-----   286    -----
Politični pregled.
Shod proti celjski gimnaziji. — V nedeljo je bil v Gradci močno obiskan shod, kateri je protestoval osnovi dvojezične gimnazije v Celju. Najglavnejšo besedo je imel dr. Der~ sehatta, kteri zastopa v državnem zboru me3to Gradec. V dolgem govoru je premleval stare fraze o poslovanjevanji v Avstriji, zlasti o krivicah, ki jih delamo Slovenci Celju. Omenjal je zopet slovenske uradnike, učitelje, notarje in odvetnike, ki so prišli v Celje, osnovo slovenske hranilnice in več drugih takih stvarij katere je zlasti dr. Foregger že večkrat premleval v državnem zboru Potem je omenjal nevarnosti, ko bi se osnovala dvojezična gimnazija v Celju. Prišli bi slovenski profesorji in učenci in poslovenili celo mestno občino. Zato pa Nemci ne morejo biti za dvojezičuo gimnazijo v Celji, ko bi bila tudi potrebna, pa ni, kajti Slovenci imajo že dovolj gimnazij. Na to je tožil, da je med Nemci premalo narodne zavednosti in jezil se nad koalicijo, ki je onemogočila, da se je celjska dvojezična gimnazija sploh vsprejela v proračun. Sramota je za Nemce, da je sedem Slovencev premagalo nad 20krat toliko Nemcev. Vsemu temu se pa more le odpomoči, Če se postavijo Nemci bolj na narodno stališče. Celjska dvojezična gimnazija pa še ni popolnoma zagotovljena. Pokopana bode, če se ne dovoli budget v tretjem branji. To se pa zgodi, če vsa levica glasuje proti budgetu. Za celjsko dvojezično gimnazijo je bilo le 30 glasov večine. Zanjo so glasovali tudi Mladočehi. Ti pa bodo glasovali v tretjem branju proti budgetu. Ta resolucija se je seveda jednoglasno vsprejela. — Potem se je prečitalo več izjav nemških občin proti dvojezični gimnaziji v Celju. Skoro vse te izjave so z Gorenjega Štajerskega in torej le očitno dokazujejo krivičnost in predrznost štajerskih Nemcev. Kaj bi pač rekli Nemci, ko bi Slovenci hoteli predpisovati, kakšne šole naj imajo Gorenje-Šta-jerci. Deželni poslanec Starkel je obiral nemške konservativce, ki so glasovali za celjsko gimnazijo in tako zatajili nemštvo. Ž njimi se ni bratiti. Ob jednem se je pa izpodtikal nad grofom Wurmbrandom, ki bi se sedaj rad opral. V resnici je pa on največ kriv. Ko bi bila on in Plener odločneje nastopila v ministerskem svetu, bi celjska postavka nikdar ne bila prišla v državni proračun. Potem je pa bivši finančni minister posredoval, da so v deželnem zboru se liberalci odrekli še odločnejšemu predlogu in glasovali za resolucijo, kakeršna je ugajala konservativcem. — Posl. Morre je zagovarjal grofa Wurmbranda  in nemške  liberalce.   Tudi  on je  bil  tedaj   za
skupno resolucijo in se še sedaj ne kesa. Ko bi se liberalci ne bili udali, bi se konservativci danes sklicevali, da bi nas bili podpirali, a za naravnost proti vladi naperjen predlog pa le niso mogli glasovati Tako so pa konservativci se pokazali v svoji pravi podobi in vemo, kako postopati proti njim. Konservativci se pa že kesajo, da so pustili Kalteneggerju govoriti. Ta je pa zdaj že politično mrtev. Nekaj govornikov je še zabavljalo proti nemški duhovščini, ki nima nobenega narodnega čuta in shod se je  zaključil.
Levica in celjska gimnazija. — Levica se je zaradi celjske gimnazije spravila v zadrego. Mislila je, pridobiti pri narodu popularnost, ako glasuje proti njej, a se je malo varala. Nemški nacijonaici jej očitajo, da je le igrala komedijo. Če je proti celjski gimnaziji, mora to pokazati pri tretjem branji državnega proračuna, glasovati mora proti proračunu, v katerem je celjska postavka. Tudi nekateri skrajni levičarji so tega mnenja Večina levice si pa ne upa glasovati proti budgetu, ker s tem bi si le popolnoma zagradila pot do vlade. Posebno liberalni veleposestniki nikakor ne bi glasovali proti državnemu proračunu. Levičarski klub se je o tem že posvetoval, in izdal izjavo, da proti državnemu proračunu v tretjem branju ne more glasovati, ker bi to nič ne pomagalo. Celjska gimnazija bi se vse jedno osnovala, če ne drugače, pa s posebno cesarsko odredbo. Seveda narodni nacijonaici s to izjavo ni30 zadovoljni in očitajo liberalcem, da jim ni nič za stvar. Dolžnost Nemcev je porabiti vsa sredstva, še le potem bodo imeli mirno vest, če bi tudi z najskrajnejšimi sredstvi ne mogli doseči Levici pa ni dosti za nemštvo, temveč le za ministerske stole. Marsikaj pa kaže, da zaradi celjske gimnazije še več poslancev izstopi iz zjedinjene levice.
Celjska gimnazija in Madjari. — Glasovanje za celjsko gimnazijo pa je ostrašilo nele avstrijske Nemce, temveč tudi Madjare. Njih listi vidijo v večini, ki je glasovala proti celjski gimnaziji, bodočo državnozborsko večino, kateri bode vodja grof Hohenvvart če ne bode morda celo ministerski pred« sednik. Utegnejo se začeti kaki poskusi za federalistično pre-osnovo države, na kar pa morajo biti Madjari jako pozorni. Madjari se menda boje, da bi kake premembe v naši državni polovici utegnile vplivati tudi na Ogersko in morda tudi ondu privesti do kacih tacih premenah, da bi ne mogli več tako zatirati nemadjarskih narodnostij.
Hrvaško-slovenski in konservativni klub. — Pod-načelnik hrvatsko-slovenskega kluba dr. Ferjančič je pisal konservativnemu kljubu, da njegov kljub ohrani sicer še svojo organizacijo, a vendar hoče v sporazumljenju postopati s konservativnim kljubom. Grof Hohenwart je odgovoril na to pismo, da je konservativni klub jako o veselilo to pismo in on le želi, da se spojita oba kljuba.
Nemčija. — V Nemčiji slavijo te dni petindvajsetletnih nemško-francoske vojske, ki je bila 1. 1870. S tem slavljem bodo Nemci gotovo le še bolj zdražili Francoze, ki itak ne morejo pozabiti svojih izgub 1. 1870. V mirovnem oziru bi bilo morebiti bolj pametno, ko bi Nemčija bolj natihoma praznovala ta 251etni spomin, posebno, ker se s pravim veseljem in zadoščenjem vendar le ne more ozirati na svoje tedanje pridobitve. Pridobila si je takrat zares Alzacijo in Lotaringijo, toda imela je tudi neprimerne stroške za to pridobitev; potem pa še nezadovoljnost narodova, ki vlada še zdaj v teh dveh deželah in katero nezadovoljnost mora nemška uprava tako paznim očesom motriti in z vojaško silo varovati. Tudi z blagostanjem naroda v Alzaciji in Lotaringiji se ne more Nemčija hvaliti. Kratko, veselje nad pridobitvijo teh dveh dežel ne more biti v Nemčiji veliko; če se proslavlja petindvajset-letnica, se stori to najbolj zaradi tega, da se malo podraži Francoze.
Rusija in Bolgarija. — Bolgarska deputacija morebiti sama ni mislila na toli lepe vspehe, katere dosega ravno sedaj v Petrogradu,  Povsodi najprijazneje vsprejeto, je isto tudi car
-----   287   -----
vsprejel te dni v avdijenciji. Rusko časopisje piše jako laskov o o Bolgariji in posebno hvali lepi in pomenljivi govor metro-polita Elementa, katerega je ta imel ob priliki, ko je deputa-cija na rakev carja Aleksandra III. položila venec. Rusko Časopisje opravičuje Rusiji nasprotno postopanje Bolgarije v zadnjih letih. Vsekako pravi neki ruski list dalje, pa ni pri celi stvari nedolžna tudi Bolgarija sama in brezdvomno je, da se mora ta ponižati pred Rusijo in isto oproščenja prositi, ta se mora pa tudi prizadevati, da popravi napako, katero je napravila v Bolgariji. Vsi odno&aji kažejo zdaj, da je mogoče, da bo deputacija bolgarska napravila temelj sporazumljenju mej Bolgarijo in Rusijo.