Raziskovalni izsledki v okviru projekta RSF Razvoj in izvedba pilotnih aktivnosti za spodbujanje nadarjenih na Univerzi v Ljubljani Ideje za učinkovito učenje na univerzi Avtorice: Ana Brudar, Ajda Gorše, Anja Jernejčič, Tinkara Leskovec, Valentina Umek, Ana Vodnik, Kaja Žvar Urednici: Anja Jernejčič in Ana Vodnik Recenzentki: prof. dr. Mojca Juriševič in dr. Urška Žerak Lektor: izr. prof. dr. Tomaž Petek Oblikovanje in priprava: Anja Jernejčič in Ana Vodnik v aplikaciji Canva Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Za izdajateljico: Karmen Pižorn, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Prva e-izdaja E-knjiga je na voljo na: https://ebooks.uni-lj.si/ DOI: 10.26529/9789612974121 Publikacija je brezplačna. Ljubljana, oktober 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani E-knjiga COBISS.SI-ID 210386947 ISBN 978-961-297-412-1 (PDF) Publikacija je namenjena vsem študentom, predvsem pa tistim, ki se prvo leto srečujete s študijem in pripravljate na opravljanje izpitov. Vsebina publikacije je nastala v okviru raziskovalnega projekta »Učni pristopi študentov UL« v študijskem letu 2023/2024, ki smo ga pod mentorstvom dr. Urške Žerak in prof. dr. Mojce Juriševič izvedle Ana Brudar, Ajda Gorše, Anja Jernejčič, Tinkara Leskovec, Valentina Umek, Ana Vodnik in Kaja Žvar. V raziskavi je sodelovalo 1.621 študentov s 24 različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Vsebine Publikaciji na pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 Učne strategije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Učna motivacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Izpitna tesnobnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Študijska samopodoba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Spoprijemanje z neprijetnimi situacijami pri učenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Umetna inteligenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Želim izvedeti še več . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Uporabljeni viri in literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Publikaciji na pot Upamo, da ti bo publikacija, ki je pred teboj, služila kot dragoceno orodje na tvoji študijski poti. Spodbujamo te, da se v predstavljene ideje poglobiš z odprtostjo in radovednostjo. Želimo ti, da skozi pripravljene vsebine in praktične nasvete v tej publikaciji izkoristiš svoj študijski potencial, razviješ učinkovite učne strategije in dosežeš svoje študijske cilje. Uspeh je dosegljiv, ko se zavedaš svojih moči in izzivov ter se z njimi spopadeš s samozavestjo in vztrajnostjo. 1 Posamezne ideje lahko različnim študentom različno ustrezajo. Nekomu bo določen nasvet zelo koristil, drugemu pa mogoče isti pristop sploh ne. Na izbor idej vplivajo tudi razlike v pristopih dela na različnih študijskih programih, razlike v osebnostnih lastnostih, dozdajšnjih izkušnjah in druge okoliščine. Smiselno je, da preizkusiš različne predloge in šele nato presodiš, kaj ti ustreza in kaj ne. Morda pa se ob tem domisliš še kakšnega svojega predloga. V vsakem poglavju so najprej navedeni sodobni teoretični izsledki, potem pa so predstavljene konkretne ideje, napotki in strategije, ki izhajajo iz izkušenj študentov, ki so sodelovali v raziskavi. Vsak sklop je obarvan s svojo barvo, da se lahko v publikaciji lažje znajdeš. Empirični izsledki raziskave so prikazani v oglatem oblačku. 2 V publikaciji najdeš tudi misli in izjave študentov, ki so prikazane v okvirjih z narekovaji. To so študentje, ki so sodelovali v fokusnih skupinah oz. smo z njimi izvedle intervjuje in prihajajo z različnih fakultet. Ker so izkušnje udeležencev različne, smo spodaj zapisale, s katerih fakultet prihajajo študentje, katerih izjave lahko prebereš v nadaljevanju publikacije. Študentka Veterinarske fakultete (VF) Študent Fakultete za arhitekturo (smer urbanizem) (FA) Študent Fakultete za računalništvo in informatiko (smer računalništvo) (FRI) Študent Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Študent Fakultete za elektrotehniko (FE) Študent Pravne fakultete (PF) Študentka Pedagoške fakultete (PEF) Študent Fakultete za strojništvo (FS) Opomba: V publikaciji so izrazi zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola. 3 Učne strategije so specifične učne dejavnosti, ki jih oseba, ki se uči (v nadaljevanju učenec oz. študent), zavestno izbere in namerno uporablja s točno določenim ciljem (npr. zapomniti si, razumeti, načrtovati) ter jih spreminja glede na zahteve določene učne situacije. Z uporabo učnih strategij se učenci bolje učijo, saj učne aktivnosti prilagajajo glede na zahteve konkretne učne situacije. Učne strategije vključujejo uporabo miselnih procesov, motivacije in čustev. Kognitivne učne strategije Metakognitivne učne strategije Strategije utrjevanja, Strategije načrtovanja, strategije elaboracije in strategije spremljanja in strategije organizacije. strategije uravnavanja. Študentje, ki se dobro organizirajo in spremljajo svoje študijsko delo, dosežejo višje študijske dosežke. 4 Kognitivne učne strategije Strategije utrjevanja so Strategije elaboracije Organizacijske nekoliko manj omogočajo učencu, da strategije omogočajo poglobljene, ker v tem preoblikuje podatke in organizacijo učne primeru razumevanje odnose med različnimi deli vsebine tako, da učenec učne vsebine ni potrebno; besedila. Primeri lahko razbere ključne gre namreč samo za elaboracijskih strategij so ideje iz besedila, jih izluščevanje npr. povzemanje učne organizira na smiseln pomembnejših informacij vsebine s svojimi besedami, način in jih v taki obliki in njihovo ohranjanje v razlaga drugim, itn. vključi v svojo miselno delovnem spominu, npr. shemo. Primer podčrtovanje in organizacijske strategije podpisovanje, je miselni vzorec. ponavljanje v mislih, itn. 35 Metakognitivne učne strategije Strategije načrtovanja Strategije spremljanja Strategije uravnavanja učenec izvede pred učenjem, omogočajo aktivno učenec uporabi med pomagajo pa mu pri spremljanje lastnega učenjem, če ugotovi, da aktivaciji obstoječega znanja učnega procesa med ga uporabljene učne in uporabi ustreznih učenjem, tako da strategije ne vodijo do kognitivnih strategij. Tako je učenec sproti ugotavlja, želenega cilja. Lahko pa te razumevanje učnih vsebin ali so njegove strategije strategije uporabi tudi po lažje. Med strategije učinkovite oz. ali bo z koncu učenja, ko evalvira načrtovanja lahko uvrstimo njihovo pomočjo svoj učni proces. npr. postavljanje ciljev, ki si jih dosegel pričakovane učenec zastavi v prvi fazi rezultate. Primer učenja, torej že pred strategije spremljanja je začetkom učenja. preverjanje razumevanja 3 prebranega. 6 Organiziraj si gradivo na sistematičen način. Ko si organiziraš gradivo na bolj sistematičen način, se ga tudi lažje naučiš oz. zapomniš. Pri tem si lahko pomagaš z orodji umetne inteligence. Ob prvem branju si podčrtaj pomembnejše informacije oz. - če je besedilo daljše - oblikuj podnaslove, ki ti bodo pomagali, da se ob naslednjem branju hitreje spomniš, o čem govori besedilo. Smiselno je, da iz besedila izluščiš bistvene pojme in si narediš izpiske ali krajše povzetke, ki naj zajemajo tudi zapis strokovnih izrazov z definicijami. Te lahko narediš v obliki miselnega vzorca ali alinej, lahko pa si izdelaš tudi zapiske s pomočjo Paukove strategije, ki je še posebej uporabna pri besedilih, ki vsebujejo precej podrobnosti. Najbolj se mi je obneslo to, da si izpisujem Že samo s tem, ko pišem, predelam s predavanj. Naredim si izpiske samo s gradivo in se učim. Potem pa ponavljam. pomočjo pisala in papirja. Računalnik mi Zelo mi pomaga, če si stvari pobarvam, če ne ustreza. Samo tisto, kar si izpišem, imam kakšne sheme in procese napisane potem ponavljam. -VF v obliki miselnih vzorcev, krožcev. 7 -VF Katere učne strategije prepoznavate kot učinkovite? »Zelo mi pomaga, če si sam zapišem stvari. »Kadar vsebin ne razumem dobro, dobim S pisanjem si najbolj zapomnim. Če bi slabšo oceno, pa čeprav sem »napiflan« samo prebral neko vsebino, bi si je veliko teorijo. Zdaj sem se že navadil, da si najprej manj zapomnil, kot pa če jo prepišem.« pregledam teorijo, nato pa samo še -AF rešujem vaje. « -FRI »Delam si zapiske s pomočjo papirja »Na FRI-ju imamo kanale Discord za vsak predmet in in svinčnika. Vse zapiske imam v tam lahko vprašaš, česar ne veš. To je super. Imamo fasciklu, v katerem imam razdelilnike tudi tutorski Discord, na katerega lahko zastavljaš za različne premete. « -FRI vprašanja. Že na prvem predavanju poskeniraš kodo in se priključiš v svoj letnik. Takrat dobiš dostop za vse svoje predmete. Imaš veliko možnosti, da ti pomagajo.« -FRI 8 Kako se učiti s »V OŠ in SŠ smo imeli delavnico Učenje pomočjo učenja, ampak moram priznati, da nisem Paukove bila preveč pozorna na teh delavnicah. strategije? Vem pa, da smo delali Paukovo strategijo.« -VF Pred branjem besedila si prazen list s črto razdeli v dva stolpca. Preberi besedilo, ki ga moraš predelati. Ponovno preberi besedilo in si v levi stolpec izpiši pomembne podatke. V desni stolpec si izpiši ključne besede. Zapiši si povzetek, nato pa se loti ponavljanja. NASLOV BESEDILA Pomembne informacije (izpiski s svojimi besedami, bistvene povedi) Ključne besede, fraze 9 Med učenjem spremljaj svoj učni proces. Poleg tega, da spremljaš svoj napredek učenja, povezuj nove informacije z znanjem, ki ga imaš že od prej, pripravi si strukturirane zapise, naredi si načrt učenja, ponavljanju nameni dovolj časa, Svoj učni proces spremljaš tako, da si po koncu učenja pa preveri, ali je bil tvoj med branjem učnega gradiva način učenja učinkovit ali ne. zastaviš vprašanje: »Ali ta pojem/to vsebino razumem?« Če ugotoviš, da učne vsebine ne razumeš in počasneje napreduješ, lahko pokličeš sošolca, pišeš predavatelju ali pa Prepletaj poiščeš razlago v drugih virih. različne učne strategije. 10 Povezuj gradivo, ki se ga moraš naučiti. To strategijo razvijaš tako, da pred učenjem preletiš gradivo, ki ga moraš preučiti, in se vprašaš, kaj že veš o tej temi. To, kar že veš, napišeš na list, ki ga potem, ko gradivo prebereš, dopolniš z novimi podatki, ki si si jih zapomnil. Med tovrstne strategije spadata tudi povzemanje besedila in razlaga s svojimi besedami. To lahko storiš pisno, v obliki zapiskov, lahko pa vsebine tudi razložiš nekomu drugemu – tistemu, ki ne ve nič o tej temi, ali pa sošolcu. Zadnje je tudi priporočljivejše, saj se bosta lahko dopolnjevala in tako tudi bolj zapomnila učno gradivo. 11 »Letos sem se v obeh semestrih začel prepozno učiti in nato dva tedna nisem šel iz sobe, ko je bilo izpitno obdobje. Upam, da si bom naslednje leto bolj sproti pogledal gradivo, tudi že med predavanji, ker drugače težje sledim temu, kar na predavanjih razlagajo.« -FRI Pripravi si načrt učenja. To narediš s pomočjo koledarčka in pregledovanja gradiva. Zadnje je pomembno za to, da boš vedel, koliko časa boš potreboval za posamezen predmet, kaj ti bo vzelo več časa, kje se moraš naučiti več in kje manj. Nato si zapiši, kateri dan v tednu boš namenil določenim predmetom in katere učne vsebine boš predeloval. Priporočamo, da si vsak predmet označiš s svojo barvo, poleg pa vsak dan zapisuješ, ali ti je uspelo predelati učne vsebine po načrtu ali ne. Pri svojem načrtovanju upoštevaj tudi to, koliko časa ti bo vzelo, da si urediš pomanjkljive zapiske oz. si pripraviš vse gradivo, ki ga potrebuješ za učenje. To pomeni, da če za učenje potrebuješ natisnjene zapiske, v načrt učenja vključiš tudi to, kdaj si boš zapiske natisnil (pri tem si naredi seznam vsega gradiva, potrebnega za izpit, in sproti označuj, kaj že imaš in česa še ne). Pri oblikovanju načrta učenja pa ne pozabi upoštevati časa, ki ga boš namenil ponavljanju učnih vsebin, svojim hobijem, druženju, počitku itn. 12 Katere učne strategije prepoznavate kot učinkovite? »Dobra organizacija časa. Za vsak dan sem izdelal načrt učenja, tako da sem dva tedna pred izpitom že vse »Zelo pomembno je sprotno učenje. Meni je znal.« -PF najbolj všeč način takšnega učenja - reševanje problemskih nalog, pri čemer sam sebi na koncu dokažem, da sem pravilno izračunal. Pomembno pa je, da so izzivi obvladljivi.« »Za uspešno opravljanje izpitov se -FE mi zdita ključna izdelovanje svojih zapiskov in sprotno izpisovanje relevantnih podatkov.« -PF »Meni pomagata listanje in branje naslovov. Ko dobiš celosten vpogled, si narediš pregled vsebine in jo sistematično razgradiš na manjše dele ter začneš študirati.« »Na koncu predavanja -FS vprašaj profesorja, kaj si moraš zapomniti.« -FS 13 Kako si pa ti pripraviš načrt učenja? »Čas si razdelim glede na to, kaj je treba narediti. Težjim »Vse si moraš sam organizirati. stvarem namenim več časa. To, kar znam, lahko samo Verjetno je povsod enako, sam si zvečer na hitro ponovim, več časa pa dam tistemu, za moraš razporediti, kar imaš. kar vem, da se bom moral več učiti. Jaz si razdelim delo Največja ovira si si verjetno ti sam.« po dnevih. Recimo, da imam še en teden do kolokvija, -FRI tri dni pozneje še enega. Prve tri dni delam drugo stvar, nato se lotim tistega prvega. Malo si kategoriziram.« -FA Kako si ti organiziraš gradivo? »Jaz si pišem v fascikel. Imam razdelilnike za različne predmete in je to to, papir in svinčnik. Pri nekaterih predmetih pa imamo gradivo, tudi .pdf-je, če so avtorji profesorji, ali pa knjige, ki jih poiščeš na Cobissu in jih greš iskat.« -FRI 14 »Bolj kot sem se zgodaj pred izpitom začela učiti, več sem si Primer načrta zapomnila. Zato ker sem res lahko utrdila.« učenja Sociologija - izpit (čez 14 dni) -VF PONEDELJEK TOREK SREDA Sociologija – tiskanje Sociologija – 1. in 2. poglavje Sociologija – 3. in 4. poglavje Didaktika – tiskanje Didaktika – učne metode Filozofija – urejanje zapiskov Filozofija – tiskanje Telovadba Trening (15.00–16.00) DELO (15.00–20.00) Teja – rojstni dan 20.30: Druženje <3 15 »Takrat sem mislila, da si sama lahko izberem Evalviraj ključne koncepte, ki se jih bom naučila, svoj učni potem pa se je izkazalo, da moram znati veliko več, tako da so skozi leta moji zapiski proces. postali vse bolj obširnejši in naučila sem se veliko več.« -VF To pomeni, da se po koncu učenja vprašaš, ali napreduješ skladno s cilji, ki si si jih zastavil sam (v povezavi z načrtom učenja), in skladno s cilji, ki jih moraš dosegati po učnem načrtu. Če ugotoviš, da slabše napreduješ oz. sploh ne napreduješ, to pomeni, da tvoj način učenja ni učinkovit, in moraš poiskati drugega. Če ne veš, kako bi se učenja lotil drugače, vprašaj sošolca, prijatelja ali tutorje na fakulteti, na kak način so se učili za tovrsten/podoben izpit in ali je bilo to učenje učinkovito. Pri tem premisli, ali bo predlagana strategija ustrezna zate in tvoj običajni način učenja ali ne. 16 Kaj te pri učenju motivira? Kako prenehati z izogibanjem Če te pri učenju bolj motivira dosežek (ocena), je glede na rezultate raziskave delu? nekoliko pomembnejše, da po koncu učenja premisliš, ali napreduješ skladno s V svojo rutino učenja najprej cilji ali ne. vključi strategiji spremljanja Če te pri učenju motivira obvladovanje (kako poglobljeno razumeš učno vsebine, tj. da naučeno razumeš in tako gradivo) in uravnavanja (kaj je razvijaš svoje zmožnosti, je pomembno, da bilo v procesu učenja učinkovito in pri učenju uporabljaš večino predstavljenih učnih strategij, še najbolj pa spremljanje kaj ne ter iskanje učinkovitejšega lastnega študijskega procesa (tako da načina), nato pa postopoma preverjaš, ali učno gradivo razumeš ali ne) vključiš tudi druge. in sistematično načrtovanje gradiva. Postavi si cilje, ki te motivirajo, in si osmisli gradivo. 17 Katere učne pristope profesorjev bi poudarili kot dobre? »Meni se je zelo vtisnil v spomin v prvem letniku pri biokemiji, ko je profesorica vsakih 14 dni naredila mini »Všeč mi je, če profesor verjame v test iz vsebin preteklih dveh tednov. Bilo je zabavno in to, kar govori, da ima žar, ko hkrati smo se tudi veliko naučili, ker se je bilo treba sproti predava o svojem področju.« -FS učiti. To se mi je zelo vtisnilo v spomin in si želim, da bi to lahko delali še pri kakšnih drugih obširnih predmetih.« -VF »Dober profesor je nekdo, ki ti da miselne orehe, o katerih lahko razmišljaš, se vanje poglabljaš.« -PEF »Zelo dobri so profesorji, ki prepoznajo »Največ odnesem od interaktivnih študente, ki jih zanima več, in jim dajo predavanj in profesorjev, ki se zanimajo za dodatne miselne izzive, da lahko študente, obvladajo vsebine in razložijo dosežejo še kaj več kot le dobre ocene stvari tako, da lahko sledim tudi brez dobre na izpitih.« -PF teoretične podlage.« -FE 18 Katere učne pristope profesorjev bi poudarili kot dobre? »Všeč mi je, če profesorji delajo primerne poudarke glede na »Všeč so mi profesorji, ki se hecajo. Morajo imeti pomembnost vsebin.« malo smisla za humor, da te pritegnejo. -FRI Predavatelj nosi nekakšno odgovornost, da pritegne študente. Ti kot študent seveda moraš biti zbran, ni pa nič narobe, če profesor motivira.« -FRI »Diskusijsko naravnana predavanja so mi najboljša. Znotraj razreda se pokažejo različni vidiki in res lahko vidiš, da je kaj drugače, kot si si mislil. Tudi učenje skozi diskusijo se mi zdi super.« -FRI 19 Katere učne strategije prepoznavate kot učinkovite? »Zelo so mi pomagali kratki počitki »Rada imam urejeno učno okolje, planerje, (»power nap-i«) za 15 minut, saj organizacijo, vedno sem si risala miselne sem se tako najbolje sprostila med vzorce, si pomagala z listki 'post-it'. . Tako učenjem.« -PEF sem si lažje zapomnila teoretične vsebine.« -PEF »Veliko se učimo skupaj s sošolci v okviru predmetnega tutorstva na fakulteti. Imamo »Meni je pomagalo, da sem redna srečanja na Google Meet-u, rešujemo pridobila stare zapiske in si jih naloge, odgovarjamo na vprašanja drug sama dopolnjevala, saj sem tako drugega, fokus je na delu.« lažje povezovala vsebine.« -PEF -FGG »Za boljšo organizacijo uporabljam »Pomagal sem si s ChatGPT- Google Koledar, kamor si zapisujem jem (npr. da sem pridobil vse obveznosti (delo, faks, izpiti, odgovore na vprašanja).« zabava in druženje. .).« -FGG -FGG 20 Ali ste v OŠ in SŠ spoznali različne učne strategije? »Delavnic na temo učnih strategij ne bi ocenil kot učinkovitih. Mislim, da mora vsak razviti neki svoj način učenja, da vidi in poskusi različne načine. Zdi se mi, da bi delavnice in izobraževanja na temo učnih strategij potrebovale več širine; miselni vzorci so super, a obstajajo tudi druge metode.« -FGG »V OŠ smo imeli pedagoginjo, ki nam je prestavila najprej samo učenje učenja, kako se učiti, 'post-it' »Tisti, ki se hoče učiti, bo že sam poiskal notes in to, kateri učni stil ti ustreza. Res samo različne strategije, tisti, ki se ne bo učil, pa osnove. V srednji šoli pa smo imeli enkrat v štirih se ga to ne bo dotaknilo. Ne vem, če bi letih eno enourno predavanje in to je bilo to.« rekel, da bi se koga več prijelo, samo če bi -FA večkrat to slišal.« -FRI 21 Motivacija je temelj za učenje. Je proces, ki učenca spodbudi na poti do izbranega učnega cilja. Notranji motivacijski dejavniki Zunanji motivacijski dejavniki = iskanje in obvladovanje izzivov, povezanih s = prizadevanje, usmerjeno v izpolnjevanje prizadevanji za zadovoljitev osebnih pričakovanj, ki prihajajo od zunaj, torej ne interesov in z uporabo lastnih sposobnosti iz posameznika Temeljijo na nadzoru, torej na rezultatu Na učenca vplivajo takrat, ko se mu dejavnost prizadevanja, oziroma na tem, ali je predvidena zdi zanimiva in jo dojema kot nagrado. nagrada (npr. dodatne točke, pohvala, ocena) Izhajajo iz učenca na podlagi njegove lastne ali kazen. volje. Kaže se skozi večjo vzdržljivost pri opravljanju »Najbolj me motivirajo ocene – veliko nalog, iskanje več razumevanja učnih vsebin in let sem imela željo delati doktorat in za to sem potrebovala dobro povprečje. preizkušanje različnih strategij za dosego ciljev. Zdaj se je to spremenilo in me motivira to, da bom kmalu končala.« -VF 22 Odsotnost učne motivacije Posledica odsotnosti motivacije je, da posamezniki povsem obupajo, krivijo različne zunanje dejavnike za lasten neuspeh ter ne vidijo povezave med uspešnostjo in rezultati. Postavljanje ciljev Postavljanje ciljev v učnem procesu je smiselno ne samo zato, ker lahko izboljša uspešnost, ampak tudi zato, ker nam pomaga vzdrževati pozornost pri nalogi, ohranjati aktivno vlogo ter nam je v pomoč pri spremljanju in spreminjanju neustreznih učnih strategij. 23 Usmerjenost v obvladovanje Usmerjenost Usmerjenost v obvladovanje pomeni, da si v dosežek želiš biti uspešen na izpitih, ki ti predstavljajo Usmerjenost v dosežek pomeni izziv. usvajanje znanja in razvijanje lastne Veseli te uporaba lastnih sposobnosti. strokovnosti z željo po uspehu. Želja po obvladovanju izziva (npr. dobra Uspeh lahko za vsakogar pomeni ocena na izpitu) izhaja iz tebe samega – nekaj drugega – občutenje ne učiš se zaradi prisile ali spodbujanja od zadovoljstva pri opravljanju drugih. poklica, ki te veseli in ki pomaga Tvoji cilji so: razumevanje učnih vsebin, družbi, ugled, ki pride z razvijanje lastnih zmožnosti, vztrajanje in opravljanjem dela v določeni stroki, iskanje novega znanja. višja plača . . Študentje, ki so usmerjeni v obvladovanje in dosežek, pridobivajo boljše ocene na izpitih. 24 Usmerjenost v izogibanje Študentje s ciljno usmerjenostjo izogibanja delu se ne poslužujejo učnih strategij (v prejšnjem poglavju) v zadostni meri, posledično pa na izpitih pridobivajo slabše ocene. Ta vrsta ciljne usmerjenosti je v ospredju takrat, ko npr. ne želiš še enkrat opravljati izpita, kljub temu pa se ti za izpit ne ljubi učiti, zato se odločiš, da se boš naučil samo za minimalne standarde, in upaš, da bo ravno ta učna vsebina potrebna za uspešno opravljanje izpita. 25 »Uči se interaktivno.« »Poišči pet novih, Poišči in si oglej videoposnetek ali zanimivih dokumentarec, povezan z učno informacij.« vsebino, ki se jo učiš. Poskusi izdelati maketo ali nariši skico. S pomočjo ChatGPT poskusi poiskati Za vsako poglavje učnih vsebin s še več zanimivih informacij na temo pomočjo ChatGPT ali spletnega učnih vsebin. brskalnika poišči pet novih in zanimivih informacij. 26 »Zamisli si, da »Oblikuj si si strokovnjak prijetno učno na izbranem okolje.« področju.« Lahko si nastaviš glasbo za ozadje. Zamisli si, da si strokovnjak na svojem Lahko prižgeš dišečo svečko, si izbranem področju. Razmisli, kako bi skuhaš kavo ali čaj, pripraviš gradivo, ki se ga trenutno učiš, prigrizek itn. predstavil nekomu, ki se na tvoje strokovno področje ne spozna. »Preizkusila sem učenje na različnih lokacijah, a je to zame hitro preveč. »Če misliš, da je nekaj uporabno, da Potrebujem svojo mizo, vse čisto in ima neki namen, se boš veliko bolj pospravljeno, brez nereda. Pomembna mi naučil in zapomnil kot pa vsebine, za je tudi dobra svetloba. Tako se lahko učim katere misliš, da jih ne boš nikoli od 9.00 do 19.00.« -VA potreboval.« -FA 27 »Poišči si krog »Razmisli, katere prijateljev, ki vsebine te najbolj imajo podobne zanimajo.« interese.« Razmisli, katere učne vsebine te Poišči si študijske kolege, ki imajo najbolj pritegnejo in bi jih želel podobne študijske interese in cilje obvladati. ter o tem diskutiraj z njimi. Ko to ugotoviš, poišči o tej temi še Včlani se v kakšno društvo dodatno literaturo ali se prijavi na študentov, ki se povezuje s tvojimi kakšno dodatno izobraževanje. študijskimi interesi, ali pa v eno izmed organizacij/skupin, v kateri se boš lahko še dodatno izobraževal o vsebinah, ki jih želiš 28 obvladati. »Za uspeh bi občasno potrebovala kakšne dodatne materiale (v smislu dodatne razlage, bolj poglobljene članke »Predvsem se mi zdi, da mi je o nečem, kar je nekje samo omenjeno, ampak moraš znati, veliko lažje, če v tem, kar se da bi res dobil tisto, kar pričakujejo, da znaš). Je pa res, da učim, vidim smisel.« - VF imamo na faksu vedno možnost, da vprašamo za dodatna pojasnila. Zelo jim je tudi všeč, če jim po e-pošti pošljemo vprašanje, tudi če je eno noč pred izpitom.« -VF »Motivira me to, da bom z dobrimi ocenami imel tudi dobro štipendijo. Želim se tudi dokazati sebi in drugim. »Vsi dejavniki (profesorji, motivacija, Pa še naložba za prihodnost je.« -FRI načrt, disciplina, samoregulacija) so pomembni pri študijski uspešnosti. « -FE »Motivirajo me debate v predavalnicah, pogovori o temah. Menim, da se več naučimo iz debate in nalog, kot če dobimo »Zame je največja motivacija za samo predstavitve, ki se jih naučimo na učenje misel na prihodnji poklic Kaj pa tebe motivira? pamet.« (in posledično denar), odpiranje -FGG lastne firme v prihodnosti.« -FGG 29 Izpitna tesnobnost ali anksioznost = stanje zaskrbljenosti in čustvenega neugodja, ki se pojavi ob preverjanju in ocenjevanju znanja, spretnosti in drugih dosežkov. Tesnobnost, ki se pojavi pred Študentje dodiplomskega študija naj bi se po pisanjem izpita in med njim ter ugotovitvah raziskav pogosteje spoprijemali s je povezana s strahom pred testno tesnobnostjo kot študentje podiplomskih študijev. neuspehom in posledicami Študentje, ki so že večkrat doživeli neuspeh, se neuspeha. pogosteje spoprijemajo s testno tesnobnostjo. Študentke naj bi se pogosteje spoprijemale s tesnobnostjo kot študentje. Odzivi na stresni dejavnik se kažejo kot negativna čustva (zaskrbljenost, napetost, nelagodje, nemoč), povišan srčni utrip, potenje, hitrejše dihanje, neprestano razmišljanje o neuspehu in posledicah, želja po izogibanju neuspehu in pobude, da bi se izognili prihajajoči situaciji. 30 Vzroki za izpitno tesnobnost ali anksioznost Vzroki za izpitno tesnobnost so različni. Izhajali naj bi iz: slabe pripravljenosti študentov na izpit; slabih organizacijskih veščin in navad; premalo časa, namenjenega pripravi in opravljanju izpita; načina opravljanja izpita; (ne)jasnosti navodil izpita; posledičnega neuspeha na izpitu. Pri študentih, ki si za študij manj prizadevajo, je testna tesnobnost Testna tesnoba je najbolj povezana z nizko prisotna v večji meri. samopodobo posameznika in lahko Prav tako so testno bolj tesnobni tisti negativno vpliva na doseganje študijskih študentje, ki manj zaupajo sami vase. dosežkov. 31 »Oblikuj Oblikuj vprašanja preizkusni in si pripravi »preizkusni test« test.« »Spremeni pred pravim svoj način izpitom. razmišljanja.« Tako boš dobil občutek, v kolikšni meri si razumel in usvojil učne vsebine. Pogovarjaj se o učnih vsebinah s Gre za kognitivno-vedenjski pristop, ki sošolci. Študente v višjih letnikih prosi poudarja spreminjanje za stara izpitna vprašanja in se disfunkcionalnega razmišljanja v pripravi s pomočjo odgovarjanja funkcionalno. nanje. PRIMER: Namesto »Spet bom padel izpit« pomisli »Izpit bom opravil, vendar se »Super bi bilo, da bi imeli elektronska moram nanj pripraviti dobro in začeti preverjanja znanja (kvizi), da bi dovolj zgodaj«. preveril znanje in bi lahko ponovil pred izpitom.« 32 -PF »Poskrbi za zdrav »Uporabljaj življenjski tehnike slog.« sproščanja.« Zdrav življenjski slog pomaga zmanjševati tesnobnost. Za dober uspeh in dobro počutje na Sprosti se s pomočjo globokega izpitu so potrebni dobra prehranjenost dihanja, postopnega mišičnega telesa, dovolj spanca in redna telesna sproščanja, čuječnosti itn. Na aktivnost. zmanjšanje tesnobnosti pozitivno Ključno je, da med izpitnim vpliva tudi gibanje. Pred izpitom se obdobjem v svoj urnik lahko sprostiš tako, da prideš na umestiš zdrave obroke, fakulteto peš ali s kolesom. gibanje, čas za druženje in dovolj počitka. 33 »Imamo nekaj profesorjev, ki so znani po tem, da imajo grozne izpite. Lahko vse znaš, pa ne bo šlo. Tam nikoli »Ko narediš kolokvij ali izpit, imaš nisem prepričana. Včasih pridem na izpit, vem, da občutek zadovoljstva, ker vidiš, znam, pa nisem prepričana, ali bo šlo čez. Še zdaj da se je splačalo potruditi.« -FA imam take občutke pri nekaterih profesorjih, ne glede na to, da sem že v zadnjem letniku.« -VF »Med pripravami na izpit je prisoten stres pa tudi tesnoba. Ker je veliko mojega dela na računalniku, grem za sprostitev velikokrat teč. Ugotovil sem, da mi to zelo pomaga, da si sčistim glavo, da lahko potem normalno nadaljujem in nimam v glavi le tega, da mi ne bo uspelo.« -FA 34 Samopodoba = vrednotenje sebe, lastnega (študijskega) dela in dosežkov. Samopodoba je samoocena na podlagi znanja, ki ga pridobivamo prek lastnega udejstvovanja na različnih področjih: telesnem, socialnem, na področjih učenja in drugih. Vodi nas v čustvovanju in razmišljanju ter usmerja naše vedenje na podlagi tega, kakšno je naše mnenje o nas samih in tem, česa smo sposobni in kako smo pri tem lahko uspešni. Študijska samopodoba Splošna študijska samopodoba Zaznavanje lastne študijske vpliva na naše želje glede izobrazbe in kompetentnosti (vprašamo se: »Kako mi na naše cilje, kot je na primer odločitev gre študij v primerjavi z drugimi?«, »Ali mi je za vpis na fakulteto. Na to, katero študij težek?«). fakulteto si bomo izbrali, pa v večji meri vpliva samopodoba na Kako uspešnega se počutiš pri študiju v določenem področju (npr. na primerjavi s svojimi kolegi? družboslovnem, umetniškem, Kako kompetentnega se počutiš na področju, naravoslovnem, itn. ki ga študiraš? 35 Oblikuj dober Tisti študentje, ki si bolj prizadevajo in bolj časovni načrt. zaupajo vase, imajo boljši učni uspeh in so tudi na splošno uspešnejši. Pripravi si urnik učenja in postavi cilje, koliko in katera poglavja boš kateri dan predelal. Označi ključne dele. Premisli, koliko gradiva lahko predelaš v enem dnevu. Dan pred izpitom še enkrat preleti vsebine V načrt vračunaj odmore, prostočasne in si označi dele, ki jih želiš še enkrat ponoviti. aktivnosti, druge obveznosti in spanje. Izpiši si bistvene To je namreč zelo pomembno pri poudarke in jih nekajkrat uspešnem učenju. ponovi. Dovolj zgodaj začni priprave na izpit. Tik pred spanjem še Tako boš lahko načrt učenja izpolnil, zadnjič preleti izpisano, tudi če bo vmes prišlo kaj zjutraj pa le nekajkrat ponovi glavne nepredvidljivega. poudarke. 36 Poišči »svojo« učno strategijo. Diskutiraj s sošolci. Poišči učne strategije, ki ti najbolj ustrezajo. Z manjšo skupino sošolcev se dovolj Preizkusi več strategij in oceni, s zgodaj pred izpitom dogovori za katero se najučinkoviteje učiš. skupinsko učenje. Zapomni si: vsem ne ustrezajo enaki Na srečanju primerjajte, kako ste razumeli pristopi. Nekaj, kar deluje za tvojega obravnavane vsebine, drug drugemu sošolca, ne bo nujno delovalo tudi lahko razložite pojme, izmenjate mnenja zate. in dopolnite razumevanje. Srečanje lahko poteka v sproščenem Študentje zaključnih letnikov imajo večje okolju ob kavi, prigrizkih . . zaupanje v svoje zmožnosti v primerjavi s Vnaprej določite »dnevni red« srečanja. študenti prvih letnikov. Vaja dela mojstra. Lahko si pomagate tudi z odštevalnikom časa. 37 Kognitivno uravnavanje čustev vsebuje zavestno uporabo miselne dejavnosti za obvladovanje stresnega dogodka ali situacije, pri čemer so uporabljene strategije ločene od vedenjskih ukrepov, kar pomeni, da omenjeni pogled razlikuje med učenčevimi mislimi in njegovimi dejanji. Primeri spoprijemanja s čustvi: pozitivna preusmeritev (razmišljamo o obtoževanje samega sebe (za neuspeh drugih, prijetnih zadevah namesto o krivdo pripisujemo samemu sebi); dejanskem dogodku); obtoževanje drugih (za neuspeh krivdo pozitivno prevrednotenje (razmišljamo o pripisujemo drugim); dajanju pozitivnega pomena dogodku v ruminiranje (neprestano se v mislih smislu osebnostne rasti); vračamo na negativen dogodek, ga preusmerjanje k načrtovanju (razmišljanje premlevamo in težje usmerjamo o korakih za rešitev situacije); pozornost na študij); katastrofiranje (izrazito poudarjamo strah postavljanje v perspektivo pri izkušnji in izkušnjo potenciramo); (podcenjujemo resnost dogodka v sprijaznjenost (sprijaznimo se s tem, kar se primerjavi z drugimi dogodki); je zgodilo). 38 Te strategije nenehno uporabljamo, a se jih mogoče sploh ne zavedamo. Pomembno je, da jih ozavestimo ter preusmerimo naš pogled na situacijo in pozornost še na kaj drugega. Nekatere strategije so konstruktivnejše kot druge, zato je bistveno, da te, ki so manj konstruktivne, ne prevladajo v našem načinu razmišljanja in delovanja. Veliko raziskav kot pozitivne strategije omenja pozitivno preusmeritev, pozitivno prevrednotenje, preusmeritev k načrtovanju in postavljanje v perspektivo, raba teh pa naj bi bila pozitivno povezana s čustveno inteligentnostjo, z zadovoljstvom z življenjem in s hvaležnostjo. Uporaba samoobtoževanja, ruminacije, katastrofiranja in obtoževanja drugih pa se povezuje z negativnimi učinki na duševno zdravje, saj se pri posameznikih izraža v obliki anksioznosti, depresivnosti in povečane ravni stresa. Tisti študentje, ki pogosteje katastrofirajo in neprestano premišljujejo o neuspehih, so bolj tesnobni. 28 Pozitivno prevrednoti neprijeten dogodek. Analiziraj in načrtuj konkretne korake za izboljšanje situacije. 1. Prepoznaj težavo (vprašaj se, kaj točno je problem, ter ga čim bolj natančno in specifično definiraj). 2. Zberi informacije (razmisli, kaj že veš o tej težavi in kje lahko dobiš dodatne informacije). 3. Zapiši vse mogoče rešitve ter premisli o njihovih prednostih in slabostih. 4. Izvedi rešitev (postavi si konkretne korake/časovni načrt). 5. Reflektiraj, kako učinkovita je bila izbrana rešitev. S ponovnim premislekom je mogoče spremeniti težavo v izziv. To je enkratna priložnost za osebnostni napredek (vsakič bolje prepoznaš problem in hkrati uriš lastne zmožnosti obvladovanja težav). Ta strategija ti omogoča, da prevzameš aktivno vlogo pri reševanju težav, kar lahko okrepi tvoj občutek nadzora in zmanjša stres, ki ti ga povzročajo neprijetni dogodki. 40 Kako prenehati katastrofirati in neprestano razmišljati o neuspehu? Pomembno je, da prepoznaš, kdaj začneš katastrofirati ali ruminirati. To lahko narediš s kratko meditacijo ali zapisovanjem svojih misli, kadar postajaš tesnoben. Vprašaj se, kaj te trenutno skrbi, kakšne misli imaš, ... Katastrofične misli lahko zmanjšaš tudi z logičnimi argumenti. Vprašaj se, kolikšna verjetnost je, da se bo najhujši scenarij dejansko uresničil ter kateri so dokazi za in proti. Prakticiraj čuječnost. Namesto na preteklost ali prihodnost se osredini na zdajšnji trenutek. S tem lahko zmanjšaš ruminacijo. Katastrofične misli zamenjaj s pozitivnimi afirmacijami (»Delam, kar je v moji moči.«/ »Vsak napor šteje.« …). Omejuj si čas za razmišljanje o težavi, po razmisleku pa se aktivno preusmeri na druge aktivnosti. 41 Še nekaj namigov, ki ti lahko »Občutek, da bo šlo, med učenjem je odvisen od pomagajo pri zmanjševanju predmeta in izpita. Če mi je v osnovi všeč, blizu in katastrofiranja: logičen, sem prepričana, da se moram samo naučiti in bo šlo. Če mi ni blizu, pa lahko zelo vari ra. En dan 1. Poišči dihalne vaje. 'zakapiram' in sem vsa vesela, drug dan pa imam dvome, ali bo šlo. -VF 2. Izvedi kratke meditacije. 3. Poskusi tehniko preusmerjanja misli. Naštej pet stvari, ki jih lahko vidiš, štiri stvari, ki jih lahko slišiš, tri stvari, ki jih lahko občutiš, dve stvari, ki jih lahko vonjaš, in eno stvar, ki jo lahko okusiš. Kako se pa ti spopadaš z neprijetnimi situacijami? 42 Najpogosteje uporabljena orodja umetne inteligence so: ChatGPT, Duolinguo, OpenAI, Grammarly in Mendely. Umetna inteligenca postaja čedalje bolj prisotna v vsakodnevnem okolju in tudi v učnem kontekstu. Študentje različno uporabljajo orodja umetne inteligence, a jih še vedno ocenjujejo kot Študentje menijo, da se pozitivne in koristne, pa vendar velja mnenje, z uporabo umetne inteligence da orodja UI ne bi smela nadomestiti tradicionalnih metod učenja, saj imajo hitreje učijo in da jim to študentje pomisleke glede zanesljivosti in zmanjša stroške različnih oblik natančnosti teh orodij. pomoči. 43 S pomočjo umetne inteligence so se izboljšali razumevanje vsebin strokovnih predmetov in zmožnosti priprave študijskih nalog. Orodja umetne inteligence omogočajo, da so študentje pri študiju ustvarjalnejši in da je študij interaktivnejši. Študentje vidijo prednost v uporabi orodij umetne inteligence v tem, da jim za pomoč ni treba Katera orodja umetne vprašati profesorja in usklajevati inteligence pa ti uporabljaš? konzultacij. 44 Predavatelji ne spodbujajo uporabe umetne inteligence in študentom tudi ne predstavijo orodij. Vsebina je ustvarjena s pomočjo orodja ChatGPT, različice 4.0. Pisanje esejev in urejanje Urejanje zapiskov in Ustvarjanje miselnih besedil organizacija učenja vzorcev in diagramov Grammarly: popravljanje Notion: organizacija MindMeister: ustvarjanje slovničnih napak, stila in zapiskov, načrtovanje miselnih vzorcev, jasnosti besedila projektov in vodenje organizacija idej in QuillBot: preoblikovanje evidenc projektov stavkov, izboljšanje pisnega Obsidian: povezovanje Lucidchart: oblikovanje sloga in preučevanje zapiskov, ustvarjanje diagramov; hitrejša in besedila mreže znanja bolj intuitivna izdelava ChatGPT: generiranje idej, Evernote: beležke z diagramov in shem razlaga konceptov in pisanje zmožnostmi osnutkov besedil; pomoč pri prepoznavanja besedila študijskih vprašanjih in in pametnega iskanju informacij organiziranja zapiskov 45 Vsebina je ustvarjena s pomočjo orodja ChatGPT, različice 4.0. Učenje jezikov Samodejno Raziskovalna orodja ustvarjanje Zotero: pametna Duolingo: prilagajanje kvizov in kategorizacija in upravljanje jezikovnih vaj glede na raven znanja uporabnika vprašanj virov za raziskovalne projekte in njegov napredek Mendeley: upravljanje Memrise: aplikacija za Quizlet: generiranje vprašanj in referenc z možnostjo učenje jezikov; UI odgovarjanje nanje; priporoča priporočanja člankov in uporablja za vsebine glede na prejšnje drugih virov, ki so relevantni optimizacijo procesov rezultate študija za uporabnikov študij ponavljanja učenja Anki: kartice za učenje s sistemom ponavljanja, ki se prilagajajo na podlagi napredka uporabnika 46 Vsebina je ustvarjena s pomočjo orodja ChatGPT, različice 4.0. Pomoč pri programiranju Osebna pomoč pri učenju Razumevanje in analiza besedil GitHub Copilot: Socratic by Google: odgovarja TLDR This: ustvarjanje generiranje kode, predloge na študijska vprašanja s povzetkov dolgih besedil in pomoč pri pomočjo fotografij, iskanja SummarizeBot: ustvari programerskih nalogah virov in razlage konceptov povzetke člankov, knjig ali Codeacademy: učenje Khan Academy: prilagodi dokumentov programiranja, UI učne načrte in predlaga, uporablja za prilagajanje katere vsebine naj se vsebine in spremljanje uporabnik nauči naslednje napredka glede na njegov napredek 47 Kam se lahko obrnem za še več informacij? Karierni centri Univerze v Ljubljani (spletna stran: https://www.uni-lj.si/studij/karierni-centri) Karierni centri na posameznih fakultetah Študentska svetovalnica Ljubljana (spletna stran: https://www.svetovalnica.com) Tutorji in profesorji na fakultetah Psihosocialna svetovalnica (spletna stran: https://www.pef.uni-lj.si/studij/psihosocialna-svetovalnica-za-studentke-in-studente-ter-zaposlene/) FUDŠ – študentska svetovalnica II in III (spletna stran: https://www.fuds.si/sl/2020/12/22/fuds-studentska-svetovalnica-i -del/) Raziskovalno poročilo projektne raziskave (dostopno na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163626 ) Centri za duševno zdravje – Program Mira (spletna stran: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/) Dvajset najpomembnejših psiholoških načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole (dostopno na: https://www.apa.org/ed/schools/teaching-learning/top-twenty-principles-slovenian.pdf) 48 Uporabljeni viri in literatura: UČNE STRATEGIJE Cleary, T. J. (2018). The self‐regulated learning guide: Teaching students to think in the language of strategies. Routledge. Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pečjak, S. in Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pintrich, P. R. in De Groot, E. V. (1990). Motivational and self-regulated learning components of classroom academic performance. Journal of Educational Psychology, 82(1), 33–40. Shi, H. (2017). Learning strategies and classification in education. Institute for Learning Styles Journal, 1(1), 24-36. Theobald, M. (2021). Self-regulated learning training programs enhance university students’ academic performance, self-regulated learning strategies, and motivation: A meta-analysis. Contemporary Educational Psychology, 66, 101976. Vermunt, J. D. H. M. in Van Rijswijk, F. A. W. M. (1988). Analysis and development of students’ skil in selfregulated learning. Higher Education, 17(6), 647–682. 49 Weinstein, C. E., Acee, T. W. in Jung, J. (2011). S elf-regulation and learning strategies. New Directions for Teaching and Learning, 2011(126), 45–53. Winne, P. H. (2018). Cognition and metacognition within self-regulated learning. V D. H. Schunk in J. A. Greene (ur.), Handbook of self-regulation of learning and performance (2. izdaja, str. 36–48). Routledge. Wolters, C. A. in Benzon, M. B. (2013). Assessing and predicting col ege students’ use of strategies for self-regulation of motivation. The Journal of Experimental Education, 81(2), 199– 221. https://doi.org/10.1080/00220973.2012.699901 Zimmerman, B. J. (2000). Attaining self‐regulation: A social‐cognitive perspective. V M. Boekaerts, P. Pintrich in M., Zeidner (ur.), Handbook of self‐regulation (str. 13–39). Academic Press. Žerak, U., Podlogar, N., Lišić, A., Lavrih, L., Fricelj, N. in Juriševič, M. (2021). Značilnosti učne samoregulacije študentov pri študiju na daljavo med epidemijo covida-19. Sodobna pedagogika, 72(138), 243–251. https://www.sodobna-pedagogika.net/clanki/01-2021_znacilnosti-ucne-samoregulacije-studentov-pri-studiju-na-daljavo-med-epidemijo-covida-19 Žerak, U. (2024). Socialni kontekst učne samoregulacije. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. 50 UČNA MOTIVACIJA Dowson, M. in McInerney, D. M. (2004). The development and validation of the Goal Orientation and Learning Strategies Survey (GOALS-S) . Educational and Psychological Measurement, 64(2), 290–310. Woolfolk, A. (2021). Educational psychology (14. izd). Pearson. Juriševič. M., Lavrih, L., Lišić, A., Podlogar, N. in Žerak, U. (2020). Higher education students' experience of emergency remote teaching during the Covid-19 pandemic in relation to self-regulation and positivity. CEPS journal: Center for Educational Policy Studies Journal, 11, 241–261. https://cepsj.si/index.php/cepsj/article/view/1147/530 Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Kobal Grum, D., Kolenc, J. in Seničar, M. (2013). Povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmovalnostjo in različnimi področji samopodobe pri študentih. V M. Puklek Levpušček in K. Šterman Ivančič (ur.), Motivacijski dejavniki v izobraževevanju mladine in odraslih (str. 115–146). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pečjak, S., Puklek Levpušček, M., Sočan, G. in Peklaj, C. (2012). Ciljna naravnanost učitelja kot napovednik motivacije, prilagojenega vedenja in učne uspešnosti dijakov pri slovenščini v srednji šoli. V D., Kobal Grum (ur.), Pogledi psihologije na učinkovitost (str. 67–89). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Žerak, U., Podlogar, N., Lišić, A., Lavrih, L., Fricelj, N. in Juriševič, M. (2021). Značilnosti učne samoregulacije študentov pri študiju na daljavo med epidemijo covida-19. Sodobna pedagogika, 72(138), 243–251. https://www.sodobna-pedagogika.net/clanki/01-2021_znacilnosti-ucne-samoregulacije-studentov-pri-studiju-na-daljavo-med-epidemijo-covida-19 51 IZPITNA TESNOBA Chakraborty, A. (2023). Exploring the root causes of examination anxiety: Effective solutions and recommendations . International Journal of Science and Research (IJSR), 12(2), 1096–1102. https://doi.org/10.21275/sr23220002911 Sawka-Mil er, K.D. (2011). Test anxiety. V S. Goldstein in J. A. Naglieri (ur.). Encyclopedia of child behavior and development. Springer. https://doi.org/10.1007/978-0-387-79061- 9_2890 Kozina, A., Košir, K. in Pivec, T. (2024). The Role of Social support in the transition from lower-to upper-secondary school in Slovenia: Anxiety in focus. School mental health, 1-11. https://doi.org/10.1007/s12310-024-09687-1 Kozina, A. (2011). Anksioznost učencev in dijakov v Sloveniji: vzorec razlik po spolu in starosti. Psihološka obzorja, 20(4), 45–58. http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2011_4/kozina.pdf 52 ŠTUDIJSKA SAMOPODOBA García-Martínez, I., Augusto-Landa, J. M., Quijano-López, R. in León, S. P. (2022). Self-concept as a mediator of the relation between university students’ resilience and academic achievement . Frontiers in Psychology, 12, 747168. Guo, J. P., Yang, L. Y., Zhang, J. in Gan, Y. J. (2022). Academic self-concept, perceptions of the learning environment, engagement, and learning outcomes of university students: relationships and causal ordering. Higher Education, 1-20. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Program za duševno zdravje mladih To sem jaz. https://nijz.si/programi/to-sem-jaz/ Zager Kocjan, G. (27. 5. 2021). Pogled v ogledalo: Samopodoba in samospoštovanje. [Podkast]. Podkast Psihokast (Društvo študentov psihologije Slovenije). https://open.spotify.com/episode/5MXWpS3YZlNo1ZTifuR3Gu? si=nA3cEQ1YQrm9HvHiaiCrQA Woolfolk, A. (2021). Educational psychology (14. izd). Pearson. 53 SPOPRIJEMANJE Z NEGATIVNIMI SITUACIJAMI PRI UČENJU Chamizo-Nieto, M. T., Rey, L. in Sánchez-Álvarez, N. (2020). Validation of the spanish version of the Cognitive Emotion Regulation Questionnaire in adolescents. Psicothema, 32(1), 153-159. https://doi.org/10.7334/psicothema2019.156 Garnefski, N. in Kraaij, V. (2007). The Cognitive Emotion Regulation Questionnaire: Psychometric Features and Prospective Relationships with Depression and Anxiety in Adults. European Journal of Psychological Assessment, 23(3), 141–149. http://dx.doi.org/10.1027/1015-5759.23.3.141 Perte, A. in Miclea, M. (2011). The standardization of the Cognitive Emotion Regulation Questionnaire (CERQ) on Romanian population. Cognition, Brain, Behavior. An Interdisciplinary Journal, 15(1), 111–130. Pintrich, P. R. in De Groot, E. V. (1990). Motivational and self-regulated learning components of classroom academic performance . Journal of Educational Psychology, 82(1), 33–40. Tuna, M. E. in Bozo, Ö. (2012). The cognitive emotion regulation questionnaire: factor structure and psychometric properties of the turkish version. Journal of Psychopathology and Behavioral Assessment, 34, 564-570. https://doi.org/10.1007/s10862-012-9303-8 54 UMETNA INTELIGENCA Balabdaoui F., Dittmann-Domenichini, N., Grosse, H. , Schlienger, C. in Kortemeyer , G. (2024). A survey on students’ use of AI at a technical university . Discover Educuation 3(51). https://doi.org/10.1007/s44217-024-00136-4 Holmes, W. in Fengchun, M. (2023). Guidance for generative AI in education and research. UNESCO. https://doi.org/10.54675/EWZM9535 Von Garrel, J. in Mayer, J. (2023). Artificial Intel igence in studies—use of ChatGPT and AI-based tools among students in Germany . Humanities and social sciences communications, 10(1), 1-9. ChatGPT, različica 4.0 55