SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 27 de julio - 27. julija 2006
SODELOVAN E
Novosti na Koro pkem
JOŽE HORN
Ta je verjetno v danapnjih časih ena najleppih in najbolj potrebnih besed v slovenskem slovarju. Pa ne samo besed, ampak in predvsem dela, ki ga ta beseda pove in predstavlja. Eni delajo in drugi sodelujejo z njimi, jim pomagajo. Nihče ne stoji prekrižanih rok in ne gleda na druge in jih občuduje.
V danapnjih časih, pravim zato, ker vodilne osebe dostikrat same sebe in svoje porivajo naprej, ne dajejo nobenega dobrega zgleda, ki naj vse pritegne. Računajo samo na svojo stranko, ostali pa so ,,ostali". Niso, kakor smo včasih rekli ,,napi".
Sodelovanje vseh je nujno potrebno!
To je bila božja volja že takrat, ko je Bog v raju rekel Adamu in Evi: rastita, podvrzita si zemljo in ji gospodujta. Bog je človeka pritegnil k sodelovanju in mu dal tudi odgovarjajoče moči in sposobnosti za ukazano sodelovanje.
Tudi Jezus je svoje učence in apostole uporabil za sodelavce, ko jih je poslal po vsem svetu, da bi tako vse ljudi napravili za njegove učence.
Takpno mora biti sodelovanje vseh ljudi. To mora biti vodilo za posameznika in za vse ljudi. Vsi smo dolžni sodelovati, ker imamo vsi potrebne sposobnosti.
Tudi v napi skupnosti veljajo besede: delavcev je malo. In to vedno manj. Mnogi so že odpli, nekateri so pa stopili ob stran. Vsi, ki so delali, so opravili veliko delo. Ne sami, ampak s sodelavci. Z močmi, dobro voljo, z navdupenjem in idealizmom vseh, je narejenega že ogromno: domovi, pole, organizacije in PE in pe. Imamo vsega potrebnega za nap obstoj in ni ničesar odveč.
Ne smemo pa pupke vreči v koruzo. Potrebno je delati najprej. Napa borba pe ni končana. Vsi delajmo in vsi sodelujmo. Samo na ta način je možno napraviti veliko reči. En sam zmore le malo ali nič.
Če kdo stoji ob strani in ne da svojih sposobnosti v korist ostalim, je on sam prvi, ki pkodo trpi. Z njim pa seveda skupnost. Tega pa ne smemo dopustiti, ker nam gre za posameznika in za vso skupnost. Vsakdo in vsi imamo visoko ceno in slovenska skupnost v svetu veliko pomeni. Velik je njen pomen tudi za Slovenijo. Jo brani in ji želi vse dobro. Pa ne samo, da ji želi, tudi dela v njen dobrobit. To je: z njo sodeluje in jo svetu kaže in mu o njej govori, da jo svet tako bolje spozna.
Moja Slovenija je Slovenija vseh. Pri vsem delu zanjo sodelujmo vsi in ji s tem pokažimo, da ji pripadamo.
Po preprlEanju Viadimirja Smrtnika, predsednika slovenske stranke na avstrijskem Koropkem Enotna lista (EL), bi zagotovljeni sede^ za EL v koropkem deželnem zboru oiajpai repevanje vprapanja dvojeziEne topografije. Glede tega vprapanja so potrebni kompromisi, ,,mi kot politiEna stranka pa bi bili za visoko politiko moEnejpi nasprotnik" kot predstavnipke organizacije manjpine, ki so urejene le kot druptva, je poudaril Smrtnik v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA.
EL ima v 22 obEinah avstrijske Koropke 52 izvoljenih obEinskih svetnikov, vendar pa je zanjo vstop v deželni zbor zaradi visokega praga nemogoE. Stranka bi namreE vsaj v enem volilnem okrožju morala prejeti okoli deset odstotkov glasov, vendar je naselitveno obmoEje slovenske manjpine razdeljeno na veE volilnih okrožij, v katerih imajo povsod nempko govoreEi Koropci krepko veEino.
Kot je Smrtnik dejal, se EL vidi kot ,,zbirna stranka koropkih Slovencev in interesno zastopstvo ju^nokoropkega prostora". Vsekakor je med njenim cilji tudi vstop v koropki deželni zbor, kar bi bilo mogoEe doseEi s posebno ureditvijo za manjpinske predstavnike, kot to na primer velja za Ladince na Južnem Tirolskem v Italiji ali pa za dansko manjpino v
zvezni debeli Schieswig-Hoistein v NemEiji.
Avstrijska politika naj bi naErtno doioEaia legitimacijo teh združenj. ,,Uporabijajo naEeio divide et impera (deii in viadaj)", poudarja Smrtnik. Po njegovem se je namreE ia^e pogajati s funkcionarji druptev kot z izvoljenimi manjpinskimi predstavniki.
VELEPOSLANIK INZKO IZJAVLJA
Avstrijski veleposlanik v Ljubljani Valentin Inzko je izrecno pozdravil postavitev dodatnih dvojeziEnih krajevnih tabei na avstrijskem Koropkem ter prizadevanja ,,vseh zapletenih", da se v ,,tabeiskem finaiu" ie pe najde repitev. V izjavi za javnost se je obenem zavzei za praviEno formulacijo in izvajanje kiavzuie za opcijo za dodatne dvojeziEne krajevne tabie, ki naj bo „evropska in mirovna kiavzuia", poudarja veleposlanik Inzko.
Opcija, ki naj bi omogoEiia postavitev dvojeziEnih krajevnih tabei v dodatnih krajih poieg sedaj predvidenih 141, mora biti ,,trans-parentna, pravno Eista, iahko izvedljiva in prijazna do narodne skupnosti", meni Inzko, ki pravi, da so ga nagovorili ,,pteviini prijatelji in poiitiEno zainteresirani".
Pri novi ureditvi za dvojeziEno topografijo
je po njegovih besedah treba delovati ,,z obEutkom in mero", izhajati pa je treba iz sedanjega „pravnega položaja in sodne prakse (državna pogodba in ustavno sodipEe)". Za pat poio^aj pri prizadevanjih za postavitev dodatnih dvojeziEnih krajevnih tabei je treba najti ustrezen mehanizem, meni avstrijski veleposlanik v Ljubljani. Zato je predlagal razsodipEe, ki bi biio sestavljeno iz predstavnikov slovenske manjpine ter de^eie avstrijske Koropke in avstrijske zveze.
Kiavzuia za opcijo za dodatne dvojeziEne napise je po Inzkovih besedah „kiavzuia upanja" za tiste kraje, ki imajo vsaj kot desetodstot-ni deie^ manjpine, vendar v skiadu s sedanjo zakonsko ureditvijo pe ne bi dobiii dvojeziEnih krajevnih tabei, kot so na primer SveEe, Inzkov domaEi kraj.
,,Mnogi so 10. oktobra 1920, tudi zaradi veiikodupne obljube koropkega deželnega zbora, glasovali za Avstrijo in pe vedno Eakajo na priznanje", je opozoril veleposlanik z ozirom na koropki plebiscit in tedaj izreEene obljube koropkim Slovencem.
Postavitev vsake krajevne tabie pomeni „praznik za prebivalce zadevnega kraja in priznanje njihove identitete", je pe poudaril Inzko v izjavi za javnost.
Vključiti Slovence po svetu
Nova Slovenija si ^eii, da bi drsava dobiia nove pokrajine, saj jo to oddaljuje od centraiistiEnega modeia vodenja, ki je prebivalcem izven državnega centra tuj, je ob slovesnosti ob pesti obletnici ustanovitve Nove Slovenije (NSi) v Strunjanu dejai predsednik stranke Andrej Bajuk.
Bajuk ocenjuje, da ustanavljanje pokrajin ne sme pomeniti zgoij pirjenje birokratskega aparata, marveE mora siu^iti predvsem iajpanju življenja državljanov.
Bajuk je predstavil tudi gesio, s katerim bo stranka kandidirala na jesenskih lokalnih volitvah — ,,Ker smo tu doma". To je po njegovih besedah gesio, ki ponazarja pripadnost Slovenk in Slovencev Sloveniji. Meni, da je potrebno veEje vkijuEevanje Slovencev, ki živijo po svetu, v poiitiEno življenje matiEne domovine.
„Slovenijo bomo ohranili do zadnjega centimetra njenega svetega ozemlja," je dejai Bajuk in tako opozoril, da se Nova Slovenija zavzema za ohranitev Slovenije v sedanjih mejah.
,,Novo Slovenijo smo pred toEno pesti-mi ieti ustanovili, da bi slovenski poiitiEni prostor obogatili s krpEansko-sociaino stranko z visoko kulturo dialoga in visokim zavedanjem pravega pomena pluralizma," je pe v Strunjanu povedal predsednik NSi.
Bajuk je obiskal tudi Luko Koper, kjer je poudaril izjemen pomen tega pristanipEa za celotno Evropsko unijo ter izrazil prepriEanje, da ,,smeii naErti nove uprave dokazujejo pripravijenost Luke Koper na mednarodne giobaiistiEne izzive".
Kot je znano, je vodstvo NSi v skiopu svojega projekta ,,Siovenija - ker smo tu doma" z avtobusom obiskalo veEje kraje na Notranjskem in Krasu ter Obaio.
Med drugim so se popotovanja poieg ministra za finance in predsednika NSi Andreja Bajuka udeležili pe poslanka v Evropskem parlamentu Ljudmila Novak, državnozborski poslanci Cirii Testen, Mojca Kucier Doiinar, Anton Kokaij, Franc Capuder in vrpiika dolžnosti giavne tajnice NSi Marupa M. Novak.
Princ Aleksander II. na obisku
Potomec srbske kraljeve dinastije Karadjord-jeviEev, princ Aleksander KaradjordjeviE, je s soprogo, princeso Katarino, prispel na obisk v Slovenijo. Princ Aleksander II. v Slovenijo prihaja na povabilo slovenskega predsednika Janeza Drnovpka.
SreEanje predsednika Drnovpka in princa Aleksandra II. je potekalo v Viii Podrožnik, kjer je bii predviden fototermin, ne pa tudi izjava za javnost. Kot so pojasnili v uradu predsednika republike, gre za vljudnosten obisk, v pogovoru pa niso predvidene poiitiEne teme.
Kot so povedali v uradu princa Aleksandra II. v Beogradu, bo ena izmed glavnih tem njegovih pogovorov v Sloveniji gospodarsko sodelovanje med državama. Princ Aleksander II., ki praznuje 61. rojstni dan, je obiskal med drugim Bohinj, Bied in Kranjsko Goro.
Princ Aleksander II. KaradjordjeviE si je prviE ogiedai posestvo Brdo pri Kranju, ki je nekdaj skupaj z nekaterimi drugimi objekti v Sloveniji pripadal srbski kraljevi družini. ,,Sem zeio vesei, da sem tukaj, zame je to zeio zanimivo, saj sem te objekte videi ie na siikah," je v pogovoru z novinarji na gradu Brdo pri Kranju povedal princ, ki je na vprapanje giede denacionaiizacij-skih zahtevkov odgovoril, da med prijatelji vedno obstaja repitev.
Gosta slovenskega predsednika, ki meni, da ima princ moralno pravico, da obipEe Slovenijo in si ogieda kraje in objekte, ki so jih nekoE posedovali njegovi predniki, sta najveE pozornosti namenila gospodarskim temam, razvoju Srbije in humanitarnim akcijam.
,,Zeio nam manjkajo tudi investitorji," je opozoril princ Aleksander II., ki se je Sloveniji zahvaiii za dosedanje investicije in jo hkrati pozvai, naj z vlaganji nadaljuje. NajveEja težava je, da imajo podjetja v Srbiji zeio staro opremo in da je za investitorje drago kupovati novo
opremo. Hkrati je za pritegnitev investitorjev nujna tudi stabilnost.
Družina KaradjordjeviE je imeia sicer v Sloveniji do povojne nacionalizacije v iasti veE objektov, med drugim tudi dvorec Brdo pri Kranju. Leta 1991 je Slovenija sprejela zakon o denacionalizaciji, ki doioEa, da do denacionaii-zacijskega postopka med drugim niso upraviEeni tisti, ki jih zadeva ukaz predsedstva prezidija ljudske skuppEine Federativne ljudske republike Jugoslavije z dne 8. marca 1947. Ta doioEa odvzem državljanstva in zaplembo vsega imetja celotni družini KaradjordjeviE.
Princ Tomisiav KaradjordjeviE je nato ieta 1992 zaEei sodni postopek za vrnitev nepremiE-nin na tieh Slovenije družini KaradjordjeviE in spodbijal sporni 87. Eien zakona o denacionaii-zaciji na ustavnem sodipEu. To je ieta 1996 razsodilo, da 87. Eien ni v neskladju z ustavo. Po smrti princa Tomisiava sta zahtevo po denacionalizaciji podaia princesa Jeiisaveta KaradjordjeviE in njen brat princ Aleksander, ki sta se obrnila na Evropsko sodipEe za Eiovekove pravice v Strasbourgu.
NOVI POTNI LISTI ŽE V AVGUSTU
Nove potne iiste z vgrajenim Eipom z zapisanim biometriEnim podatkom o podobi obraza bodo zaEeii izdajati 28. avgusta. Državljanom veljavnih potnih iistov ne bo treba zamenjati z novim, saj bodo njihovi potni iisti ostaii v veljavi do izteka roka veljavnosti, je na Easni-karski konferenci v Ljubljani povedal minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Z njihovo uporabo se bodo slovenski državljani izognili vizi za vstop v ZDA.
BERI_
DRUŽINA ZEMLJI» IZ MENDOZE V SLOVENIJO.....2
OB 80-LETNICI
PATRA KUKOVICE..................... 3
NAPOTKI IN POJASNILA ZA VOJNO OD©KODNINO......4
LUKA DEBEVEC V SLOVENIJI IN PO SVETU.............................4
supa predvse povzro požaro iju, so za obve Naj bruhnil med Ko na Kras sniiih c poteka seija z; na, tak bivaice ^e reio ob bližini red v o je ioka postavi gapenji gasilce' gapenju heiikop
DRUŽINA ZEMLJI»
(Od napega dopisnika)
Iz Mendoze v Slovenijo
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Izseljensko druptvo Slovenija v svetu (SVS) je med svoje letopnje projekte uvrstilo gostovanje družine ZemljiE v Sloveniji.
V Eem pa se družina razlikuje od drugih družin, da je vredna takega povabila? Kar nekaj bi jih lahko napteli. Ena izmed njih je PtevilEnost: dvanajst otrok. Nenavadno za razviti svet, tudi za Slovenijo, v kateri se politiki in družboslovci ubadajo s preuEevanjem, kaj bo v prihodnosti, ker ni narapEaja, ker je rodnost tako nizka.
Potem je tu glasbena nota: že veE let so v Mendozi prepevali pesmi, ki imajo svoj izvor v družini, v kateri je oEe hotel družinska doživetja spremeniti v verze, v melodijo. Vsaka izmed pesmi se je rodila v nekem posebnem trenutku, družinske situacije so bile pesnipki navdih, da so pesmi nastajale.
ZemljiEevi so tako živ primer zbliževanja dveh kultur, argentinske in slovenske, ki sta jim petje in družina pomembni vrednoti. Njihove pesmi so spojitev dveh izroEil, slovenskega tradicionalno družinskega prepevanja z argentinskim folklornim glasbenim bogastvom v lastni ustvarjalnosti, interpretaciji in z lastnimi izkupnjami.
Ker pa je med pripravami na gostovanje tudi padla beseda o repa-triaciji, preselitvi, so po hitrem premisleku zagrabili za možnost in naredili odloEilen življenjski korak.
Novica se je hitro razvedela in nekateri so hoteli tudi sodelovati pri njihovih prvih korakih v Sloveniji.
Tako so v osnovni poli Riharda Jako-piEa v ljubljanski ©ipki ponudili nastop na dobrodelnem koncertu. Poleg svojega nastopa so povabili pe nekaj drugih gostov in tako je nastal kar lep in zanimiv program. SVS je organizacijsko udejanilo te želje po pomoEi; na pomoE so priskoEili tudi sponzorji, med njimi Zavod sv. Stanislava, ki je velikodupno odstopil prostore za koncert, Radio OgnjipEe pa s svojim oglapevanjem vabil na koncert.
Na dan 15. obletnice slovenske osamosvojitve je družina stopila v matiEno domovino. Gostovanje je zaEela 28. junija v cerkvi sv. FranEipka v ©ipki in do 16. julija prepevala v Kranju, Dolenjem Logatcu, Srednji vasi v Bohinju, Podbrez-jah, Loki pri Mengpu, Kovorju in Postojni. V duhu medizseljenskega povezovanja je nastopila 6. julija na VI. vseslovenskem sreEanju v Državnem zboru in 8. julija na 13. taboru Slovencev po svetu v Zavodu sv.
Stanislava v ©entvidu pri Ljubljani. Zadnji nastop je bil v ©entjakobu ob Savi, kjer je bil poletni piknik v družbi dijakov RASTI 35 in dijakov iz Kanade.
Dneve nastopov so dopolnili s poletno polo slovenskega jezika, da jim bo v septembru lažje zaEeti pouk.
Treba je napisati, da so imeli njihovi nastopi precejpnjo odmevnost.
Navdupeni nad družinsko sliko, ubranostjo glasov in sporoEilnostjo preprostih pesmi, - ki razmipljajo o družini kot vrednoti, sporoEajo veselje do življenja in sreEo kljub težkim trenutkom, ki jih obEasno vse družine doživljajo, - so jih nekateri kar veEkrat pripli poslupat. Veliko se jih je približalo in želelo stopiti v osebni stik z njimi.
Prvi nastopi so mimo, tudi poletna pola je konEana, zdaj jih Eaka v Videm-Dobrepolje prvo sooEenje z življenjem v Sloveniji. Korajža velja!
GB
Umrla jezikoslovka
V 79. letu starosti je umrla dr. Breda Pogorelec, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in utemeljiteljica sodobnega slovenskega jezikoslovja. PogorelEeva se je raziskovalno posveEala pirokemu razponu vprapanj sodobne in zgodovinske slovenpEine, pe posebej pa jo je zanimala jezikoslovno-stilistiEna podoba literarnih besedil. Po drugi strani se je med prvimi v slovenskem jezikoslovju temeljito znanstveno posvetila družbenim razsežnostim slovenskega jezika.
PogorelEeva je predavala na oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in bila tudi njegova predstojnica. Njeno strokovno in organizacijsko delo za ozavepEanje in uveljavljanje vloge slovenpEine v javnosti tako v nekdanji Jugoslaviji kot v prvem desetletju samostojne slovenske države je bilo zelo dragoceno.
Bila je vodja akcije SlovenpEina v javnosti ter vodja skupine za jezikovno naErtovanje in jezikovno politiko pri državnem zboru. Bila je tudi ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Centra za slovenpEino kot drugi tuji jezik na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na univerzi je dolga leta uvajala "negativno selekcijo" in tako obdržala univerzo na "pravi" liniji. A je tudi prva izdala izbrano dela pisatelja Stanka Majcna, ki je bil prej vedno zamolEan. Bila je tudi na obisku v Argentini z delegacijo Izseljenske matice.
Ljubljana: križi pče v svet
Ljubljana je bila do leta 1930 križipEe za slovenske izseljence in odhajajoEe iz jugovzhodne in deloma vzhodne Evrope, ki so preko izhodnih pristanipE od Reke, prek Trsta in Rotterdama do Hamburga pluli v Združene države Amarike. Kot prikaz vpetosti slovenske prestolnice v migracijska gibanja so v Mestnem muzeju pripravili razstavo z naslovom Ljubljana: križipEe v svet - množiEno izseljevanje Slovencev v Ameriko.
Na razstavi bo na ogled arhivsko gradivo iz javnih in zasebnih zbirk, izseljenska pisma, razglednice ter Easopisni oglasi za ladijske družbe, ki priEajo o izseljevanju Slovencev v Ameriko med letoma 1890 in 1930, je povedal avtor razstave Marjan Drnovpek.
Med pomembnimi dokumenti iz tega obdobja so tudi zapisi s policijske postaje Ljubljana, ki kažejo na to, da so imele v omenjenem obdobju v Ljubljani sedež ptevilne agencije, ki so za razliEne evropske in ameripke ladijske družbe prodajale karte za ZDA.
NajveE podružnic se je nahajalo na danapnji Kolodvorski ulici, ki je takrat imela kozmopolitsko podobo. Poleg agencij so bile tu tudi ptevilne gostilne, hoteli, trgovine, popta in železnipki uradi, ki so na raEun izseljencev dobro zaslužili.
Kot zanimivost velja omeniti, da se je leta 1910 po ptetju prebivalstva v ZDA za slovenski materni jezik odloEilo 123.631 oseb prve generacije priseljencev ter 59.800 oseb druge generacije, ki so se v tujini rodili slovenskim starpem, je podatke o izseljencih razkril Drnovpek. Za primerjavo: Ljubljana je imela takrat 42.000 prebivalcev.
130-letnica rojstva pkofa Tomažiča
Nadpkofijski arhiv Maribor je v dvorcu Bet-nava pri Mariboru odprl razstavo ob 130-letnici rojstva lavantinskega pkofa Ivana Jožefa To-mažiEa z naslovom Non Ego Set Deus (Ne jaz, ampak Bog).
Razstava ponuja vpogled v življenje in delo pkofa TomažiEa, ki je v prvi polovici 20. stoletja odloEilno vplival na versko, kulturno in politiE-no življenje v takratni Lavantinski pkofiji, predhodnici sedanje mariborske metropolije. Po besedah VojinoviEa je TomažiE živel v razburkanem Easu - doživel je dve svetovni vojni, razpad avstro-ogrske monarhije, rojstvo Jugoslavije, upravo mariborske pkofije Prekmurja in slovenskega dela Koropke, na lastni koži je obEutil nacizem in komunizem.
Kot prvi postulator za beatifikacijo pkofa Antona Martina Slompka je pkof TomažiE pred 70 leti s Slompkovimi dnevi poživil molitev in delo v ta namen. Uredil je položaj Visoke bogoslovne pole. Za njene potrebe in potrebe bogoslovnega semenipEa je pozidal sodobno stavbo, ki do sedaj pe ni služila pkofijskim potrebam, bo pa v prihodnjih letih pod okriljem Zavoda Antona Martina Slompka konEno služila vzgoji mladih, je pojasnil VojinoviE.
Po besedah^ VojinoviEa je pkof TomažiE z živo vero in zaupanjem v Boga vodil Lavantinsko pkofijo v izredno težkih Easih 2. svetovne vojne, ko je bil loEen od vernikov in duhovnikov. Kar 284 pkofijskih in 81 redovnih d.uhovnikov je bilo namreE pregnanih z njihovih župnij na Hrvapko in v Srbijo. TomažiE se je rodil 1. avgusta 1876 v Miklavžu pri Ormožu, umrl pa 26. februarja 1949.
Gotovo je sreEanje predsednikov južnoame-ripkega gospodarskega trga bil dogodek preteklega tedna. Nanj gleda vsak iz svojega zornega kota. A za kulisami tega leviEarskega pohod se skriva kar nekaj grobih težav.
Nekaj zgodovine. Mercosur se je rodil po zgledu skupnega evropskega trga, ki je potem pripeljal do Evropske unije. Vendar se napa povezava pe daleE ne da primerjati niti z zaEetki evropske izkupnje. Prvotno so ga sestavljale ptiri države: Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj. Gospodarski dogovori znotraj tega skupnega trga doživljajo napredovanja a tudi nazadovanja. Medtem ko si prva dva kot najmoEnejpa družabnika kaj malo zaupata in stalno gledata drug drugemu pod prste, manjpa dva ob strani nemoEna gledata, kakpne so njune koristi. Leta so prinesla, da je »ile delno pristopil, a obenem podpisal trgovsko pogodbo z Združenimi državami. Podobno se je prislinila tudi Bolivija. Pred kratkim je polnomoEno vstopila Venezuela. Predsedniki vseh teh držav so se zbrali v argentinskem mestu Cordoba na eno najbolj važnih zasedanj v zadnjem Easu z namenom. Prihitel pa je tudi kubanski diktator Fidel Kastro, ob prijateljski roki venezuelskega Chave-za. Morda je zato ob prihodu Chavez zatrdil, da ,,nas-taja drug Mercosur".
Kakpno združenje? Pero-nisti svojemu ustanovitelju pripisujejo, da je bil prvi ki je v dobi mrzle vojne govoril o tretji poziciji. V tem naj bi Peron prehitel trojico Tita, Nasserja in Pandita, ki so leta pozneje ustanovili tako imenovano gibanje neuvrpEenih. Mi se v to polemiko ne bomo spupEali, priznamo pa Peronu izjavo v kateri je pred petdesetimi leti trdil v imenu držav latinske Amerike: ,,Leto 2000 nas bo naplo združene ali pa podjarmljene". »eprav je bil Peron v svojih idejah in v svoji politiEni praksi bližji Musoliniju kot pa Kastru, si vsa argentinska levica lasti ta izraz in trdi, da smo sedaj, ko jug kontinenta vladajo leviEarski predsedniki, na poti združenja, Eeprav je leto 2000 že za nami. Temu bi pripisali tudi dogovor, ki je bil podpisan v Cordobi. Države v sklopu Mercosurja so vkljuEile v ta trg, kar se gospodarske izmenjave tiEe, tudi Kastrovo Kubo. S tem pa so v veliki meri razbile gospodarsko blokado, ki so jo Zda proti Kubi oklicale leta 1962.
VeE grmenja kot deaja. »e stvarno pogledamo, nam realnost pove, da je latinska Amerika enako daleE od združenja kot od podjarml-jenja. V sodobnem svetu je kljub premoEi Združenih držav na vseh podroEjih, težko govoriti o kakem suženjstvu. Opevano zdru-
ženje pa ima tudi svoje sence. Niso vsi soglasni z marsikatero toEko dogovorov. Sploh za kulisami vladajo nesoglasja, nasprotja in skoraj sovraptva. Brazilski Lula ne prenese Chaveza in njegovega pretiranega pro-tagonizma. Lula je odpovedal kosilo, na katerega je predhodno povabil Chaveza v Braziliji. Tudi se ni udeležil zakljuEne veEerje, na katero je povabil Kirchner vse predsednike. Razlog ni ideolopki temveE denarni. Medtem ko je Evo Morales v Boliviji podržavil brazilske petrolejske objekte, odpira nove možnosti venezuel-skim. Chavez pa Kubi prodaja petrolej po 25 dolarjev, ko je mednarodna cena 75. Bolivija in »ile imata star nerepen spor zaradi izhoda na morje. Oba leviEarska predsednika govorita o dia-ogu, a v »ilu so ostro opozorili, da Boliviji izhoda na morje ne dopustijo. Kirchner se trudi, da bi navezal Eim tesnejpe stke s Kubo, a ga loEi od Kastra ostra polemika v zvezi z zdravnico Hildo Molina (83 let), ki jo kubanski režim ne pusti niti na obisk k sinu v Argentino. To dejstvo pa Kirchnerju zelo pkoduje v notranji politiki. Vsi smo latinskoa-meripki bratje, a med Argentino in Urugvajem je skrajno napet odnos zaradi papirnic na mejni reki. In pe bi lahko naptevali ...
Tudi proti Judom. VeEkrat smo že zapisali, da je osebnost napega predsednika taka, da vedno potrebuje nasprotnikov, ne za dialog ampak za konfrontacijo. Tega se ni zavedala judovska skupnost, ko je ob dvanajsti obletnici bombnega atentata na judovsko socialno ustanovo AMIA izrekla svoje obiEaj-ne kritike na vlado. To se ponavlja že dvanajst let ob vseh vladah. To pot je s strani predsednika pripla tako ostra reakcija, da so celo Judje za hip onemeli. Bistveno je Kirchner izjavil, da ni Earovnik, da bi lahko razjasnil dogodek, od katerega je bil daleE, ko se je zgodil. Obenem je pa kritiziral tedanje vodstvo judovske skupnosti (predsednik Ruben Beraja), ki je bila zapletena z Menemovo vlado. Beraja je bil tudi vodja banke Mayo kapitalov judovske skupnosti, ki je zaradi domnevne poneverbe pripla v steEaj (vam zveni?). Seveda se sodni postopek ob sumu poneverbe tako polževo vleEe, da je dvomljivo, da bi kdaj pripli do resnice, sodbe in kazni. Sicer to ni izkljuEno za judovsko banko. Pred kratkim smo brali, da je dvajset podobnih primerov domnevnih poneverb v bankah, ki so v steEaju, katerih sodni rok bo prej zapadel, preden bodo izreEene sodbe in obsodbe (vam zveni?). In pri tem imata kaj malo opraviti tako levica kot desnica.
ff
BOGU HVALA ZA DAR ŽIVLJENJA!"
Praznovanje na Pristavi
Gornje geslo Eudovito ponazarja dr^o pristavskega župnika p. dr. Alojzija Kukovice! Izbral si ga je za osemdeseti jubilej svojega življenja, ob katerem smo se mu hoteli pris-tavEani vsaj malo oddolžiti za nadvse skrbno pastirovanje nape srenje.
Nedeljo 25.junija, smo zaEeli z zahvalno sv. mapo, ki jo je daroval jubilant, ob somapevanju g. prelata Mirka Grbca, g. Antona PintariEa in g. Janeza Pintarja. Deklipki zbor Milina je pod vodstvom prof. Marjane Jelenc ne^no prepeval, ob spremljavi na orglah ge. Anke Savelli Gaser.
Takoj po mapi so obkrožili svojega priljubljenega kateheta Tanja Oblak, Mikaela Selan in Luka MavriE v narodnih nopah in mu koraj^no Eestitali v imenu Prepernove pole. Sledili so ganljivi govori, polni hvaležnosti in obEudovanja vrlin patra Kukovice. Spregovorila je ga. Irena U. Poglajen, nato Jožko Rožanec v imenu mladine, ga. Marta Golob v imenu krajevne Zveze žena in mater in g. Franci Markež v imenu zavodarjev.
Sledilo je okusno prijateljsko kosilo, ki so ga prevzele pristavske žene s pomoEniki, mladina pa je prijazno postregla ptevilnim gostom. Polni hvaležnosti, smo slavl-jencu zapeli zdravico in se posladkali z odliEno torto ge. Kristine Jerovpek, nakar so sledili pozdravi.
Najprej je slavljencu Eestital predsednik Slovenske pristave Edvard Kenda; nato je ga. Irena Poglajen prebrala prisrEno pismo patrove sestre ge. Cvete iz Kanade; v imenu
Ob 80-letnici p. dr. Alojzija Kukovice DJ
mladcev in mladenk mu je Eestitala LuEi Ayerbe; dolgoletnemu sodelavcu Kulturne Akcije se je zahvalila predsednica dr. Katica Cukjati Debeljak; zak-ljuEil pa je dr. Jure Rode v imenu dupnih pastirjev.
Spregovoril je tudi slavljenec sam, ki v svoji ponižnosti ni vedel kako bi se zahvalil za vse izraze naklonjenosti. Vsi navzoEi pa smo se dobro zavedali, da je to prisrEen a majhen izraz hvaležnosti in ljubezni. Naj nam ga Bog ohrani pe mnogo let in mu ves trud bogato poplaEa!
N.G.
V San Justu
V prazniEnem razpoloženju smo se 9. julija zbrali okrog oltarja, da smo se skupaj z napim duhovnikom-jubilantom Bogu zahvalili za vse milosti in dobrote, s katerimi ga je obdaril v 80. letih življenja in Ga prosili, naj mu bogato povrne vso skrb in ljubezen, s katero vodi napo Sanhupko verno obEestvo.
Veliko ptevilo ministrantov je spremljalo mapnika, katerega sta pred oltarjem sprejele s pozdravom dve uEenki BalantiEeve pole v narodnih nopah in mu izroEili slovenski popek (Mikaela Oblak in Ursula UrbanEiE). V imenu farne skupnosti pa mu je Eestitke in zahvalo izrekel Franci Draksler.
Vsi, ki smo se udeležili slovesne mape smo navdupeno prepevali (pod vodstvom g. Andreja Selana) in s pesmijo ,,Hvala veEnemu Bogu" dvignili srca v zahvalo za napega duhovnika, ki nam je prelep dokaz same Jezusove navzoE-nosti med nami.
Ob koncu sv. mape se je nap dupni pastir zahvalil vsem navzoEim, predvsem za molitve in žrtve, ki smo jih darovali zanj. Prav tako se je hvaležno spomnil vseh, ki mu pomagajo pri bogoslužnem opravilu in tistih, ki mu stojijo ob strani s svojo pomoEjo.
Po mapi smo bili vsi povabljeni v Nap dom, kjer smo skupaj nadaljevali s praznovanjem. Prostor, prazniEno okrapen z duhovnipkim grbom in dolge mize so naznanjale, da nas je res veliko, ki smo istega duha in srca.
Veronika Malovrh je pozdravila slavljenca in vodila prazniEno akademijo.
Tako kot je v družini vsak Elan važen in zelo potreben, tako je tudi v Napem domu, kjer je veE odsekov, ki delujejo in si med seboj pomagajo. Vsak izmed njih je izrazil svoje Eestitke in zahvalo: ga. Mici Casullo, predsednica Napega doma; Marjan UrbanEiE, predsednik polskega odbora; Monika Oblak, v imenu mladine; ga. Nežka L. Kržipnik, v imenu Zveze mater in žena; LuEka MarinEiE je predstavila mladce in mladenke ter g. Stane Mustar, v imenu upokojencev. Iz Madagaskarja se je oglasil s Eestit-kami jubilantu, tudi misijonar Peter Opeka in nas vse veselo presenetil.
Ker je napa Sanhupka družina zelo malo vedela o napem dupnem pastirju, nam je Irena UrbanEiE Poglajen približala njegov življenjepis in pri tem poudarila predvsem njegov duhovnipki lik, po katerem se nam najleppe javlja sam Jezus.
Velik popek otrok BalantiEeve pole je razveselil slavljenca in vse navzoEe s svojimi žlahtnimi glasovi. Med vopEili je polski zborEek zapel tri pesmi. Tudi mopki pevski zbor, pod vodstvom ge. Andrejke Selan Vombergar, je dal dupka svojim Eustvom in se pridružil praznovanju s pesmijo: Pozdrav!
Po ganljivih besedah napega dupnega pastirja smo mu pe vsi skupaj zapeli: Kol'kor kapljic, tol'ko let^ za tem pa je sledil zajtrk v prijateljskem pomenku.
Tako mu je Sanhupka družina želela pokazati svojo veliko hvaležnost in spoptovanje. Ker nam njegove besede, dejanja in prelep duhovnipki zgled priEa o Eudoviti ljubezni Boga, mu vsi iz srca kliEemo: HVALA, KER STE DUHOVNIK JEZUSOVEGA SRCA!
iup
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI.
Ljubljana V
Emonska ulica nas pripelje v Krakovo, stara predmestna naselbina, ki je ohranila vapko podobo. Na nasprotni strani je vogal rimske Emone, z obnovljenim zidom (murus = Mirje), za njim je arheolopki muzej na prostem.
Po Emonski ulici naprej pridemo do Trnovske cerkve sv. Janeza Krstnika (1. pol. 18. stol.), po potresu so jo predelali v neoromanskem slogu. V njen se je Preperen sreEaval s Primicovo Julijo. Za cerkvijo je PleEnikova hipa, kjer je prebival od 1920 do 57, sedaj je v njej Arhitekturni muzej.
Na s.z. strani Kongresnega trga je namepEen PleEnikov trg, kjer imajo svoj sedež Slovenski polski muzej, Upravi Republike Slovenije za varstvo narave in kulturne dedipEine in Restavratorski center R. Slovenije.
Trg Republike je na prostoru vrtov urpulinskega samostana. Poslopja na njem so najveEji arhitektonski spomenik novejpe dobe, narejena po naErtih E. Ravnikarja — 1959-81 in so: Trgovska hipa, poslovni stolpnici ter kulturni in kongresni center Cankarjev dom (Ivan Cankar, 1876-1918, najveEji slovenski pisatelj). Ta center so gradili med leti 1978 in 1982 in ima veEnamenske prostore. V njem je pet dvoran, kongresni kabineti, likovno razstavipEe, kulturni klub in prostori za posebne dejavnosti. V veliki dvorani je prostora za 2000 obiskovalcev. V domu se vrpe razliEne kulturne prireditve, glasbene, gledalipke, filmske, razstave in podobno. Pred vhodom stoji Cankarjev spomenik,.
Blizu Cankarjevega doma, ob ErjavEevi cesti (Fran Erjavec, 1834-1887, pisatelj,
poljudna prirodoslovna proza, povesti, potopisi), je urejen arheolopki muzej na prostem z ostanki starokrpEanskega sredipEa iz 5. stol.
Ob zahodni strani trga Republike sta spomenik Revoluciji (kako to, ali je sploh bila revolucija?) in spomenik E. Kardelju (kdaj se bodo opogumili in ga odstranili?). Na severni strani je Slovenski parlament iz 1959. Ob portalu so simbolne skulpture. Ob parlamentu je grobnica narodnih herojev (?), za njo spomenik J. V. Valvasorju — 1903.
Ob trgu stoji Narodni muzej. Neorene-sanEno stavbo so zgradili 1885 kot Deželni muzej Kranjske. Na stopnipEu pred vhodom so alegoriEne figure Umetnost, Zgodovina, Prirodoslovje, Delo. Muzej zbira arheolopke najdbe, umetnine, umetnostne izdelke, numizmatiko, geolopko gradivo, slovensko floro in favno. Izstopajo Zoisova mineralopka zbirka, okostje mamuta, vapka situla (vedrica iz bronaste ploEevine, 6. stol pred K. z reliefi kultnih gostij, tekem in živali, najdena na VaEah), barjanski deblak (preprost Eoln iz enega debla). Vse to je razdeljeno med tri samostojne muzeje, ki so se razvili iz zbirk Deželnega: Narodni muzej — 1921, Slovenski etnografski muzej — 1923, in Prirodoslovni muzej Slovenije — 1944. V atriju muzejske stavbe prirejajo razstave in koncerte.
Med TompiEevo ulico (France TompiE, 1905-1975, jezikoslovec, raziskoval slovenski knjižni jezik, ,,Slovenski pravopis" 1962 in soavtor raznih slovarjev) in Cankarjevo cesto stoji Opera, neorenesanEna gledalipka stavba — 1890-92. Prvotno je bila Deželno gledalipEe. Pred stavbo sta
spomenika Ignaciju Borptniku (1858-1919, igralec, režiser, vzgojitelj in dramatik) in Antonu Verovpku (1866-1914, gledalipki igralec, režiser in organizator), na severni strani Juliju Betottu (1885-1963, slovenski operni basist in glasbeni pedagog).
Na vogalu Cankarjeve in Prepernove ceste stoji Narodna galerija, v stavbi sezidani 1896 kot Narodni dom. V njej so zbirke srednjevepke plastike, slikarske zbirke od 16. do 18. sto . in slikarstvo 19. stol. ter slovenski realisti in impresionisti.
Ob parku Tivoli je Moderna galerija, naciona ni muzej umetnosti 20. stol. in razstavipEe za sodobno likovno umetnost. V teh prostorih poteka Mednarodni grafiEni bienale. Pred stavbo so skulpture znanih ustvarjalcev. Nasproti stoji spomenik P. Trubarju — 1910, za njim je zgrajena Pravoslavna cerkev — 1935-40.
Park Tivoli, najveEji ljubljanski park, se piri med Rožno dolino in ©ipko, pod ©ipenski hrib in Tivolski vrh. Prvi so ga naErtovali že Francozi, 1813-15, ok. 1870 so urejali drevorede in gozdne poti, 192934 je PleEnik oblikoval JakopiEev drevored (Rihard JakopiE, 1869-1943, slovenski slikar, duhovni in organizacijski vodja impre-sionistiEne skupine), ki pelje do Tivolskega gradu — Podturn. Na obeh straneh so vrtnarsko urejeni deli, okrapeni s skulpturami. V prenovljenem gradu je Mednarodni grafiEni likovni center. SprehajalipEa segajo do Rožnika — Cankarjev vrh, 394 m
(Ljubljana — 298 m), ob gostilni je spominska soba I. Cankarja (pisatelj je stanoval pod Rožnikom ). Na vzpetini je poznobaroEna cerkev Marijinega obiskovanja — 1747.
Na obrobju parka so rekreacijske povrpine in stavbe ter dve zamoEvirjeni dolinici, Mostec.
Ob Rožniku je živalski vrt, ustanovljen
1949 z veE kot 150 razliEnih vrst živali, na leto sprejme ok. 300.000 obiskovalcev.
Od Tivolskega gradu proti severu je Cekinov grad, poznobaroEni dvorec. V njem je Muzej novejpe zgodovine.
V bližini Cekinovega gradu je Hala Tivoli, velika pportna dvorana v kateri se vrpe tudi svetovna prvenstva: namizni tenis, gimnastika, umetnostno drsanje, hokey, koparka ... in prireditve zabavne glasbe. Okrog so urejeni prostori za pportno rekreacijo: tenis, minigolf, kotalkalipEe. Ima tudi javni pokrit bazen, v bližini je letno kopalipEe Ilirija. Na nasprotni strani ceste je pivovarna Union in Pivovarski muzej.
Severno od Tivolija se je razvil industrijski in stanovanjski del Ljubljane. Za Bežigradom je Gospodarsko razstavipEe.
Izletne toEke okoli Ljubljane :
©marna gora - 669 m in Grmada - 676
m z izstopajoEo lego nad ^ Ljubljanskim poljem. PoboEja so porapEena s hrasti (Quercus), gabri (Ostrya) in bukvami (Fa-gus). Na vrhu ©marne gore je bila že v prazgodovini naselbina, od 1216 pa Marijina kapelica. Sedanjo romarsko cerkev Matere božje so gradili 1430, potem sredi 17. stol. in jo predelali 1711-12. Freske je poslikal M. Langus 1846-47. Na zvoniku je vzidana spominska plopEa Jakobu Aljažu.
Bistra, nekdanji kartuzijanski samostan (1255-1782 ), ob j.z. robu Ljubljanskega barja, ob krapkih izvirih Ljubljanice. V obnovljeni stavbi samostana je TehniEni muzej Slovenije.
Krim — 1107 m, pogorje nad južnim robom Ljubljanskega barja, pokrito z gostimi gozdovi. Z vrha je lep razgled.
I pki Vintgar: od 300 do 400 m. globoka soteska Ipke v pogorju Krima, južno od Ipke vasi. ReEica tvori slapipEa in slapove, znaEilno je bogato rastlinstvo.
Za popravo krivic
BRALI SMO
Od veleposlaniKtva Republike Slovenije v Buenos Airesu smo prejeli sledeEa pojasnila glede izplačevanja odpkodnin po Zakonu o plaEilu odpkodnine eertvam vojnega in povojnega nasilja:
Luka Debevec Mayer, glasbenik
Na podlagi prvega odstavka 12. Elena Zakona o plaEilu odpkodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, pt. 18/2001, 111/2001 in 67/2002; v nadaljevanju: ZSPOZ), izdaja Slovenska odpkodninska družba (v nadaljevanju: SOD), v imenu Republike Slovenije, upraviEencem do odpkodnine, odloEbe o vipini odpkodnine.
Po Zakonu o popravi krivic izdaja Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic sklepe upra-viEencem, kjer jim med drugim prizna status ^rtve povojnega nasilja in pravico do odpkodnine. Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic po uradni dolžnosti enkrat meseEno poplje SOD podatke o upraviEencih, katerim je priznala pravico do odpkodnine. SOD nato navedenim upra-viEencem izda odloEbo o vipini odpkodnine in na podlagi popolne vloge v roku 60 dni (od dneva prejema odloEbe o vipini odpkodnine) izplaEa odpkodnino.
Po prejemu podatkov s strani Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic SOD poplje vsem upraviEencem dopis, v katerem jih zaprosi za EM©O (enotno matiEno ptevilko obEana). Upra-viEenci morajo izpolnjen dopis Eim prej vrniti. »e EM©A nimajo, morajo to napisati na navedenem dopisu in predložiti kopijo veljavnega osebnega dokumenta (pe ni potrebno notarsko overiti).
Ko SOD prejme EM©O oziroma kopijo veljavnega osebnega dokumenta izda in poplje upraviEencem odloEbo o vipini odpkodnine, h kateri je priložena zahteva za izplaEilo odpkodnine. Izpolnjeno zahtevo morajo upraviEenci vrniti na SOD.
Odpkodnina se izplaEa v dveh obrokih - v gotovini do vipine 300.000 tolarjev, v kolikor je odpkodnina vipja se za preostali del odpkodnine izroEijo obveznice Republike Slovenije z oznako RS39. Najvipja možna odpkodnina, ki jo lahko upraviEenec prejme na podlagi ZSPOZ je 2.000.000 SIT.
Obveznice se izroEijo na registrski raEun prejemnika pri Klirinpko depotni družbi, d.d., Ljubljana (to je centralni register vrednostnih papirjev). Prejemniku obveznic popljemo obvestilo o ptevilu izroEenih obveznic, prav tako pa temu obvestilu priložimo Uredbo o izdaji obveznic za plaEilo odpkodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter izvrpevanju odloEb o doloEitvi odpkodnine (Uradni list RS, pt. 60/2001, 85/2001, 102/2001 in 30/2002; v nadaljevanju: Uredba). Obenem na banEne raEune nakažemo obresti od 15. 9. 2002 dalje ter že dva zapadla obroka glavnice (naslednje izplaEilo glavnice in obresti bo 15. 9. 2006).
»e želi upraviEenec sam prejeti odpkodnino po odloEbi o vipini odpkodnine potrebujemo naslednje podatke:
-	izpolnjeno zahtevo za izplaEilo odpkodnine, ki jo upraviEenec prejme skupaj z odloEbo o vipini odpkodnine (na zahtevi morajo obvezno obkrožiti izjavo pod toEko 1. oziroma pod toEko 2 in se podpisati),
-	Ee je odpkodnina nižja od 300.000 tolarjev ne potrebujemo overjeni osebni dokument, ampak samo kopijo osebnega dokumenta),
-	Ee je odpkodnina vipja od 300.000 tolarjev potrebujemo veljaven notarsko overjen osebni dokument (potni list, voznipko dovoljenje),
-	slovensko davEno ptevilko, ki jo upraviEenec sam ali njegov pooblapEenec zahteva na katerem koli DavEnem uradu v Republiki Sloveniji. V izjemnih primerih, ko upraviEenec nima nikogar v Republiki Sloveniji, da mu to uredi, lahko na SOD poplje pooblastilo (pooblastila ni potrebno notarsko ali upravno overiti) in fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta (overiti samo v primeru, Ee prejme tudi obveznice — to je v primeru, ko je odpkodnina vipja od 300.000 tolarjev),
-	ime banke in ptevilko banEnega raEuna za nakazilo v tujino (priložijo naj kopijo banEnega izpiska, iz katerega bodo podatki za izplaEilo razvidni).
»e želi upraviEenec za prejem odpkodnine pooblastiti nekoga drugega potrebujemo naslednje podatke:
-	upraviEenec oziroma pooblapEenec mora izpolniti zahtevo za izplaEilo (glej prvo alinejo zgoraj),
-	notarsko oziroma upravno overjeno pooblastilo, da po odloEbi o vipini odpkodnine (napisati ptevilko odloEbe) prejme odpkodnino tako v denarju kot v obveznicah pooblapEenec (navesti ime in priimek pooblapEenca, rojstne podatke in
naslov stalnega prebivalipEa pooblapEenca),
-	podatke pooblapEenca: kopijo osebnega dokumenta, davEno ptevilko in kopijo banEnega raEuna.
»e je upraviEenec pokojni in želijo dediEi prejeti odloEbo o vipini odpkodnine in izplaEa-no odpkodnino potrebujemo naslednje podatke:
-	za pokojne upraviEence poplje SOD odloEbo o vipini odpkodnine tistim dediEem, ki so vložili zahtevo na Komisijo za izvajanje zakona o popravi krivic; k odloEbi priložimo navodilo dediEem,
-	odpkodnina se dediEem pokojnih upraviEencih izplaEa na podlagi pravnomoEnega sklepa o dedovanju, v katerem mora biti izrecno navedena odpkodnina po ZSPOZ (iz odloE-be o vipini odpkodnine),
-	v primeru, da se del odpkodnine izplaEa v obveznicah (odpkodnina, ki presega 300.000 tolarjev) morajo vsi dediEi, ki jim pripada sorazmerni del odpkodnine predložiti notarsko overjen osebni dokument, slovensko davEno ptevilko in kopijo banEnega raEuna za izplaEilo.
V kolikor želi dediE pooblastiti nekoga drugega potrebujemo naslednje podatke:
-	pravnomoEni sklep o dedovanju, v katerem je izrecno navedena odpkodnina po ZSPOZ (iz odloEbe o vipini odpkodnine),
-	notarsko ali upravno overjeno pooblastilo dediEa, da po sklepu o dedovanju prejme odpkodnino tako v denarju kot v obveznicah pooblapEenec (navesti ime in priimek pooblapEenca, rojstne podatke in naslov stalnega prebivalipEa pooblapEenca),
-	podatke pooblapEenca: kopijo osebnega dokumenta, davEno ptevilko in kopijo banEnega raEuna.
Dodatna pogosta vprapanja v zvezi z izplaEevanjem odpkodnin:
1)	V primeru, da prejemnik odpkodnine pooblasti pooblapEenca za prevzem celotne odpkodnine ne potrebujemo notarsko overjenega osebnega dokumenta upraviEenca in tudi ne davEne ptevilke upraviEenca, ampak pooblastilo (overjeno), v katerem pooblapEa pooblapEenca za prejem odpkodnine (vsebina pooblastila je navedena zgoraj).
2)	UpraviEenci, ki bodo sami prejeli obveznice lahko le-te prodajo samo v Republiki Sloveniji, in sicer na kateri koli borzno posrednipki hipi. V primeru, da ne bodo prodali obveznic pa bodo enkrat letno prejemali izplaEila glavnice in obresti v skladu z Uredbo (vsako leto 15. 9. do vkljuEno 15. 9. 2008).
3)	Na bankah smo preverjli, kako odpreti nerezidenEni raEun za upraviEenca, ki živi v tujini. V veEini primerov banke zahtevajo, da se morajo upraviEenci, ki želijo odpreti nerezidenEni raEun osebno oglasiti v banki. V nekaterih manjpih podružnicah bank oziroma popte bi bilo mogoEe, da oseba, ki živi v Republiki Sloveniji z notarskim pooblastilom odpre raEun za upraviEenca, ki živi v tujini.
4)	UpraviEenci prejmejo v Argentino odpkodnino v USD brez posebnega zaprosila. K nam morajo dostaviti toEne podatke svojega raEuna v Argentini za nakazilo in se to avtoma-tiEno izvrpi. Opozorili bi, da bodo v primeru, ko bo SOD-u poslana napaEna ptevilko banEne-ga raEuna upraviEenca in bo SOD denar že nakazal, tuje banke pri vraEilu denarja zaraEu-nale svoje stropke in SOD-u vrnile nižji znesek plaEane odpkodnine in bodo zato upraviEenci pri ponovnem nakazilu prejeli nekoliko nižji znesek odpkodnine. Zato bi posebej opozorili, da se na SOD popljejo toEni podatki o imenu in raEunu banke (najbolje je, da se upraviEenci gredo v banko in povedo, da bodo s tujine prejeli denar na svoj raEun in SOD-u napipejo oziroma posredujejo fotokopijo ptevilke raEuna in ime banke pri kateri je odprt).
5)	»e upraviEenci želijo pooblastiti za prejem odpkodnine nekoga drugega, je treba to pooblastilo overiti in posebej zapisati, kdo naj prejme obveznice in komu naj se nakaže gotovinski del izplaEila (do 300.000 tolarjev) in denar od obveznic. Možno je, da upraviEenec prejme obveznice sam, denar pa se nakaže na drug raEun (priložiti je treba overjeno pooblastilo).
Ob obisku Slovenije, so napemu rojaku napravili intervju in ga pod gornjim naslovom v zaglavju „Nevidni Elovek" objavili v reviji ,,VeE" z datumom 21. aprila 2006. Povzemamo ga v celoti. Uredniptvo
Njegov glas je prav pripraven za vlogo ppanskega kralja Filipa II v operi Don Carlos; lahko je tudi kralj Sarastro v »arobni pipEali. »etudi zapoje tiho, Eisto na meji s tipino, njegov glas pe vedno zveni v zadnjem kotiEku dvorane. Za svoj dar, oplemeniten z dolgoletnim ptudijem na umetnipki akademiji Teatra Colon, je glasbenik Luka Debevec Mayer prejel tudi nagrado za najboljpega pevca Argentine v sezoni 2004.
Potovanje na severni del Argentine, kjer v gozdu pe vedno živijo indijanske družine, je bilo za Luka Debevca Mayerja nekaj posebnega, saj so indijanski polarji izjemno lepo sprejeli njegovo petje opernih arij klasiEnih evropskih skladateljev, ki so jih slipali prviE v življenju; z besedami, da glasba nima meja, pa ga je najbolj presenetil desetletni deEek.
Glasba gre prek Eustev, lepo jo je slipati tudi povsem v tujem, neznanem jeziku, je prepriEan glasbenik, ki bo letopnjo sezono zapel celo v madžarpEini. ,,Zame ni elitne glasbe, zato si želim, da si tako zelo popolne umetnosti, kot je opera, ne bi bali, ampak bi jo sprejeli kot zelo Elovepko, kot glasbo, prek katere lahko drugim podamo svoja Eustva in misli."
Tako kot veEino slovenskih družin v Argentini je tudi njegovo spremljala glasba: ,,Sloven-ca v Argentini vedno povezujejo s petjem, predvsem s smislom za zborovsko petje. V napi ptevilni družini nas je vseh pest otrok obiskovalo zbor, glasbi so se predajali tudi starpi, posebno oEe Lojze, ki je v mladih letih želel ptudirati solo petje." Luka se je pridružil mami pri igranju gledalipkih vlog, že kot pestnajst-letni mladeniE je režiral otropko igro Kralja Matjaž in AlenEica, v kateri je igralo kar 45 otrok.
Ob poslupanju glasbe razliEnih zvrsti je imel vedno najraje ppansko operno pevko Montserrat Caballe, ki je svetovni javnosti postala znana po veliki uspepnici Barcelona. ,,Njen izredni pianissimo je bil vedno fin, zvenel je tako Eudovito, da se je slipal kot fortissimo. VeEkrat sem jo poslupal, izjemno sem bil radoveden, kako lahko to naredi. Tako sem zaEel redno vaditi, prijatelje sem v družbi veEkrat zabaval z oponapanjem njenega glasu. Vedel sem. da sem si z vajo priboril ta dar, ki ga je spodbujal tudi moj zasebni profesor petja. Ko je prviE zaslipal moj piano, mi je dejal, naj tega nikoli ne opustim."
Kljub izraziti glasbeni in gledalipki usmeritvi je Luka Debevec Mayer želel ptudirati filozofijo, nad katero se je navdupil v pogovorih z oEetom ter starejpo sestro. Med ptudijem filozofije na argentinski katolipki univerzi ga je poleg mislecev Aristotela, Tomaža Akvinskega in danskega filozofa Sorena Kierkegarda, ki je zavraEal abstraktne miselne konstrukcije in poskupal najti osebno resnico, pritegnila predvsem antropologija: ,,Od nekdaj me je zanimalo vse, kar govori o Eloveku, kakpni smo kot ljudje, kaj lahko naredimo zase
in za druge, kako lahko razvijemo osebnost. Zase lahko reEem, da sem za svoje darove lahko hvaležen predvsem starpem. »utim, da sta se oba potrudila, želela sta nas razumeti in slediti notranji rasti svojih otrok. Kljub svoji starosti, oEe je dopolnil 83 let (kot dvajsetleten je pobegnil iz taboripEa Teharje, op.p.) mama pa 79, se pe vedno prilagajata Easu, pe vedno se neverjetno zanimata za vse novo. NauEila sta nas, da lahko raste-mo, Ee znamo prerasti."
Ob poslupanju dobronamernih nasvetov nakljuEnih znancev in predvsem svojega profesorja petja, je Luka Debevec Mayer po ptudiju in enoletni zaposlitvi nadaljeval svojo življenjsko rast na sloviti argentinski akademiji Teater Colon, poimenovani	po pomorpEaku Kriptofu Kolumbu (ppansko Cristobal Colon). Sprva je le sodeloval na dvotedenskem teEaju, in Eeprav so se izpiti za vstop na akademijo, na kateri od skupno 150 kandidatov vsako leto izberejo le najboljpih deset, že konEali, mu je direktor teEaja dejal, da se mu zdi primeren za ptudij in tako bodo samo zanj pe enkrat sestavili komisijo.
Tako je zaEel ptudij solo petja. Sledile so nagrade na tekmovanjih v Argentini in Italiji, prejel je tudi pti-pendije za masterclass s slovitimi uEitelji, med njimi tudi pri operni pevki Marjani Lipovpek. Izredno uspepne kritike je požel ob odprtju
sezone Teatra Colon za vlogo Sarast-ra v Mozartovi »arobni pipEal, argentinsko združenje glasbenih kritikov pa ga je ovenEalo z nagrado najboljpega pevca sezone 2004. V Sloveniji, kjer naErtuje svojo prihodnost, je kot solist sodeloval s Slovenskimi filharmoniki, s slovenskim komornim orkestrom in zborom, s svojo skupino Vokalni solisti, ki se posveEa izvajanju duhovne glasbe, je pripravil dve slovenski turneji.
Kadar je sam, Eisto sam, pa si tiho, tiho zapoje, najraje slovensko narodno pesem, ki jih je tako rad zbiral že mamin prednik in sloviti celovpki kaplan Matija Majar Ziljski, pobudnik programa Zedinjene Slovenije: ,,Tam kjer teEe bistra Zila, se po dolini lepo zvija, tega kraja jaz pozabim ne."
Biserka Karnexa Cerjak
Do tukaj revija ,,VeE". Mi omenimo pe, da je bilo veliko odmeva po prejetju nagrade najboljpega pevca Argentine v letu 2004, tudi po Srednji in Juxni Ameriki.
Luka se sedaj nahaja v »ilu, kjer poje Don Basilio iz Seviljskega Brivca. V programu ima pe nastope v Braziliji, Mehiki in drugih drxavah Srednje in Juxne Amerike, letos in pe v naslednjem letu.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
MATURANTSKA ZMAGA
Na letopnjem spomladanskem roku mature je od 8346 kandidatov, ki so uspepno zakljuEili Eetrti letnik gimnazije in so maturo opravljali prviE, izpite opravilo 7829 kandidatov ali 93,81 odstotka, kar je nekaj veE kot lani (91,51 odstotka). Na poklicni maturi pa je bilo od 10.054 kandidatov, ki so jo opravljali prviE v celoti, uspepnih 8781 kandidatov ali 87,34 odstotka (lani 87,23 odstotka).
47. MATEMATIČNA OLIMPIADA
S slavnostno prireditvijo se je v ljubljanskem Cankarjevem domu v ponedeljek zakljuEila 47. mednarodna matematiEna olimpiada, katere se je po besedah predsednika svetovalnega odbora olimpiade Josefa Pelikana udeležilo 498 mladih matematikov iz 90 držav. Na olimpiadi so bili slovenski matematiki izjemno uspepni, saj so prejeli eno srebrno in tri bronaste medalje ter dve priznanji. Najbolj pa so blesteli Kitajci, katerim po ptevilu zlatih medalj sledijo predstavniki Republike Koreje in Irana.
PRAZEN STRAH
Potrditveni testi - patohistolopka in imunohistokemiEna preiskava - Nacionalnega veterinarskega inptituta (NVI) pri pet let stari kravi Erno-bele pasme, ki so jo zaklali v litijski klavnici in pri kateri je bil postavljen sum na bolezen norih krav (BSE), niso potrdili bolezni. Kljub temu pa bodo lastniki krave pe kar nekaj Easa nosili posledice medijskega preplaha.
NAJVEČJA V EVROPI
V	bližini farme NempEak so odprli prvo bioplinarno v Pomurju in najveEjo tovrstno v Evropi. Projekt je družba Ekoteh uresniEila sama, gradnja pa je bila konEana v rekordnih 10 mesecih. Bioplinarna je namenjena pridobivanju toplotne in elektriEne energije ter odliEnega organskega gnojila, v njej pa bodo letno pridobili 10 milijonov kilovatnih ur elektriEne energije.
NOV OBRAZ CANKARJEVEGA DOMA
V	Cankarjevem domu (CD) so zaEeli obsežno prenovo, ki bo letos in v letu 2007 precej spremenila izgled drugega preddverja in Kluba CD, predvidena pa je tudi nadzidava Eetrtega nadstropja. V letu 2006 bodo v osrednjem slovenskem hramu kulture za investicije, investicijsko vzdrževanje in nakup opreme namenili 511.810.000 tolarjev.
PO SVETU
VOJNA SE NADALJUJE
Kot znano, je libanonsko skrajno gibanje Hezbolah pred dvema tednoma ugrabilo dva izraelska vojaka. Na drugi strani pa je Libanon v zaporu pridržal izraelske vojake. Kot odgovor na to je Izrael sprožil ofenzivo in dolge dneve z letali bombardiral južni del Libanona in tudi prestolnico Beirut. Potem je v hitrih posegih na libanonsko ozemlje vdrla pe izraelska kopna vojna. UniEil je veE objektov Hezbolaha, a najbolj prizadel civilno prebivalstvo. Smrtne žrtve presegajo tisoE pobitih. Medtem pa je Hezbolah s ruskimi raketami obstreljeval severni del Izraela in tudi povzroEil nekaj smrtnih žrtev.
Mednarodna diplomatska ofenziva, ki se je takoj zaEe-la, ni obrodila zaželenega sadu pomirjenja. Bila je prepibka, zlasti pe ker so ZDA na nek naEin zagovarjale izraelsko postopanje. Na krizno podroEje je konEno potovala tudi ameripka zunanja ministrica Condoleezza Rice. Po razgovorih z vodji obeh držav sedaj sveti luEka upanja, da se bodo sovražnosti ustavile in se bo zaEela repevati grozna humanitarna kriza. A luEka komaj sveti.
PETROLEJ KVIŠKU
Zaradi geopolitiEnih napetosti, kot sta sporni iranski jedrski program in ofenziva Izraela v Libanonu, se cene nafte na svetovnih naftnih trgih vztrajno vipajo. Tako se je cena za sod zahodnoteksapke lahke nafte z avgustovskim dobavnim rokom v azijskem elektronskem poslovanju danes zvipala skoraj do 75 dolarjev. Kot poudarjajo analitiki, so bile cene nafte izredno visoke že pred izbruhom spora med Izraelom in Hezbolahom. VeEjo skrb namreE predstavlja napetost med Zahodom in Iranom glede spornega iranskega jedrskega programa, saj se po besedah strokovnjakov razmere na trgu ne bodo umirile, dokler bo obstajala skrb, da bo dobava nafte iz Irana motena.
NEMIRNA BOSNA
Poveljnik mirovnih enot Evropske unije v Bosni in Hercegovini Gian Marco Chiarini je zatrdil, da se najbolj iskana obtoženca haapkega sodipEa Radovan KaradžiE in Ratko MladiE, ne skrivata v tej državi. Ob tem pa dodal, da je veE kot 6 tisoE pripadnikov Euforja pripravljenih na njihovo aretacijo.
POLJAKI V DVOJE
Potem ko je poljski parlament potrdil novo vlado, je usoda te države dokonEno v rokah bratov dvojEkov. Za
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Odmev zadnjega Gallusovega koncerta
Približno dva tedna za letopnjim Gallusovim koncertom v gledalipEu Smart v Bs. Airesu, je o koncertu poroEala tudi radijska postaja v Trstu. Komentator se je zelo laskavo izrazil o nastopu zbora, omenjal njegovo delo ter izjavil, da je „Gallus" priznan zbor v Bs. Airesu in da poje pod pokroviteljstvom zveznega ministrstva za vzgojo.
Tako o pevskem zboru Gallus glas iz Trsta, Eigar radijske postaje veliko poslupajo v Sloveniji. „Gallusu" tudi ob tej priložnosti Eestitamo ter mu želimo pe mnogih uspehov.
LANUS
Likof v Lanusu
VroEa je bila želja, marsikdo se je potil in nekateri mnogo sobot, nazadnje je pa le priplo.
15. julija se je zbral ves slovenski Lanus in tudi mnogi prijatelji od drugod so pripli, da se proslavi dogodek, ki pomeni mnogo za delo novonaseljenih rojakov v Argentini. Prvi slovenski dom je pod streho. Na to pa je že vredno trEiti in smo tudi trEili in bili veseli tega dogodka, ki je dokazal ne le složnost slovenskega Lanusa, temveE tudi povezanost vseh Slovencev v Velikem Buenos Airesu.
Program je bil preprost. Glavno vlogo so imeli otroci, ki so pod vodstvom gdE. Zdenke Virantove predstavili na ljubek naEin pomen tega likofa in z lepim petjem dokazali, da so vredni žrtev, katere so njihovi starpi doprinesli za to dvorano. Pevci in harmonikarji so nas ponesli Eez vse vode in gore tja v daljno lepo domovino. ©e razni prizorEki so dali svoje, da je bilo vse veselo.
Druptvo Slovencev je zastopal predsednik g. ing. Albin MozetiE, ki je tudi v kratkem nagovoru poudaril pomen dogodka.
SAN FERNANDO
Za slovenske otroke v tej okolici je obnovljen slovenski pouk v Colegio San Luis v fari Victoria. Je vsako soboto ob dveh popoldne. V kolegiju je 5 Slovenk in ena Hrvatica. V Carupi, kjer je veE slovenskih otrok, pe ni bilo mogoEe starpev pridobiti, da bi svoje otroke popiljali na teEaj. »eprav je g. ^ele obljubil, da jih bo spremljal. Tudi ni mogoEe razumeti slovenskih starpev, da pred zaEetkom pouka odvajajo svoje otroke iz kolegija. Tako jih vedno nekaj manjka. Kdor pa otroke poslupa kako govore med seboj, uvidi pe bolj kako so potrebni pouka v materinem jeziku. Pa tudi za gospoda, ki se žrtvuje za pouk otrok, je slabo plaEilo za ves njegov trud, ko mora vedno ugotavljati netoEno prihajanje otrok k teEaju. Vsa East pa družini g. TerEiEa iz Beccarja. Njegovi otroci so najbolj toEni.
LA PLATA
V župni cerkvi sv Roze v mestu La Plata sta se dne 12. julija 1956 poroEila gdE. Amalija LavriE in g. Franc Nagode. Oba novoporoEenca sta iz znanih dobrih krpEanskih družin, ki sta toliko žrtvovali za narod v Easu komunistiEne revolucije. Za priEi sta jima bila g. Lojze Marolt, nevestin svak, in g. Stanislav MarinEek. PoroEne obrede je izvrpil župnik tamopnje župnije g. Milan Povpe. Ob vstopu v novo življenje novoporoEencema želimo mnogo sreEe in božjega blagoslova.
Svobodna Slovenija, 26. julija 1956 - pt. 30.
SLOVENCI IN ©PORT
novega premiera je bil namreE imenovan Jaroslaw Kaczyn-ski, medtem ko je njegov brat Lech Kaczynski na položaju predsednika države. Z njima na Eelu bo Poljska dokonEno potegnila Erto pod zgodovino in se znebila komunistiEne vladavine. Oba se zavzemata za moEno državo in brezpogojno zapEito nacionalnih interesov. Obenem obljubljata boj proti korupciji in birokraciji, nadaljevanje tesnega zavezniptva z Združenimi državami Amerike ter ohranitev poljske kulture in moralnih vrednot.
NEKAJ O NOGOMETU
Natanko sedem dni pred zaEetkom sezone 2006/07 so nogometapi ptujskega prvoligapa Drave (med njimi je Luka Hrovat) dobili novega trenerja. Po Eudnem in nepriEakova-nem odstopu Milka Djurovskega so se pri Dravi odloEili za nekdanjega reprezentanta Slovenije Primoža Gliho, kar je bilo veliko preseneEenje za ljubitelje nogometa na Ptuju. Omeniti velja, da Gliha ni dobil soglasne podpore vseh Elanov upravnega odbora NK Drava. Razlog verjetno tiEi v tem, da pe nima trenerske licence. To naj bi pridobil konec leta.
Nogometapi HIT Gorice in severnoirskega Linfielda so se na povratni tekmi 1. predkroga lige prvakov razpli z neodloEenim izidom 2:2. V 2. predkrog, kjer jih že Eaka Steaua iz Bukarepte, so se prebili slovenski prvaki, ki so na prvi tekmi slavili s 3:1.
Nogometapi Maribora in ppanskega Villarreala so se na povratni tekmi 3. kroga pokala Intertoto razpli z neodloEenim izidom 1:1. MariborEani so se tako uvrstili v 2. predkrog pokala UEFA, saj so na prvi tekmi zmagali z 2:1.
KOLIKO JIH BO ŠLO V GOETEBORG?
Norme Evropske atletske zveze (EAA) za nastop na letopnjem atletskem evropskem prvenstvu v Goeteborgu (od 7. do 13. avgusta) je doslej izpolnilo 27 slovenskih atletinj in atletov, od tega deveterica v letopnji sezoni. Seznam možnih udeležencev EP iz Slovenije pteje trenutno 25 atletov in atletinj, ker sta Alenka Bikar in Snežana VukmiroviE zaradi priEakovanja narapEaja prekinili karieri in na EP ne bosta nastopili.
MED ŠTIRIMI PRINESLI TRI KOLAJNE
Slovenska mladinska reprezentanca v taekwondoju verzije ITF se je z osmega mladinskega svetovnega prvenstva (MsP), ki je bilo od 12. do 16. julija v Tegucigalpi v Hondurasu, vrnila zelo zadovoljna. Razumljivo, saj je ptiriElanska ekipa osvojila tri kolajne -
Izabela Hohnjec je postala svetovna prvakinja, Anja Roj in Denis DrapiE pa sta v moEni konkurenci osvojila tretji mesti.
OSTANEJO!
Slovenska tenipka reprezentanca je v dvoboju za obstanek v drugi evroafripki skupini Davisovega pokala v Dublinu povedla z 2:0 proti Irski, naslednji dan pa si je z zmago v igri dvojic zagotovila obstanek v drugi evroafripki skupini Davisovega pokala. Potem ko sta v petek v Dublinu Grega Zemlja in Marko Tkalec dobila posamiEna obraEuna, sta Luka Gregorc in Grega Zemlja v sobotnem sreEanju prispevala pe tretjo odloEilno toEko. S 6:7 (7), 6:3, 3:6, 6:3 in 7:5 sta premagala irsko dvojico James Clusky in Steven Nugent.
STRELJANJE
Na svetovnem prvenstvu v streljanju za invalide v pvicarskem Sargansu je Slovenija osvojila srebrno medaljo. Najboljpi slovenski predstavnik Franc Pinter je v disciplini padajoEe tarEe zasedel drugo mesto. Pinter, lanski evropski prvak v tej disciplini, je v finalu pele po dveh razstreljevan-jih proti Korejki Kim Yeon izgubil boj za zlato medaljo. Z osvojenim srebrom je letopnje SP konEal z drugo medaljo, saj je bil bronast že v trojnem položaju z malokalibrsko pupko.
OSEBNE NOVICE
Krst
V cerkvi Nuestra Senora de Fatima je bil krpEen Alejandro Agustfn Stefanazzi. OEka je Martin Oscar, mamica pa Romina Zarnik. Botrovala sta Romina Campe-telli in Ivan Zarnik.
SreEni družini iskreno Eestitamo!
Nova diplomantka
Prof. LuEka Makek je konEala svoje druge ptudije na UNTRF (Universidad Tres de Febrero) in prejela naslov ,,Licenciada en estad^stica".
»estitamo in celimo mnogo uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Nadica Grohar, Marko Vombergar, Irena Urbančič Poglajen, Ani Rode, Anka Smole Kokalj. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in Eetrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
25. julija 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 189,0 SIT
Slovenski srednje polski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
Sobota, 12. avgusta v Slovenski hi pi
ob 18.00: sestanek starpev - Predavanje msgr. dr. Jureta Rodeta. Nato razdelitev spriEevai. K udeležbi iepo vabljeni!
Profesorski zbor
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da 1a urnik upo ptevajo!
MLADCI IN MLADENKE
Srečanje v Slompkovem domu
V soboto 27. maja so se v Siompkovem domu sreEaii miadci in mladenke iz vseh okrajev. Biio je ietopnje prvo sreEanje.
Lepo sonEno popoldne je privabilo ogromno miadih. Najprej so maio poklepetali, nato se je pa priEeia zabava. Fantje so se, kot ponavadi, navdupiii z nogometom, dekleta za z raznimi igrami. Mamice so med tem poskrbele za maiico, da so se miadi maio pokrepEaii. Za konec so pa vsi skupaj odigrali pe eno tekmo.
Preden smo se razpii smo vsi skupaj zmoiiii in se zahvalili za tako iepo preživeto popoldne.
Bog daj, da bi imeii pe veEkrat taka prijateljska sreEanja.
Anka Smole Kokalj
OBVESTILA
SOBOTA, 29. julija: Na Pristavi Cafe koncert. NEDELJA, 30. julija:
SreEanje molivk in molivcev živega robnega venca ob
15,30 uri, v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. ^e sedaj prisrEno vabljeni vsi, tudi prijatelji gibanja. PETEK, 4. avgusta:
Predavanje dr. Andreja Bajuka „Slovenija danes in jutri",
v priredbi stranke Nova Slovenija, ob 20. uri v Slovenski hipi. SOBOTA, 5. avgusta:
V	Slompkovem domu družabni veEer za mlade v priredbi
odbora Doma. NEDELJA, 6. avgusta:
54. obletnica dru ptva Slovenska vas, v Hiadnikovem domu
s celodnevnim programom. SOBOTA, 12. avgusta:
Redni pouk na srednjepolskem teEaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hipi.
Sestanek star pev dijakov srednjepolskega teEaja RMB. Ob
18. predavanje msgr. dr. Jureta Rodeta. Nato razdelitev spriEevai.
V	San Martinu ob taktu barv IV. NEDELJA, 13. avgusta:
V	Carapachayu mladinski dan.
Družinska nedelja v Slompkovem domu, z mapo, kosilom
in ob 15. uri ,,tomboia". »ETRTEK, 17. avgusta:
Zveza slovenskih Mater in aena iz San Martina, iepo vabi na sestanek. Predaval bo Tone Mizerit ,,Pred strupeno medijsko poplavo". Vabljeni tudi možje! NEDELJA, 20. avgusta: Romanje v Lourdes. PONEDELJEK, 21. avgusta
SreEanje za mlade 1. letnika srednje poie aii ki so v tej
starosti; od 8,30 do 19. ure. Voditelji: g. Franci Cukjati, g. Pavie Novak CM in sodelavci.
Upokojenci bomo potovali v Cordobo - Mina Clavero, od 11 do 17 septembra; prijave pri ge. Pavii 4658-6157.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Konzularni dnevi v Mendozi
Veieposianiptvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvepEa, da bo v petek 18. avgusta 2006, med 18. in 20. uro, in v soboto, 19. avgusta 2006, med 9. in 12. uro v prostorih Slovenskega doma v Men-dozi, Urquiza 339, organiziran konzularni dan.
Strankam svetujemo, da se pred tem datumom obrnejo na veieposianiptvo v Buenos Airesu, kjer bodo dobiie natanEna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov. Informacije iahko dobijo po telefonu v konzularnem oddelku veieposianiptva (0 11 4894 0621/31 interna 21) aii za informacijo zaprosijo po e-popti vba@mzz-dkp.gov.si.
Igor ©ef tretji sekretar
V slovenskem duhu nov korak ...
54. obletnica dru ptva Slovenska vas
v nedeljo, 6. avgusta 2006
ob 9.00: sv. mapa ob 11.00: kulturni program
govori ga. Marija Zorec Supnik ob 12.30: kosiio
ob 14.00: pportne tekme: mladenke, miadci in starejpi. Prijave za kosiio do 2. avgusta na tei.: 4267-5933 in 4267-1083
ObmoEni odbor stranke Nova Slovenija za Argentino in Ju^no Ameriko
vabi Eiane in prijatelje na
predavanje dr. Andreja Bajuka Slovenija danes in jutri
v petek, 11. avgusta ob 20. uri v maii dvorani Slovenske hipe
Vse uisobololce vabimc na predavanje
dr» Marka ^emžarja
GLOBÄLIZACIJA IN IDEMTITETA |
V soboto, 5. avgusta ob 20;00 v Mali dvorani
Škof Pirih odhaja v Kongo
Koprski pkof Metod Pirih je skupaj z ravnateljem pkofijske Karitas Koper Matejem Kobaiom odpotoval v mesto Goma v DemokratiEni republiki Kongo, kjer je v nedeljo v sirotipnici, ki jo vodi primorski misijonar Daniio Lisjak, biagosiovii Slovenski dom. Slovenski dom, ki je namenjen predvsem dekletom, ki so osirotela aii ostaia brez družine, se sicer nahaja v Don Boscovem mladinskem centru v Gomi, so spo-roEiii iz pkofijske Karitas Koper.
Slovenski dom je rezultat prizadevanj Lisjaka in sodelavcev ter pteviinih slovenskih darovalcev, ki so pomagali finanEno, z materialom in svojim deiom. Pirih in Kobai se bosta v Slovenijo vrniia to soboto, 29. juiija, v tem Easu pa obiskujeta tudi druge misijonarje, ki delujejo v DR Kongo, Ruandi in Burundiju. Sprejel ju bo tudi tamkajpnji nuncij in pkof, saj pri Karitas naErtujejo piritev^ akcije pomoEj na vsa tri obmoEja, so pe sporoEiii.
Pri ©kofijski Karitas so z akcijo Gradimo most solidarnosti s sirotami v Gomi zaEeii ieta 2002, do konca lanskega ieta pa so zbraii in tja odposlali pest kontejnerjev v vrednosti skoraj 100 milijonov tolarjev. Poieg poiskih potrebpEin, ki so jih zbraii primorski poiarji, je biio v Gomo poslanega veiiko gradbenega materiala, raziiEnih strojev in orodje, z denarjem pa so kupiii terenski avto in traktor. Z donacija-mi podjetji in posameznikov so kupiii prikijuEke za traktor, predvsem pa veiiko hrane za otroke.
Trenutno se v mladinskem centru dnevno prehranjuje 1800 otrok, v glavnem sirot, ki poieg strehe nad giavo in hrane potrebujejo tudi vzgojo in pomoE, da se bodo postavili na iastne noge. To so otroci, ki so jih starpi zapustili aii jih ne morejo preživljati, veiiko je tudi otrok, katerih starpi so umrii zaradi aidsa, so pe sporoEiii iz Karitasa.
Lučke na jezeru
Po Blejskem jezeru je v soboto, ko je padia tema, zaplavalo veE kot 10.000 iuEk v jajEnih lupinah. Po ocenah redarjev in policistov se je zbraio med 19.000 in 20.000 ijudi, ki so priEakaii prazniEno osvetlitev jezera. Obiskovalce, med katerimi so prevladovali dnevni obiskovalci Bieda, ki so se pripeljali ziasti iz vseh deiov Gorenjske in Ljubljane, pa je navdupii tradicionalni vrhunec Blejske noEi - veiiEasten ognjemet z jezera.
Promenado ob jezeru so na Blejsko noE, ki je osrednja prireditev Blejskih dni, ki so se zaEeii v petek in se bodo konEaii danes, napolnile stojnice. Na njih so turisti iz Slovenije in vsega sveta kupovali ziasti izdelke domaEe in umetnostne obrti ter obiEajno sejemsko ponudbo, od hrane in pijaEe do balonov. Ob tem jih je spremljala giasba Rock skupine, ki je biia spremljava iepemu pogledu na iuEke na Blejskem jezeru. Te je tudi ietos iz jajEnih iupin in voska izdeiai domaEin Andrej Vidic.
Veiiko ijudi je prizor opazovalo z roba jezera, ki je bii napolnjen do zadnjega kotiEka. Najbolj iznajdijivi obiskovalci pa so se z žiEnico podaii na Stražo, od koder je bii pogied na jezero v soju sveEk in ognjemeta pe posebej iep.
Po odhodu pe zadnjih obiskovalcev, ki so se do jutranjih ur zabavali ob giasbi, hrani in pijaEi, so potapljaEi ob prvem svitu danes že zaEeii pospravljati jezero in z njega odstranjevati iuEke. Tako so se iahko obiskovalci Bieda naslednji dan znova nemoteno kopali v jezeru.
Spomenik prijateljstva
Na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo na PeEi nad Trbižem so v soboto na PeEi odkrili spomenik prijateljstvu med Furianijo-Juiijsko krajino (FJK), Slovenijo in avstrijsko Koropko. ,,V Evropi, ki se piri proti vzhodu, ta gora, kjer se križajo meje, ne predstavlja veE pregrade, ampak kraj sreEevanja med narodi, ki jih druži moEno prija-teijstvo", je na slovesnosti dejal podpredsednik FjK Gianfranco Moretton.
Po besedah Morettona zdaj sosedje v primeru naravnih nesreE sodelujejo in si pomagajo, kar dokazuje tudi nedavno sklenjeni sporazum s podroEja civilne zapEite med Slovenijo in FJK.
Kot pipe Primorski dnevnik, so spomenik na PeEi odkrili 30 let po tem, ko je biio na tromeji organizirano prvo tekmovanje med prostovoljnimi gasilci iz Trbiža, Kranjske gore in Podkioptra.