. razpis
za dodelitev posojil iz sklada za stanovanjsko izgradnjo. Posojila bomo dodeljevali v okviru sredstev sklada, ki so na razpolago za individualne investitorje v višini
4,000.000 din
Posojila bomo odobravali za dograditev stanovanjskih hiš. Najnižja obrestna mera 1 °/o. Najdaljši rok vračanja 30 let.
Prošnje za dodelitev lahko vlagajo: delavci in uslužbenci ter druge osebe, za katere se plačuje stanovanjski prispevek.
Del lastnih sredstev, izračunan na podlagi predračunske vrednosti hiše, mora znsušati najmanj 70 %.
Prošnja mora vsebovati: namen posojila, višino in rok odplačila posojila, obrestno mero in vrednost lastne udeležbe.
K prošnji je priložiti: načrt, tehnični opis in predračun hiše; komunalna banka lahko od posameznih prosilcev zahteva še drugo dokumentacijo.
O izidu razpisa obvesti komunalna banka prosilca.
Prošnje z dokumentacijo je vložiti pri Komunalni banki v Murski Soboti. Rok za vlaganje prošenj je 1. maj 1961.
Murska Sobota, 8. aprila 1961.
Upravni odbor Sklada za stanovanjsko, izgradnjo pri ObLO Murska Sobota
ALIBI
Ko so se za njim zaprla težka, okovana hrastova vrata kazensko-poboljševalnega zavoda, sl je Nikola Pušlč, imenovani »»Grk«, globoko oddahnil. Po treh letih je ponovno užival svobodo. Pred vrati se jo ustavil, povlekel za ceneni konfekcijski sako, si z gizdalinsko kretnjo popravil kravato in si — ko da bi opravil važen posel — trgovsko pomel roke.	«
Ko je šel proti postaji, se je ljubeznivo Javil dvema stražarjema, vendar na neki oseben način, ki se ga v teh treh letih ni mogel posluževati. Sicer pa je svoboden človek, enak vsem drugim, a ne obsojeni vlomilec številka... vseeno kateri, ker mu je to bila tretja številka, ki jo je nosil v zadnjih desetih letih skupno z obleko iz sivega sukna.
Prav zato je Nikola sklenil, da ne bo več oblekel pniforme s temi prekletimi številkami. Dovolj je bilo trikrat, a tri leta niso kratek čas za en sam sklep: ta hiša ga ne bo več videla. Ne zato, ker se je popravil in spremenil. Ne! V njo se ne bo vrnil, ker je napravil odličen plan akcije ob popolnem alibiju, ki bo končno opral vsa sumničenja z njega.
Dokler ga niso »»vzeli v delo« kriminalisti, je »»Grk« dolgo operiral, odtlej pa trikrat sedel zaradi žice, pile in dveh luknjic, veščine, ki je bil njen lastnik. Cim je bil izpuščen, je poiskal staro družbo. Edino »►Strela« je bil na svobodi, »»Strela«, starček popolnoma sivih las ter brk in malce nagubanega obraza, ki so ga krasili veliki, umetni zobje. Tam v svoji mladosti, ko je zares bil strela, so ga zalotili pri vlomu. Skozi okno prvega nadstropja je skočil tako nespretno, prav na staro posodo za smeti. Amputirali so mu stopalo in od tedaj je životaril ter preprodajal stvari in nabavljal orodje.
Ko je »»Grk« vstopil, se »»Strela« ni presenetil in se Je pozdravil s njim, ko da bi se razšla včeraj. Navadil se Je odsotnosti svojih prijateljev.
—	Vrnil si se — Je rekel Grku. — Sedi!
Oba sta sedla in za hip gledala drug drugega. Nato Je Grk vprašal:
—	Mihajlo?
—	V Požarevcu — počasno odgovori Strela, razmišljajoč. — Pet let.
—	A Joe?
—	16 mesecev. Enako Požarevac. Nato je vstal in vzel iz stare kredence steklenico z žganjem in jabolko. Ne da bi vprašal, je nalil kozarčka, jabolko pa je skrbno razpolovil s potemnelim nožem in postavil na mizo.
—	Potrebujem orodje — pravi Grk, ko je izpil drugi kozarček — hi nekaj denarja.
—	Koliko?
—	Kakšnih 20 »»somov«.
—	Pridi jutri zvečer — poslovno reče Strela. — Kje prebivaš?
—	Na starem mestu. Prišel bom — pravi Grk med odhodom.
Naslednjega dne je ponovno obiskal starega. Na mizi je bila pila,
debela 4 mm in žica, v raztrganem časniku pa omot denarja.
Strela je molčal in gledal, kako Grk jemlje stvari. Na koncu Je rekel:
—	Razmišljal sem. To ni pametno!
—	Kaj? se začudi Grk?
—	»»Dve luknjici«. Spet te bodo dobili. Ta način Je znan samo tebi in ti si šele prišel.
Grk ga pogleda in se nasmeje.
Zaradi tega tudi potrebujem orodje. Hočem dokazati, da nisem edini. Poslušaj načrt: čim bom našel objekt, bom začel z delom. Pripravil bom dober alibi, preiskovalcu pa bom rekel, da je bil nekdo drugi, ki je čakal, da pridem iz zapora, da bi padel sum name. A jaz? Sklenil sem, da se bom popravil in iskal sem celo dela. Javil se bom na naslov, ko bo vse opravljeno in delal kakšnih pol leta. Toliko, da se pozabi. Pozneje spet in zopet ob dobrem alibiju... Ha. Kaj praviš?
—	Joeja so dobili, čeprav je imel načrt in alibi — pravi Strela zamišljeno.
—	Ne tako dobrega, kot je moj — se Je razjezil Grk. — Jaz ga pripravljam tri leta.
—	Morda — pravi Strela kratko — morda. Ko boš šel na delo, ml pusti plašč.
—	Misliš, da ti bo šel denar po vodi — je živčno rekel Grk. — Vrnil ti bom dvojno. Plašč niti ne velja več kot deset tisočakov.
—	Bolje tudi to, kot... Strela ni končal, vendar ga je Grk razumel, jezno slekel plašč, ga vrgel na mizo in brez besede odšel. Strela se je brezbrižno obrnil, vzel plašč in ga obesil v kredenco, ki je, kot Je kazalo, bila neizmerno velika.
Naposled je prišel tudi ta dan. V kinu na »»Rdečem križu« so vrteli premierni film. Kupil je dve vstopnici. Eno za ob 14., drugo pa za 20. uro. Ob 14. je tudi odšel v kino. Grk si nikoli ni zapomnil naslovov filmov, vendar si. je tega zapomnil. Celo imena igralcev. Točno ob 15. uri in 48 minut je bilo filma konec. Pomeni, da mu ostane za akcijo 1 ura in 30 minut. Povsem dovolj.
Nato si je ogledal objekt. Opazil je, kako kupci kupujejo in si zadovoljno mel roki. Poleg blaga bo tudi dovolj gotovine.
Ob 19,30 je bil pred kinom. Pred tem je popil žganje, z drugim kozarčkom pa se je. polil. Žganje si lahko vohal 10 metrov od njega. Ob 19,45 je stopil v foyer in se približal točilni mizi. Besedičil je kot umetnik, vendar ne toliko, da bi prodajalka rekla: »»Pijanim ne strežemo!«. — Eno črno, črno veliko ... dekle.
Prodajalka mu je nalila, on pa je leno vzdignil kozarec. Polovico Je popil, drugo polovico pa je polil po belo oškropljeni srajci. Tudi tu Je bil del načrta, ker se ga bo prodajalka spomnila, ko jo bodo vprašali. 2e je užival v jutrašnji sceni:	9
—	je to ta človek — bo vprašal presikovalec?
—	Da — bo zažgolela dekle — včeraj'je bil pri premieri ob 20. uri.
—	Se ne motite? — bodo preverjali.
(Nadaljevanje na 8. strani)
8. Andjelkovič:
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »»Pomurski Tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 din — Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605—70
POMURSKI VESTNIK, 13. APRILA
7
KOLE
Ob težki izgubi našega dragega očeta in starega očeta
IVANA BALAŽIČA
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih bili v pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter izrekli sožalje. Hvala tudi pevskemu zboru in vsem vaščanom.
Beltinci, Maribor, Novo mesto, Zagreb, aprila 1961
Žalujoči: žena, sin in hčere z družinami.
HIŠA SREDI CESTE
Lastnica stare hiše onemogoča, da se konča cesta med Barom in železniško postajo
Bar se naglo razvija v moderno pristanišče. Z železnico bo tudi povezan z Beogradom. Dobil je tudi novo asfaltno cesto, ki pa je zelo čudna. Cesta vodi od glavne ceste za Titograd proti železniški postaji, sredi njene trase pa se bohoti stara hiša. Zaradi tega morajo pešci in vsa vozila pred po-
Za varnejšo vožnjo
Pri številnih okrepčevalnicah ob angleških avtomobilskih cestah so postavili posebne avtomate, ki naj bi ugotavljali, ali ima avtomobilist še /dovolj hitre reflekse, da lahko brez nevarnosti nadaljuje vožnjo. t—'■ Avtomobilist, ki je popil nekaj alkohola ali pa je zelo utrujen od vožnje, spusti v režo kovanec, ki se potem zavrti v notranjosti avtomata. Hkrati je slišati značilno brnenje. Tisti trenutek, ko se v avtomatu o-glasi zvonček, naj bi avtomobilist pritisnil na gumb. Po hitrosti reakcije na to zvonenje »presodit aparat, ali so avtomobilistovi refleksi še dovolj izraziti. Ce je voznikova reakcija prepočasna, mu avtomat ne vrne kovanca, kar naj bi pomenilo, da avtomobilist ni več sposoben za varno vožnjo. V nasprotnem primeru mu avtomat vrne denar. Stroj se je baje že močno uveljavil tudi na švedskih cestah, ker ga avtomobilski klubi vneto priporočajo.
črnelim poslopjem kreniti z asfaltne poti na navadno ter zaokrožiti hišo, da bi lahko prišli spet na asfalt in nadaljevali pot proti postaji,
V stari hiši, ki predstavlja nekakšno barikado na asfaltnem cestišču, samotno živi starka, ki ima blizu 70 let. Njen zet, ki jo je zastopal v razgovorih z občino, se je pred gradnjo ceste dogovoril za odškodnino 600.000 dinarjev. Toda o tem sporazumno ni bila napravljena nobena listina in tako je zet, ko so cesto dogradili do hiše, začel zahtevati trikrat večjo vsoto. Starka pravi, da ji je zet še svetoval, da naj od občine zahteva, da ji poleg ceste zgradi lepo, prostrano in moderno hišo. Starka je nasvet sprejela in tako sedaj noče pristati na rušenje počrnele hiše, v kateri sama živi.
SVETOVNI POPOTNIKI V MURSKI SOBOTI — V ponedeljek so se zaustavili v Murski Soboti trije mlajši možakarji — dva Nemca in Anglež —, ki se vračajo s petmesečne, dokaj dolge poti. Ta se je začela že lani v Ženevi v Švici in je vodila preko Italije in raznih severnoafriških dežel vse do Konga. Domov se vračajo omenjeni svetovni popotniki, ki jih je naš fotoreporter »ujele pred soboškim hotelom »Zvezda« preko Turčije, Grčije in naše države.
Naša ■ domovina je svetovnim potnikom tako ugajala, da jim je medtem iztekla prehodna viza, ki so jo morali pri pristojnih organih podaljšati.	(Foto: J. Stolnik)
ŽRTVE LAHKOMISELNOSTI
Niso Se minili trije meseci, odkar so pri neki raciji v Holandiji odkrili trgovino z belim blagom. Ta svojevrsten -konzorcij-, sesto-ječ iz petih Italijanov, enega Belgijca in treh belgijskih žena, je tihotapil oziroma izvabljal iz Nemčije vsak teden približno po sedem deklet v starosti od 16 do 21 let. Posredovalni urad je bil neki nemški zakonski par, ki je zahteval za vsako posamezno dekle po 35 belgijskih goldinarjev. Zakonski par, ki ni imel nobenih pomislekov, je pridobival dekleta s pomočjo časopisnih oglasov. Ti so obljubljali dekletom dobro plačana mesta v Belgiji. V resnici pa so se skrivale za temi oglasi zloglasne beznice in nočna zabavišča ter javne hiše v belgijskih rudarskih revirjih. Policija je pozneje ugotovila, da so se iz tega blata rešila le redka dekleta. Večina je v blatu obtičala, ker so jih pretepali in jim grozili s težkimi kaznimi.
Te trgovine z belim blagom je torej konec, žal pa trguje še na stotine drugih nemoteno naprej. Vzhodna Evropa, zlasti območje težke industrije in obmorska pristanišča, sprejemajo samo del teh deklet, večina pa konča na Bližnjem Vzhodu, Južni Ameriki in tudi v Srednji Afriki. V kongoški deželi je povpraševanje po belih dekletih v zadnjem času zelo naraslo. Tamkajšnji možje si urejajo življenje tako, kot so videli pri svojih prejšnjih belih gospodarjih. Tako je torej postala Srednja Afrika za trgovce z belim blagom prava zlata jama. >
Statistika pravi, da izgine sa-
mo v Franciji letno okoli 10 do 15.000 deklet in mladih žen. Majhen odstotek teh deklet pobegne od doma tudi zaradi kakšne ljubavne dogodivščine ali nevzdržnih domačih razmer. Kaže pa, da okrog 80% izginulih deklet premamijo in odpeljejo trgovci z belim blagom. Pojavlja se seveda vprašanje, kako je sploh mogoče, da izgine leto za letom tako veliko število belih deklet. Sq zahodnoevropska dekleta res tako naivna ali pa so trgovci z belim blagom tako premeteni?
Trgovci še kajpak poslužujejo vseh mogočih ukan. V tujini iščejo dobro plačana mesta vzgojiteljic, ko pa so. dekleta že tam, jih dobro zastra-žijo, tako da ne morejo priti v stik s policijo ali svojim poslaništvom. Nato končno privolijo v svoj »posel« in ga pozneje že zaradi sramu ne morejo zapustiti. Zelo pogosto se dogaja, da se dekle iz Evrope poroči z bogatim Orientalcem, ki jo odpelje na poročno potovanje v svojo domovino in jo tam izroči nočnemu zabavišču ali javni hiši. Najprej nasedejo baje dekleta, ki so slabe baletke, a jim obljubijo uspeh v Damasku, Bejrutu, Tunisu in drugih afriških mestih. Običajno pa jih pot pripelje v najslabša zabavišča in taka razvpita mesta zapečatijo njihovo usodo. Na ta način izgine v zahodnoevropskih državah letno mnogo slabih plesalk, ki si obetajo v Afriki uspešno kariero.
Še. vedno je pa središče z belim blagom Pariz, kjer je moč najti v številnih nočnih zabaviščih in lokalih lahko delo za dosego cilja. Mlada dekleta se rada odzivajo inozemskim oglasom, ker si želijo doživetij in denarja. Vse to pa ima vedno žalosten, če ne celo tragičen konec, zlasti zato, ker niti starši ne želijo spoznati bogatega inozemskega snubca svoje hčerke, ampak jim zadostuje že sama ponudba. Vse to nazorno kaže, da v zahodnoevropskih državah trgovina z belim blagom še vedno cvete.
(Nadaljevanje s 7. strani)
—	Kje neki - se bo užalUa. Le poglejte srajco. Se je umazana od vina Videla sem, ko je vstopil v dvorano. Tako se je zibal, pri vratih pa je skoraj padel. Le malo je manjkalo, ko se je spotaknil. Kajne -se bo obrnila k Grku - pri vratih ste se spotakni«.
—	The morda. Morda, dekle. To ni moja stvar, temveC tovariša pre-
iskovalca, on preverja. Zdi se mi, da sem se pri vratih spotaknil, toda vrag ve, kdaj sem malo več popil...	■ _
Grk prekine izmišljeni dvogovor in naroči še en kozarec. Izpije ga in se napoti proti vratom dvorane. V ogledalu je videl, kako ga prodajalka opazuje. SpotaknU se je in le malo Je manjkalo, da ni padel. Dekle se je nasmejala in sunila s komolcem prodajalca. Gledala sta ga
in se smejala.	t	-
Točno ob 20,30 je Grk vstal s sedeža In se napotil proti izhodu.
Vrata so bila odklenjena in čez hip je bil na prostem. Naglih korakov se je napotil proti trolejbusu.
Ko je prispel, si je ogledal okolico. Nikjer nikogar. Delal je naglo. Cez trenutek, dva je izvrtal dve luknjici poleg ključavnice v točno odmerjeni razdalji, ki je niti najboljši instrument ne bi bolje določil. S« žica in ključavnica se Je odprla. Bil je v prodajalni. Z registrsko bla-gajno so sicer težave, vendar ne zanj. Pobral je ves izkupiček. Blago je stlačU v tanko platneno vrečo.
—	Dober izkupiček - Je mrmral in sl mel roki. Nato Je pogledal na uro: 21.10. Ima točno 38 minut časa.
Skrbno Je odprl vrata in se pripravljal, da bi odšel. Pozorno sl je ogledal okolico. Tam, v daljavi, so bili obrisi človeka. Primeren trenutek. Dvignil je vrečo z blagom in stopU na prosto. Za seboj Je pustu na pol odprta vrata prodajalne.
Takoj za ogaiom je pustu vrečo v krošnji drevesa. VmU se Je, noseč v roki litrsko steklenico. Obrisi mimoidočega, ki ga je malo prej opazil, so se bližali. Ko se je človek približal, kot je bUo dovolj, Je vrgel steklenico v smeri prodajalne, kjer se Je ob zidu s treskom razbila. Mož se Je zdrznU, ustavU in stekel. Iz svojega skrivališča je Grk opazU, kako se je ustavU pred prodajalno, zmedeno pogledal in stekel okrog, zvoneč po vhodnih vratih!
Grk si je oddahnil. Drugi del načrta je uspel.
Sedaj pa čim dlje od tod - je rekel samemu sebi z zadovoljnim nasmeškom. Se v zaporu se je naučil razgovarjati se s samim seboj. — Vlom je bil odkrit ob 21.26. Priča bo izjavila, kako je slišala tresk, kako Je stekla in videla odprta vrata. Tedaj bo delala tudi domišljija: »Zdi se mu, da je neznanec vlamljal v prodajalno, vendar ga je, njegov prihod zmotil. Da, misli, da je videl bežati človeka. Kako, v kakšni smeri? Tega zagotovo ne ve, ve samo, da je ta človek pritekel iz prodajalne, ko je on prišel in pobegnil. Kdaj in kam, tega on ni videl, ker je hitel da bi priklical ljudi. Vaša stvar je, da ugotovite,- kam je pobegnil - a ne moja. Sem utrujen, mudi se mi domov z dela in ne vem.« Tako je razmišljal Grk in se v sebi smejal dvogovorom med preiskovalcem in očividcem. Medtem pa je hitel, da bi pri Streli pustil stvari in denar.
Prebudili so ga ob 7. zjutraj. Grk je poznal starega preiskovalca. Bila sta znanca. Ze dvakrat je imel opravka z njim.
—	Zdravo, Nikola — mu je rekel preiskovalec z nasmehom — ni niti dvajset dni, odkar si na svobodi, jaz pa sem že na obisku.
—	Se je kaj zgodilo - vpraša Grk in se dela nevednega.
Preiskovalec mu ne odgovori, temveč ga vpraša:
—	od kdaj ta običaj, da spiš v obleki. Nocoj se nisi slekel?
—	Ne — Je odvrnil Grk - sinoči sem malce popil in nisem imel časa.
—	Sam?
_ Kje pa — pravi Grk ničesar ne delam brez prič. Z nekim dekletom. Sam sem bil v kinu, potem pa... šele pred kratkim sem bil odpuščen, veš kako je.
Grk se je razveselil, ker je poznal način, ker je poznal izraz preiskovalčevega obraza, če mu kaj ni šlo po srečL Preiskovalec je doumel, da bo tokrat šlo težko.
—	Pa pojdimo — je rekel.
V pisarni so se dolgo razgovarjali. Grk se Je dolgo in težko spominjal, kaj je včeraj počel:
—	zjutraj sem spal. Opoldne sem obedoval — v gostilni. Pozneje sem se sprehajal do 19. ure. Tedaj sem kupil vstopnico in šel v kino. Prej sem malo popil, v kinu pa črnega. Iz kina sem prišel okrog 22. in odšel k, no... to Je povsem zasebno. Tako do 24. ure. Potem sem legel in takega si me našeL
—	povej mi vsebino filma — mu pravi preiskovalec kratko.
Nikola je začel pripovedovati. Naredili so zapisnik.
—	Preverili bomo — mu je rekel preiskovalec ob slovesu. — Danes boš ostal tukaj. Bil je vlom na tvoj način.
—	Kdaj — vpraša Grk.
—	V Času, ko si bil v kinu — mu pravi preiskovalec - čudno, kaj ne? Prav v času, ko si bil v kinu!
—	jaz sem se popravil. Imam tudi nakazilo za zaposlitev. In prijavil sem se. Od prvega delam ... to nekdo izkorišča moj položaj.
—	Dobro — ga prekine preiskovalec. — Preverili bomo. Odpočij sL
Ni minila niti ena ura in stražar ga Je poklical. Grk se je ravnodušno napotil za njim. Prav gotovo so našli prodajalko iz kina. Ni se zmotil. S preiskovalcem je bila v pisarpi.
—	je to ta človek » vpraša preiskovalec prodajalko brez slehernega uvoda?
—	Da — potrdi ona. Glejte madež od vina na srajci. Dobro se ga spominjam.
Nikola se je zadovoljno smehljal. Uresničevati se je začel tretji del načrta.
—	in ti si, Nikola, bil sinoči od 20. do 22. ure v kinu.
—	Da — potrdi Grk.
—	Kako si to izvedel — ga vpraša preiskovalec z nasmehom, na način, ki ga je Grk prav tako dobro poznal. — Povej Nikola, kako si to storil, ko pa sinoči ni bilo predstave.
—	Kako — je zajecljal Grk — jaz sem vendar bil...
—	Morda — pravi preiskovalec do 20.30, ker je tedaj zmanjkalo toka, ki ga ni bilo niti do 23. ure. Vse si lepo izračunal, samo tega ne, da na »Rdečem križu-« zelo pogosto ni toka. Sinoči ga prav tako ni bilo. Mar ne — se je obrnil k prodajalki?
—	Ni ga bilo — odgovori ona — Vstopnico lahko vrnete blagajni ali pa zamenjate z današnjo ...
DROBNE ZANIMIVOSTI
MINISTRI IN POTRES
Ko je med nedavno sejo libanonske vlade nastal zemeljski potres, Je nekaj ministrov hotelo sejo zapustiti z izgovorom, da je zgradba stara in da bi se zato lahko sesula. Nato pa je premier vlade Saeb Salem ukazal, da naj vrata,na zunanji strani zaklenejo in tako so potem nadaljevali s sejo.
GOSTILNA V SODU
Na priljubljeni točki izletnikov in turistov v bližini Miinchena stoji ena izmed najbolj čudnih gostiln na svetu. Narejena je iz velikega soda, v katerega bi lahko dali 1,700.000 litrov vina.
BOMBE POD TRAČNICAMI
Delavci na železniški postaji v Anconi so pri popravljanju proge pod tračnicami naleteli na neke trde predmete. Kmalu so—odkrili, da sta to dve neeksplodirani Te--talski bombi britanske proizvodnje. Med časom, ko so delavci bežali s proge in opozarjali na nevarnost, je prišel ekspresni vlak. Potniki so začudeno gledali, kako ljudje v paničnem strahu bežijo s postaje. Splošna zmeda je trajala več kot eno uro, na postaji pa je bil ustavljen ves promet. Bombe so odstranili naslednji dan.
NESREČA V TUNELU
PRI UMKI
V tunelu blizu postaje Umka na progi Lajkovac — Beograd se je zaradj prevelike in težke kompozicije ustavil tovorni vlak. Zaradi dima so se železničarji začeli dušiti in zato je vlakovodja začel vlak spuščati nazaj proti postaji. Medtem pa se je proti tunelu napotila manjša kompozicija in nepričakovano treščila v vlak. En delavec se je smrtno ponesrečil, trije pa so bili ranjeni.
800 AZIJSKIH ČASOPISOV
Z namenom, da bi evropsko in ameriško kulturno javnost bolle seznanila s publikacijami, ki iz-hajajo v Aziji, je francoska nacionalna komisija za UNESCO obja-' vila seznam 800 azijskih revij. Raz-1 vrstila jih je po deželah, objavila i pa jih je z izvirnimi naslovi in s i sedeži uredništev.
FRANCOSKA SKUPŠČINA V OGNJU
24. marca je v poslopju franco-ske narodne skupščine prišlo do si-lovite eksplozije, nekoliko minut kasneje pa so streho že zajeli ognjeni zublji. Na hitro posredo-
vanje gasilcev je bil požar omejen, pogašen pa šele po treh urah. Nastalo škodo ocenjujejo več sto milijonov frankov. -
Po uradnem sporočilu je požar nastal zaradi eksplozije plina, toda mnogi domnevajo, da je bila posredi akcija atentatorjev francoskih kolonialistov, ki hočejo na vsak način ustvariti neugodno vzdušje za reševanje alžirskih problemov.
»DIVJA MAČKA«
V	Italiji so izdelali ogromen kovinski tronožec, ki je težak preko tri tisoč ton in ga bo v teh dneh začel remonker vleči proti Perzijskemu zalivu, kjer ga bodo uporabljali za iskanje nafte na morskem dnu. Stolp je dolg 56 in širok 46 metrov, višina pa se lahko spreminja. Poleg naprav za vrtanje ima stolp tudi udobna stanovanja, v katerih bo lahko živelo 40 inženirjev in delavcev.
SPOMENIK - OPOMIN
Dela na postavljanju spomenika v nekdanjem koncentracijskem taborišču Saksenhausenu se bližajo h koncu. Obelisk iz betona opominja, da so tam nacisti ubili približno 100 tisoč zapornikov. Spomenik bodo odkrili 23. aprila.
POSLEDNJA TRDNJAVA
Veliko število meščanov mesta Penbrough v Vel. Britaniji je na letališču pričakalo štirimotorni avion »Sanderland Z«, ki je bil na poslednjem poletu. Ta avion je tudi poslednja »leteča trdnjava«, ki so jo še uporabljali. Medtem ko so vse ostale že zdavnaj odšle med staro železo, bo ta ostala neke vrste muzeja.
PRVA SMRTNA ŽRTEV
MED ŽENAMI -
ŠOFERJI V SRBIJI
V	spisek tragično preminulih šoferjev v Srbiji so prvič po vojni vpisali ime žene in sicer Nade Tir-nanič-Bene, ki se je pred dnevi v bližini Beograda s FIAT-600 zaletela v drevo. Skupaj z njo sta se ubila še dva prijatelja, medtem ko je pa mož ostal kljub težkim poškodbam ostal živ.
JAJCA - INDUSTRIJSKI
PROIZVOD
V	Bruslju so objavili seznam blaga za skupni evropski trg. Spisek spremlja razlaga, kateri proizvodi so kmetijski in kateri industrijski. Tako je na primer vino kmetijski, vermut pa industrijski proizvod, navadna kurja jajca
so v rubriki »kmetijstvo«, tista, ki jih pridobijo v velikih perutninskih obratih, pa pod »industrijo«.
CENTIMETRSKA
PARCELA
Pred nedavnim so prddali v središču New Yorka parcelo, ki je v širino merila le 22 centimetrov. Tako ozka parcela je nastala zaradi nepravilnih meritev sosednjih parcel. Toda to še ni vse. Lastniku omenjene parcelice (če se sme sploh tako imenovati) so izplačali nič več in nič manj kot 4000 dolarjev.
DOBER ZASLUŽEK
Sovjetskega advokata A. J.. Itkina iz Leningrada so ostro kritizirali v časopisju. Očitali so mu, da zahteva od svojih klientov za vsako leto znižanja kazni zaradi posredovanja pri zagovorih 4 tisoč rubljev (280.000 dinarjev). Advokat Aerov zahteva za vsako leto 350.000, advokat Dzneadze iz Tbilisija pa celo 1,400.000 dinarjev. Največji »promet« je dosegel Itkin, ki je svojim klientom zmanjšal zapor skupno za 216 let.
NEKAJ OKROGLIH
SO RAZLIKE
Razlika med velikim in malim mestom: v velikem je mogoče več videti, v majhnem več slišati. bliže
Kam je bliže, na mesec ali v Afriko?
Na mesec. Mesec vidimo, Afrike ne.
VISOKA CENA
Mlad par se odpravi kupovat
poročna prstana. Ženin si ogleda različne vzorce, potem izbere dva z briljanti.
—	Koliko staneta? — vpraša.
—	Osem sto petdeset dolarlev. Mladeniču je očitno vzelo sapo,
ker je nehote zažvižgal. Toda hi- ' tro se je zbral in pokazal na druga dva:
—	Pa ta dva?
—	Dva dolga žvižga, gospod — je odvrnil prodajalec.
POMURSKI VESTNIK. 13. APRILA
8
Vohun	na