večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer*
Uredništvo ln npmvnlitvo: Kolodvorske uiioe šter. 16. — Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Znseratl: šoatstopna potit-vrsta i kr., pri večkratnem ponav IJanji daje se popust. — Volja za Ljubljano v upravniitvu: sa oelo leto 6 gld., sa pol leta 8 gld., sa četrt lota 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volja *a oelo
10 gl** *» pol leta 6 gld., sa četrt leta 2 gld. 60 kr. in sa Jeden mesec 86 kr.
Štev. 281.
V Ljnbljani v sredo, 9. decembra 1885.
Tečaj II.
Govor posl. Šukljeta o uravnavi Krke.
(Govoril v seji dež. zbora dne 9. decembra.)
Slavna zbornica! Ni v prvič, da 8e v tej dvorani razpravlja predmet, katerega se hočem d&nes lotiti. Jeden<>jiaj£lemenitejši^
4L Razlag, kojega je nam nemnSTSočTaveliko prezgodaj pobrala, sprožil je isto vprašanje o reguliranji spodnje Krke uže v seji 30. septembra 1874. Pohlevni njegov nasvet meril je na to, „naj deželni inženir poizve potrebe niveliranja od Bele Cerkve do Krške Vasi, naj pregleda kraj, poplav-Ijenju izpostavljen, deželni odbor pa bi imel v prihodnjem zasedanji poročati in nasvete staviti."
lerjatev^ iz aiaL vzeta prebivalstvu ondotnega okraja, nayzlie,syoji^8kreqmesti ni našla ugodne rešitve. Res, da je niso zavrgli aTimine, res, da 8e je izročila tačasnemu gospodarskemu odseku, ali baš v odseku dobilo je novorojeno dete tako lice, da se mu je morala prorokovati zgodnja sWrt. Če hočeš kako zdravo misel iz sveta opraviti ali vsaj jo odložiti ad calcndas graecas, izroči i° komisijonelnemu preiskovanju, in Bigurno bodeš ‘Mfisegel svoje namene! Taka se je tudi pripetila Razlagovemu predlogu! Pooblastil se je dež. odbor, naj y dogovor stopi s kmetijsko družbo in UJenima podružnicama v Krškem in Novem Mestu, Povpraša dotične občinske zastope in vrh tega e Posamezne strokovnjake, češ, da poizve, ali je ureditev Krke koristna za poljedelstvo in če prebivalstvo v istini želi rešilno tega pitanja.
To se je bilo sklenilo 16. oktobra 1874. Skoro dve leti je trajalo, da so dotične korporacije in 'Posamezniki odgovarjali stavljenim vprašanjem. Rač se je z vseh stranij naglašala važnost tega Podjetje, priznavala se tudi skrivnost njegova, in
Listek.
Kako so naše očete v vojake jemali.
Spisal Ivan Vrhovec.
Marsikatero težko breme je trlo očete naše, ^J)ač nnhene teže niso čutili bolj živo, nego vojaško dolžnost. Z vojaško suknjo se rojak 'haŠHiž^ nekdaj ni mogel sprijazniti. Pač se je skazoval neustrašenega junaka, kakeršnih Grki in Rimljani n*BO imeli boljših, ako so se zasvetile grmade po 8°rah in oznanjale, da je Turek prilomastil v debelo. Ko pak je nevarnost odbil in Turka zapodil dežele, odpasal si je zopet meč, obesil puško steno ter prijel zopet za plug ali motiko. Ni Jedenkrat niso naših prednikov poklicali v boj zoper burita, da ne bi bili pridrli v polnem številu n* jrraj, kjer je bila nevarnost največja. Neustrašen *« rad pa je hodil Slovenec minolih stoletij v boj ’e na domači zemlji, toda izgubil je bil ves po-8um, ako so ga poklicali iz dežele v tuj svet, med
kakor svedoči letno poročilo 1876, pag. 131 — 135 predložil je celč dež. odbor poročilo dež. inženirja, katero je prav živahno priporočalo, naj se stvar preišče v tehničnem oziru. Dež. zbor je na to resolucijo sklenil dne 10. aprila 1876, katera se glasi:
„Dež. odboru je glede sprožene uravnave reke Krke nalog, naročiti dež. inženirju, naj v ugodnem času brž ko mogoče preišče, ali sploh ukaže lotiti se one uravnave in v kakošni obsegi."
Resolucija se je sprejela, a — živi krst se •zanj ni zmenil! Leto za letom prepluje zavratna Krka svoja nizka bregovja, leto za letom^puštošT polja in travnike ter neizmerno škoduje narodnemu blagostanju, toda do današnjega dnč pričakujejo Dolenjci vedno še zam&n obljubljenega dež. inženirja, da bi na lici mesta se osvedočil o blago-slovp teh povodenj!
Stvar bi bila zaspala v deželni registraturi, da je ne bi narava Bama z nova spravila na dnevni red. Grozovite povodnji zadnjih let morale so državno upravo opozarjati na nevarnost, izvirajočo iz slabe regulacije naših tekočih vod&. Davkoplačevalec zavedel se je, da živimo v d8bi, katera je abstraktnemu državnemu pojmu podelila mnogo bogatejšo konkretno vsebino. Vprašati se je moral, ne bodenji ista_država, katera od nas zahteva dar vek in kri, za to nas branila pred elementarnimi nezgodami, v kolikor to dopuščajo človeške sile? Tako, gospftda moja, umovali so v Galiciji, tako porekč dandanes v naših planinskih deželah, in nič drugače ne sodijo o tem v onih dolenjskih pokrajinah, katere so izpostavljene preplavljenju nagajive Krke. Kajti če prav te povodnji niso združene z jednakimi kolosalnimi izgubami, kakor katastrofe, prouzročene po alpinskih hudournikih in rekah, sumirajte škodo, katera nastane vsled teh
tuje vojake. Uže Valvasor je vedel praviti o veliki antipatiji rojakov svojih do vojaštva ter jo razlagal ne morebiti s strahopetnostjo, saj jih je pač poznal; bil je sam vojaški poveljnik in znal je ceniti junaštvo mož, katere je vodil v boj. Njegova sodba, da jemlje Kranjcu veselje do vojaštva samo ljubezen, ki ga z vsemi močmi veže na domovino njegovo, zanesljiva je torej dovolj. Naši predniki, neustrašeni, kadar je pridrla turška sila v deželo, poskusili so vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da bi ušli vojaški suknji, kadar so jih klicali v tuje polke in v tujo deželo.
Odkar so se namreč v Evropi ustvarile stalne vojske, odpošiljat? ho Thorale tudi posamezne de-
„	7	rilT	'	  n	„	~	^------—	v-^»«.
žele avstrijske odločeno jim število vojakov. ^To število ni bilo vSuh^lntt^Jednako. Avstrijski knez je naročil na pr. 1. 1737, daNnu zber6 vse avstrijske dežele 20 000 vojakov; to število je bilo nekako normalno, dasi tudi na pr. 1. 1739 ni zahteval več kakor 6000 nasproti temu pa 1740ega leta 25 000 mož.*
Landtagsprotokolle Bel. 47., Fol. 201. Deželni arhiv
kranjski
periodičnih povodenj in uverili se bodete, da je tudi to huda, da je neznosna šiba za siromašnega Dolenjca.
Dovolite mi, gospoda, da Vam površno naslikam dejanski položaj kostanjeviškega mesta in njegovega obližja ter s tem nekoliko podprem svoj nasvet. Krka, kakor znano, je lena voda, katera od Novega Mesta do svojega ustja komaj ga 25 metrov pada. Bregovi so nizki, in med njimi vije se Krka od Bele Peči navzdol v mnogih serpentinah, katere hitri odtok vode zabrauijo. Uže iz tega rodi se nevarnost, in_Sicer pri vsakem hudem deževji, da voda izstopi in povodenj nastane. Ali vrh tega so še Krko na nekaterih krajih med Kostanjevico in iztekom njenim zajezili z mlinskimi jezovi, pri katerih se peščevje nabere. Vgled žbga zastane voda, obližje njeno je mahoma preplavljeno — in lagune so tu! Naravno tudi, da se po nalivu voda odtakati ne mbre; nižava ob Krki ima izvrstno, debelo in rodovitno prst, a kaj to hasni, voda uničuje žetve, skisa in oblati^ travo, okuži in opustoši svet. V krakovskem gozdu na-hajejo se kraji, po katerih imate skoro celo leto vodo do koičn. Nij}uda, da živina, katerp krmijo s >tako vkrmo, zboli in pogine, ni čuda, da si^poljedelec pomagati ne more, če ga 5- do 6krat vsaj na leto zadevajo jednake izgube, če mu voda prst odnese, travnike skisa in živino ugonobi! Mnogo tisoč oralov najboljšega sveta se je vsled tega spremenilo — v močvirje.
In kako neugodno vplivajo te povodnji na javni promet, kako neizmerno škodujejo zdravstvenim razmeram. Po nekaterih okrajnih cestah, ria pr. po oni, “katera drži iz Kostanjevice v Sv. Križ in po oni, katera Rako veže z Novim Mestom, je komunikacija ob času povodnji čisto nemogoča, Y__kostanjeviškem mestu pa^se po cesti sprehajajo
To število se je razdelilo na posamezne dežele. V deželnih zborih Be je sklepalo potem, naj se li zahtevano število dovoli, ali ne. Ker se je le rgdkft jrdn-oglasil prnHtpYft|jnn, bilo je deželam
jako težavno, zbrati potrebnih vojakov. Zato seje le redko kdaj zahtevi takoj pritrdilo. Ko je došel v Ljubljano deželnemu glavarju cesarski reskript, s katerim se je objavilo zahtevano število, sklical je deželni glavar zbor, kateremu se je bilo posvetovati o cesarjevi zahtevi. Deželni zbor je sklenil gkoro vselej odščipuiti nekoliko od zahtevanega števila. Xeta '1737 na pr. dati bi bilo- vsem av-\ ‘Sirijskim deželam 20 000 mož, kranjski se jih je prisodilo 723. Deželni glav&r, ki je izrekal v deželnih zborih ob vseh stvareh prvo besedo,objavil je stanovom, da se mu zdi to število previsoko, ter je svetoval, naj bi se dežela včdla tako, kakor se je Štajerska. Ti se je to leto prisodilo 1736 mož, a v zboru se jih je dovolilo le 1000. Če je Štajerska tako storila, zakaj bi tudi Kranjska ne. V primeri s Štajersko, ki je odbila torej več, kot 42 °/0 zahtevanih vojakov, spodobilo bi se Kranjski dovoliti le 400 mož; a da se ne bi niti
in obiščejo po čolnih in skoro zmiraj jim voda črez_prag_sili v pritlična stanovanja. Pitne vode tedaj tudi nimajo, ker blatna Krka razliva se od zgoraj v vodnjake ter jih nerabljive napravlja. In recimo, da voda odteče, vender je blato še ostalo in žnjimv^getabilične snovi, katere potem počasi zgnijejo ter zrak okužijo s svojimi mijazmi. Pripovedovalo se mi je, da so pri pogrebu celo mrtvaške truge s štangami morali doli tlačiti, ker jama biblije skoro do vrha napolnjena z vodo, rečem, da so take razmere po vsem nevredne evropske kulturne države, in med te moramo vender tudi uvrstiti naše cesarstvo.
Uže zaradi tega je uravnava Krke neobhodno potrebna; sicer pa bode poljedelstvo neizmerno pridobilo, kajti prvič se bodo zemljišča v inunda-cijskem ozemlji izrodila in zboljšala, potem pa se bode vodotok Krkin izdatno skrajšal in ©nogo rodovitnega sveta pridobilo se bode kulturi. Smelo trdim, razširili in povekšali bodemo svojo ožjo _do-movino, ako p^Voljno rešimo vprašanje o uravnav* spodnje Krke.
Toda z lastnimi silami rešiti ga ne moremo. Dežela naša je revna, ob jednem pa je toliko časa b|la n^stran potisnega od osrednjih vlad, da smemo po vseLcravici pričakovati oa nepristra-nosti aedanje vlade, da nam pomaga pri tej priliki.
MordiT nuT bode kedo v tej visoki zbornici opozarjati hotel na drž. zakon z dn6 30. junija 1884 (štev. 116 drž. zak.), na tako zvano melioracijsko postavo. In v istini se d& po tem zakonu država pritegniti z 30 odstotki dotične potrebščine, in deželo bi zadelo vsaj 40 odstotkov, katera svota bi se po mojem subjektivnem mnenji morala zvišati vsled siromaščine adjacentov, kateri 30odstot-nega deleža nikakor ne zamorejo. Ali gospoda moja, predno se na tej podlagi sestavi poseben deželni zakon, kakor melijoracijska postava, mora se spolniti nek pogoj, ki je conditio sine qua non vsakemu daljšemu postopanju. Neobhodno potrebno ; je, da se napravi tehnični načrt in proračun zgrad-•benih troškov; ako tega ni, so roke vezane deželnemu zastopu in tudi z vlado se ne moremo
7	spuščati v pogajanje zaradi subvencije, če ne po-Msnamo skupne potrebščine. In baš tu je ona glavna \apreka, katero nameravam odstraniti b svojim predlogom. Namreč da bi adjacenti, t. j. razne občine in posestniki v dotičnih krajih inundacijskega ozemlja, zjedinjajoč se v vodno zadrugo (Wasser-genossenscbaft) na svojo roko preskrbeti mogli dotična poizvedovanja, stavbeni načrt in proračun troškov, tega pač nikdo pričakoval ne bode, če so mu skromne razmere na Dolenjskem količkaj znane. Tudi od deželne inicijative se tega ni nadejati; stavbeni naš departement razpolaga le z dvema tehničnima uradnikoma, in ta dva gospoda sta tako vprežena, da jima sigurno časa ne preostaje za tako dolgotrajno preiskavo. Ostane tedaj zgolj državna pomoč, in na to se sklicujem, na-njo ape-lujem imenom onih davkoplačevalcev, katerim se
najmenj dvojilo o požrtvovalnosti kranjskih stanov, zato je priporočal deželni glavar, naj stori dežela celd več, ko Štajerska ter dovoli 100 mož več, torej 500, in sicer teh 100 mož „in natura", s čimer se bodo stanovi še bolj prikupili, kajti Štajerska ni dala „in natura" ni jednega moža, ampak odkupila se z dotično svoto. %jieaariern odkupovati se je bilo takrat po polnem navadno in dosti-krat se ie ustreglo s tennjbenaa, cesarju in de-želam. Cena vojakov je bila različna, letosVisoEa, drugo leto nizka, kakor sedaj živina na sejmu. Ko je poslal cesar Štajercem ono leto (1737) zahtevo, da mu morajo poslati v vojsko 1736 vojakov, določil je ob jednem tudi ceno za vsakega vojaka, ko bi se hotela namreč dežela odkupiti.
V	tem slučaji je zahteval za vsacega vojaka po 61 gld., toda Štajerci bo tudi od te cene nekoliko odščipnili ter obljubili, da ne dad6 za moža, ki ga ne bodQ poslali „in natura" k vojakom, več kot 56 gld.	,
Po tem vzgledu, svetoval je deželni glavar, ravnali naj bi 8e tudi kranjBki stanovi. Sto mož privoliti „in natura", kaže uže zavoljo tega, ker
silna škoda godi po povodnjih, provzročenih od dolenje Krke. Imenom teh svojih dolenjskih rojakov, zjasti imenom kQstanifivižkih--meččaBOv. katere. .mi ie čflgt zastopati v tei dvprani. stavljam tedaj prošnjo do visoke vlade, da ona svojim državnim inženirjem naroči, študirati to pitanje ter izdelati potrebni stavbeni načrt in proračun stroškov; na tej podlagi bode potem mogoče, uživotvoriti to misel z združenimi silami, z državno in deželno pomočjo in s sodelovanjem dotičnih adjacentov.
Uverjen sem, da se vlada ne bode mogla protiviti nujui prošnji dolenjskega prebivalstva, katero sem ravnokar bil izrazil. Recimo tudi, da jo k vslišanju naše prošnje ne silijo etični razlogi, izvirajoči iz vzvišenega poklica moderne države, iz onega obsega državnih funkcij, za kojo je novejša politična veda izumila skupui izraz: „Cultur-und Wohlfahrtszweck" — prisiliti jo morajo praktični oziri in pogled na dejanjske razmere. Kajti .uboštvo, navperizem se Žiri na Dolenjskem v strahoviti meri, filnkspra. prpti hufi v knst.anjeviSgem okraji izrušiti naiobilueiši vir dohodkov, um?,iti vinograde, država mora pomagati, sicer ie z do-lenjskim posestnikom uničeTTTufli dolenjski davko-plačevalec. V lastnem interesu, v ratere^lTavEnega zneska bode država spolnila — tako se nadejam — prošnjo deželnega zastopa, katero nasvetuje de-a našnji moj predlog. Zaradi tega ga toplo priporočam visoki zbornici, v formalnem oziru pa prosim, da se odstopi gospod, odseku. (Živahna pohvala.)
Mir ali le premirje?
Rožljanje orožja je prenehalo, polegel se je bojni krik. V trenotku, ko se je zmagovalcu knezu Aleksandru zaklicalo z merodajnega mesta:	Stoj,
dalje ne! oddahnila si je nekoliko Evropa, ki je le s strahom in trepetom gledala na krvave dogodke na jugu, boječ se, da se ne skoplje ondi grob, kamor se položi evropski mir. Ko je pogumni bolgarski knez, nerad sicer, a prisiljen po okoliščinah, zaukazal bil zmagonosnim svojim vojnim četam, da naj prejenjajo za nekoliko časa od krvavega svojega opravila, tedaj zasvitala je nada, da je boj trajno končan, da je ustavljeno popolnoma prelivanje krvi. Bratska naroda sta, tako se je mislilo, ki Bta v nekem nesrečnem trenotku zmote in strasti začela drug proti drugemu smrtonosni boj; ako se krvava igra za nekoliko časa pretrga, gotovo prideta oba zopet do pravega spoznanja ter si stisneta zopet prijateljski roki. Vender od tistega časa preteklo je uže nekoliko dni, a danes še ne čuje se o nikakem sporazumljenji,
o	nikakem uspehu pogajajočih se strank. Strast ni se še polegla v srcih obeh sosednih in sorodnih narodov, še polni strupen gnjev prsi obeh. In to zatemnuje oni svit, v kojem je prvi trenotek bila zasijala zvezda upanja, da se stvari obrnejo na bolje. Niti o uvetih se dosedaj obe vojski niste še sporazumeli, pod kojimi bi se imelo skleniti pre-
šo se kranjska mesta in kranjski trgi v deželnem zboru izjavili, da so po polnem izžeti, da ne morejo v denarji nikakor ne pripomoči, pač pa da hočejo nabrati določeno jim število ain natura". Vrhu tega je navedel deželni glavar še drug uzrok. Narejenih je bilo namreč uže petdeset vojaških oprav, za katere niso mogli dobiti vojakov; sicer pa ima dežela nakupljenega še mnogo sukna, ki ni za nobeno drugo rabo.
V	tem zmislu je deželni zbor tildi sklenil ter poslal 22 400 gld. za 400 mož; s tem pa se cesar ni zadovolil, temveč zahteval popolno ceno, 61 gld. za moža. Deželni stanovi si niso mogli drugače pomagati, dovoliti so morali še nedostatek dve sto goldinarjev.*
Brez ugovora so stanovi zahtevano število .le redkokrat dovolili. Za lel° 1740., v katerem je potreboval cesar iz avstrijskih dežel 25 000 m6ž, morala bi bila Kranjska dati 904 može; vrhu tega pa še 92 kirasirskih in 46 dragonskih k6nj. Ker 8e ji je ona pot, po kateri se je zasukala po
* Landtagsprotokolle Bd. 47., Fol. 82.
mirje, kako naj se potem goji še nada, da je moritve in prelivanja krvi popolnama konec!
A nekaj druzega je pri vsem tem, kar mora svet navdajati s posebnim strahom. Evropske vla-sti so gledč vzhodnega vprašanja danes še ravno tako razdvojene, kakor so bile pri prvem posvetovanji carigrajske konference. Rusija in Angleška še vedno tekmujeti in v novejšem času vstajajo sem in tja glasi, da celo soglasja, ki je vladalo prej med Avstrijo in Rusijo, ni več. O tem zadnjem sicer dvojimo in si tudi lehko mislimo, kako je ta včst nastala. Zadnji čas postalo je namreč javno mnenje na Ruskem najedenkrat zopet ugodno Bolgarom in njih knezu. Ker pa se je Avstrija tako odločno potegnila za prijateljsko in sosedno ji Srbijo, mislilo se je, da je zaradi tega spor med obema mogočnima državama neizogiben. Pri tem preziralo se je pa, da Avstrija, skrbeč za Srbijo in braneč jo pred prevelikim ponižanjem, ni da bi morala biti uže nasprotnici Bolgarski. Da nje sovražnica ni, to dokazalo je naša država pač do-velj jasno s tem, da Srbiji uže prej ni priskočil* ua pomoč in da je to storila še le tedaj, ko si je bolgarski knez priboril tudi uže na srbskih tleh odločilno zmago. Mi tedaj nikakor ne verjamemo, da bi bilo nastopilo kako razglasje med našo rusko politiko, temveč smo uverjeni, da je m>-carska zveza danes še ravno tako močna in ne-razrušena, kakor je bila pred vzhodnorumelijskim ustankom.
Bati se je pa, da bi 'tako razglasje sčasoma ne prišlo Simpatije ruskega naroda do Bolgarov postajajo vedno glasneje in uže oglašajo se zahteve, da bi Rusija isto tako priskočila Bolgariji na pomoč, kakor je Avstrija Srbiji. Take zahteve nimajo kje drugje morda nikakega pomena, a na Ruskem treba vladujočim krogom jemati na javno mnenje poseben ozir. Kako odločileu da je glas naroda v Rusiji, o tem svedoči nam najbolje zadnja rusko-turška vojska. Te morda nikdar ue bi bilo, ko bi je tako odločno ne bil zahteval uarod sam. Tudi tega ne verjamemo, da bi se v Rusiji uže mobilizovalo, kakor trdijo novejša poročil*1-Vender, naj so te vesti še tako prazne, brez l'°" mena niso, ker značijo vsaj »pobožne želje" oo'^ ki jih pošiljajo v svet. Zato treba prej ko mogoč0 vso nevarnost odstraniti ter vse, kar bi znalo postati sčasoma usodepolno, zatreti uže v kalu. Se-vč-da se vpraša zopet: kako to storiti?
Nikjer niso puhle fraze manj umestne, nego v politiki, s kojo se odločujejo usode narodov. S tako puhlo frazo bil se je na beroliuskem kongresu uničil oni del sanštefanske pogodbe, vsled koje se je uže tedaj imela združiti vzhodna Ro* melija z Bolgarijo. Na nenaraven način razkosal se je bil narod bolgarski v dva dela ter dala se jednemu prostost, a drugemu odločila se je malo zlajšana prejšnja sužnost. Da te ločitve narod bolgarski, ki je živel prej stoletja združen, dasi tudi le pod težkim jarmom, ne bode prenašal dolgo,
vzgledu Štajerske leta 1737., tako slabo sponesla, poskusili so stanovi sedaj drugače. Dejali so, da se jim je v primeri s Koroško, koji se je prisodilo samo 1302 moža, zgodila krivica; ako bi se bilo prav računilo, ne zahtevalo bi se ve>'. kakor 868 m<5ž, torej je dežela oškodovana za_36 m6ž, kar soji sioer goclTuže več let. Stanovi so izračunili, da bodo stali oni 9^4 možje 55 144 gld., konji pak 25 489 gld.; vse novačenje tega leta je tedaj stalo deželo 80 633 gld.
A s tem se vojskinim zahtevam še ni zadostilo; vojskin minister, če ga smemo tako zvati, zahteval je vrhu tega še doneskov za artilerijo in generalni štab zunaj dežele, utemeljeval pak ji* to terjatev s tem, da dežela to leto ni ničesar trpela od kuge, ki je morila druge dežele in da se ji je vrhu tega prizaneslo to leto z vkvartira-njem vojakov.
To zahtevo je pak deželni zbor odločno odbil, toda s tem ni kar ničesar dosegel, razen da je na videz dokumentoval, da ima on pravico dovoljevati ; naposled je pa vender cesarjeva obveljala.
(Dalje prihodnjič.)
misliti si je moral vsakdo uže pri porodu vzhodne Rumelije. Ko bi se ta vstvarila ne bila, nikdar bi se ne bila vojskovala sedanja vojska. Vzhodna Ilu-melija vzrok je tega boja in s tem povedano je tudi, kaj je storiti evropski diplomaciji, da se ne naredi samo premirje, ampak tudi mir, in sicer stalen in trajen mir. Fraza o »balkanskem ravnotežji" nima sedaj nikakega pomena več in zahteva, da se ima povrniti status quo, je danes manj opravičena, nego kedaj poprej. Dokler se ni še prelivala kri, dokler bolgarski narod iz Bolgarije in Rumelije ni še praznoval Blavnih zmag na bojnem polji, tako dolgo smelo se je z ozirom na stališče, ki ga zavzemajo posamezne evropske vlasti nasproti vzhodnemu vprašanju, še zahtevati, da se na jugu vstvarijo prejšnje razmere. Sedaj, ko je bolgarski narod zapečatil svoje zjedinjenje s krvijo, ko je v tolikih bitkah premagal sovražnike tega zjedinjenja, ne bilo bi modro, ko bi Evropa postavljala nove meje med Bolgarsko in Rumelijo.
Avstrija skazala se je Srbiji v odločilnem tre-uotku zanesljivo in zvesto prijateljico. V nesreči skusi se prijateljstvo, Srbija imela je priliko v nesreči prepričati se o odkritosrčnosti av. trijskega Prijateljstva. Ako Srbija v6 prav ceniti to prijateljstvo, ako zna biti hvaležna, ne bode se srdila na Avstrijo, ako tudi ona privoli v zjedinjenje R°lgarije. Ako Avstrija, odkritosrčno skrbi za blagor sosedne Srbije, nima pa tudi nikakega vzroka kazati se sovražno Bolgarski nasproti. Srbija nikdar ne sme pozabiti, da jo je Avstrija rešila še Vetye nesreče in obvarovala jo še hujših udarcev,
8	uarod bolgarski bo Avstriji hvaležen, ako se ne protivi izpolnitvi njegove najsrčnejše želje. Ta Misel naj bi vodila našo diplomacijo. Vpliv, ki si f?a pridobi naša država v Bolgarski, ni manje važnosti. kakor oni, ki ga ima v Srbiji. Da bi temu tako bilo, želimo tembolj, ker se nam vidi to je-dina pot, po koji se pride na jugu od napovedanega premirja do stalnega in trajnega miru.
O znižanji cen za postrežbo in oskrbovanje nmobolnih v blaznici v Ljubljani in na Studencu.
(Dalje.)
Ravnateljstvo deželnih dobrodelnih zavodov predložilo je 8 poročilom od dne 22. jan. 1885, 6t 4122, deželnemu odboru izjavi reda usmiljenih sestra in primarija dr. viteza Bleiweisa. Red usmiljenih sestra je pripravljen, cene pri belem kruhu. -5®|*ti in vinu^ znižati, toda J«l_ s t«m pogojem, da 86 cena nakateri^jedij^zvikša; on zahteva namreč tudi povračilo za posebej ordinirane porcije mesa, za katere ne zadostuje ono meso, katero se potrebuje za pripravo juhe, Za porcijo mesa plačalo 80 je po sedanjem tarifu 7°/10 krajcarjev, za po-sebej ordinirano porcijo mesa pa zahteva red 15 krajcarjev. Tudi za bržole, beefsteak, telečjo pe-fc^nko, goveja pluča in vampe bi Be morala ceua zvikšati. Kar se tiče režije, ostane red pri povračilu 26 krajcarjev za osebo na dan. Iu izjave priorja dr. vitez Bleiweisa je posneti, da je z ozi-r°“i na sedanje število strežajev povrečilo za re-% s 26 krajcarjev previsoko, in da bi zadostovalo 24 krajcarjev. Zaračumba posebnih porcij 8at»e bila bi popolnem neutemeljena, ker se sama toliko porcij mesa ordinira, kolikor jih je za juho Potrebnih. Tudi cena za 1 kilo mesa na Studencu z°aša povprečno 44 krajcarjev, zaradi tega se tudi Cena 2a bržole, beefsteak itd. ne more zvikšati. (Deželni odbor št. 644 de 1885.)
Predno je deželni odbor o teh predlogih ukreni zdelo se mu je umestno, j) dotičnih razmerah temeljito ipformovnt' v hrv^tski blaznici v. Ste-“jevcu pri Zagrebu, kjer je vpeljana lastna režija, k deželnemu odboru {Triposlanega poročila blaznice v Steujevcu za leto 1884 razviduo je, da so oskrbni *troški za enega umobolnega na dan znašali 25 08 krajcarjev; v blaznici na Studenci pa znašajo 30 '•o 32 krajcarjev. Za vse druge režijne potreben« prištevši plače za zdravniško in uradniško °sobje odpade za vsacega boluika za leto 1884
2453 krajcarjev na dan; na Studencu pa stane samo režija 28 kr. za osebo na dan; plače zdravnikov in vrtarja, kakor tudi stroške za kurjavo mora pa poravnati deželni zaklad. Vseskupni stroški v stenjevški blaznici znašajo tedaj za 1 osebo na dan 49'61 kr., na Studenci pa najmenj 75 kr.
Ko bi oskrbovanje umobolnih na Studenci tako malo stalo, kakor v Stenjevcu, imel bi deželni zaklad mesto proračunjenih .	.	.	44	000	gld.
samo...................................  .	29	000	»
stroškov; bilo bi tedaj prihranka	.	15	000	gld.
vsako leto. (Dež. odbor št. 4261 de 1885.)
Vslgd jikrepa deželnega odbora podala sta se referenttin dr. vitez Bleiweis (Tn6 20 julija t. 1. v hrvatsko Veznico, ter sta se o vseh tainošujih razmerah natančno informovala. Hrvatski deželni zdravstveni rfiforank-Arr-vitez Kalivoda bil je pri tem pohodu sam navzoč ter je drage volje podal vsa potrebna pojasnila. Iz poročila primarija dr. viteza Bleiweisa sledi, da v Stenjevcu pri lastni režiji istinito stane hrana za eno osebo na dan 25 8 krajcarjev, in vse druge režijne potrebščine 24 krajcarjev, kar skupno znaša 49 8 krajcarjev za 1 osebo ua dan. Pri režiji vračunjeni so vsi stroški, namreč plače zdravnikov in uradnikov, strežajev in strežnic, mašinistov, treh kurjačev, kuharjev, nadzornice za perilo, in hlapcev, razun tega pa še btroški za kurjavo, svečavo, vzdrževanje inventarja, poslopja in obleke itd.
Osebje je sledeče: 1 ravnatelj, 1 pomočni zdravnik, 2 upraviteljstvena uradnika in 1 diurnist, 2 mašinista, 3 kurjači, 35 strežajev in strežnic, 1 kuharica, 1 nadzornica perila in 2 hlapca Ker zavod nima lastnega gospodarstva, treba je vse za hrano in režijo potrebno blago kupovati, in se v to sklepajo z zakladatelji posebne pogodbe. Pri povprečnem številu 300 bolnikov spada na 9 oseb
1	strežaj. Dotično blago ima skoro tisto ceno, kakor tukaj, samo goveje meso je ceneje, 1 kilo 42 krajcarjev. Bolniki oskrbujejo se v III razredih; v I. bilo jih je~12, v II. 166 in v III. 123. Bolniki II. razreda dobivajo vsak dan meso o_b nedelj alTTnTprazn^	oni	Ijl.	razreda,
v~ltate^bga so umeščeni najnižji stanovi (delavcT, berači, kaznjenci itd.) dobijo pa samo ob nedeljah meso, druge dneve _ga juho, jnočnata jedila, ^sočivje itcTT Nedavno naznanilo je" tamošnje ravnateljstvo deželnemu odboru, da se je oskrbovanje spremenilo v tem, da dobivajo sedaj bolniki II. Stazreda samo 6krat na teden meso; vsled tega toožuo je dajati bolnikom III. razreda meso 3krat (ta teden. (Dež. odbor št. 4999 de 1885.)
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
- (Skrivnosten umor) vznemirja uže več dni prebivalce laškega mosta Castellamare. V prepadu blizu mesta našli so truplo kakih dvanajst let starega dečka z belkastimi lasmi iu plavimi očmi; ker so pri njem dobili veliko svetinj, sklepa se lehko, da je bil katoliško vere. Veliko prič izjavilo je, da so ga videli malo poprej v družbi starega gospoda, ki je nosil velik plašč. Policija vsled tega misli, da ga jo kdo šiloma v prepad pahnil, in sicer iz vzrokov, ki so morebiti s kako dodščino v zvezi. Pred desetimi dnevi stanoval je spremljovaloc dečkov s tem v hoteli de Genve v No-apolu iu je zapisal neko ime v kn jigo za ptujce, ki se no da nikakor Citati. Sumi so todaj, da je ta morilec. Ime, kojega jo isti v omenjeno knjigo spisal, se je fotografiralo in vsem konzulatom dostavilo. Do sedaj še niso mogli ničesar poizvedeti o imenu in domovini mrtvega dečka. A misli se vedno bolj, da je Nemec ali Švicar iz premožne obitelji.
— (Svobodomiselna vladarica.) „Colestial Empire“ poroča, da je cesarica vladarica kiueška, gospa Tzu-hi, odpravila dosedanjo dvoruo navado, vsled katore je morala pri avdijencah stal,i za zastorom; sedaj jo njenim podložnikom mogoče, glodati jo z obličja v obličje, ako ž njo govorč. Visoka gospa šla je še za korak duljo in no sprojoma voč avdijonc v svotišči, temveč v zračni in duhteči vrtni hišici. Tudi so vadi v telovadbi iu se bije s pestmi, da bi ne postala pre-
d^jppla. Razume se, da Kinezi nad tako brezbožnostjo svoje cesarice kričč in da se duhovniki groze, da se bodo bogovi v svoji jezi strašno maščevali. Visoka gospa se pa temu počenjanju le posmehujo in je zadnjič dva duhovnika kav iz službe zapodila, ker sta jej ,zol6 pregrešno življenje" očitala.
Domače stvari.
— (Kranjsko obrtniško društvo) imolo je včeraj polnoštevilno obiskano sejo upravnega odbora pod predsedstvom A. Kleina Sklenila se je proSnja na deželni zbor kranjski, naj se ujavj^a .^brt^iiško dejp v posilnj^delavnici in se v ta namen skliče euketa. Izvolil so je v ta namen poseben odbor, ki prošnjo iz-roči gosp. dož. poslancu nrof Šuklietu iu ga uaprosi, da hljffinvnli istn v Hft*nln«in »hnm paripirnH
— (Bakljado s serenado) priredili so sinoči ob 8. uri tukajšnji gimnazijci svojemu ljubljenemu profesorju gosp. Wiesthalerju, kateri je imenovan kot ravnatelj zi gimnazij v Krauji. Pevski zbor pel je dve pesni pod vodstvom pevovodje gosp. Foorsterja in osmospev. S trikratnimi „živio!“ poslovili so se učenci od dragega jim učitelja.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo zvečer predstavljala se je igra „Star korporal“; kronika slovenskega gledališča zabeležiti ima ta dan med najsijajnejše. Pri toj predstavi se jo pokazalo, da so tudi naši, sicer neizšolani igralci kos svoji nalogi ter se smejo smelo postaviti nasproti izvežbanini nemškim. To predstavo naj bi si oglodali oni črnogledi, kateri vedno jadikujejo o uazadovanji slovenske Talije. Jadikovanje nič ne hasne — dela treba in podpore, duševne in gmotne. Le pobrinite se malo bolj, in videli boste, kako bode procvitalo slovensko gledališče, dajte mu zadosti gmotne podpore Čas bi uže bil, da si ustanovimo vzgledno domače gledališčo, katero naj tujcu priča o naši omiki in napredku; to je jeden prvih zavodov, kateri mora biti naš, da se nam je možno pokazati svetu — Da preidemo k igri sami. Prav v zadregi smo, kako bi dostojno ocenili prizadevanje Koceljevo Sršenovo, Zvonarjeve, Vrtnilrove in Ni-grinove. Vsi izveli so izborno svoje uloge, pokazali si povsodi proudarjenost, natančno poznanje položaja, kar tako rekoč uživeli so se v svoje uloge.
Osebito nas veseli, da se je prikazal zopet na ddru g. Sršen (g. Šušteršič), katerega smo gotovo živo pogrešali. Dobro so se tudi obnesli gg. Čutnik, Slo-bodin, Danilo in Bonač. Ostale uloge izvele so so tudi povoljno, tako da se je vse, sicer težavna igra prav dobro igrala, in občinstvo kar očarano in gineno ploskalo je navdušeno verlim igralcem. Gledališče bilo jo ta večer polno po vseh prostorih; tudi lože bilo so zasedene, kar je gotovo veselo znamenje. Želimo, da bi se kmalu zopet spravil na Oder „Star korporal".
— (Nesreča.) Iz Zagorja se nam piše, da je ne daleč od tega kraja dnd 5. t. m. popoldan poštni vlak povozil krovca Janeza Kristana, Bi je bil dornd iz Žirov v logaškom okraju. Ponesrečenec ostal je na mestu mrtev. Železniški čuvaj ga je neposredno poprej svaril, da naj grč s železničnega nasipa, ker se bliža vlak, a tega v lastno nesrečo ni hotel storiti.
— (Dobrodelno loterijo) za napravo ubožne hiše „Marijine bratovščine", kjer se bode popolnoma ubožanim njenim udom dajalo brezplačno stanovanje in živež, napravi v teku bodočega leta 1886 omenjena družba. „Marijina bratovščina" je užo silno staro društvo, katero obstoji užo celih 127 let. Svoj god praznuje vsako leto na Svečnico. Udav ima blizo 2400 in večinoma reveže iz vseh stanov. Bqga^ašfl£ malo pri njem in kateri so, se ne brigajo zanj več, kakor jim veleva družabniška dolžnost Namen društvu jo, svojim udom preskrbovati spodoben krščausko-katoliški pogreb proti letni vplačnini 50 kr. reci petdeset krajcarjev. Društvo ima pa polog tega tudi še postavno dolžnost za svoje onemogle in sploh od celega sveta zapuščeno ude po možnosti skrbeti, kar vestno izpol-nujo z malimi podporami. Obžalovanja vredno je pri vsem tem, da se mu neče posrečiti, da bi svojim udom zdatnojo podporo dajal, katerih so tako živo potrebni. Da mu bo to mogoče, omislil si je na podlagi 50 000 sreček dobrodolno loterijo, ki bo imela 2000 rečnih dobitkov v skupni vrednosti 5000 gld. Visoko c. kr.
m
finančno ministerstvo jo je dovolilo z odlokom lG.^p tembra, štev. 28 60G. G-ledč vsega tega pričela je izdajati družba Marijino bratovflčine“ srečko omenjene loterije, ki se dobivajo po 50 krajcarjev pri njenem predsedniku g. Roga liju na sv. Petra cesti štev. 21, kakor tudi po vseh večjih trafikah in loterijah, pri znanih trgovcih in druzih človokoljubih v Ljubljani. Cena srečkam je tako nizka, da si jo bo tudi manj premožni lahko omislil in to tem več, ker so jako gosti dobitki, kajti zadela bo vsaka petindvajseta številka gotovo. Za dobitke in kar bo še zmanjkalo naprosile se bode koristne reči, ki so v vsaki družini potrebujejo. Razprodaja sreček so jo uže pričela.
— (Cerkvena slovesnost) Iz Sore se nam piše, da se bode jutri tamkaj novo dodelana farna cerkev slovesno posvetila. Duhovno opravilo bo imel gospod stolni dekan kanonik Urbas.
— (Umrl) je dnč 4. t. m g. Edvard Polak, častni kanonik in dekan v Leskovci, v 80. letu svoje d6be. Pokojnik je bil odlikovan s Fran-Josipovim vito-škim redom.
— (IPodružnica sv. Cirila in Metoda) ustanovila se je dnč 3. t. m. v Črnomlji.
— (Iz Kamne Gorice) se nam z dne 8. t m. poroča: Malokedaj se čita kaj poročil iz našega kraja; in to je tudi prav! Kaj veselega se ne prigodi velikokrat; neveselega pa boljše, da ne poročamo. Danes pa imam kaj veselega sporočiti. Velikodušni gospod Anton Toman, posestnik tukaj in veletrgovec v Trslu, c. kr. dvorni svštnik podaril je za tukajšnjo šolsko mladino 50 gld., da naj se revnim šolarjem napravi obleka, osebito obuvalo. V nedeljo 6. t. m. so se zbrali v sejo gospodje šolski odborniki, g. načelnik krajnemu šolskemu svetu: Pran Žvan, Anton Šustoršič, Silvester Pesijak, učitelj Andrej Jokovec in gospod župan Miha Pesjak. Odbrali so vsled posvetovanja s tukajšnjim g. učiteljem 9 šolarjev iz vasij obeh Lipnic in 18 iz Kamne Gorice. Gospod župan bo preskrbel pri obrtnikih dotično obleko. Lep dar Miklavžev. Daj nam Bog več takih dobrotnikov!
— (Slepar.) Iz ljubljanske okolice se nam pifie, da se je klatil v drugi polovici pretečenega meseca okolo Rozorij in Krošljevega hriba slepar, ki je posebno take posestnike nadlegaval, katerem je v zadnjem času živina cikala. Zatrjeval jim je, da so njih hlevi „zacoprani“ in da jih bo on tega „copra“ rešil. Posrečilo se mu je res, da so mu šli nekateri na lim in mu dali za njegov trud procejšnje svoto v denarji. „Coremonjeu njegove so bile jako priproste; prižgal je samo svečo in čital nekoliko latinskih bosedi iz debele knjige.
— (Nesreča.) Iz Žužemperka poroča se nam: Dnč 4. t. m. sekal je posestnik Janez Kosiček iz Žužemperka štev. 87 v svojem gozdu tik Žužomporka bukev. Pri tem je pa drevo vsled njegove lastne ne-paznosti padlo nanj in ga tako zelo poškodovalo, da je v malo urah svojo dušo izdihnil. Kosiček zapusti vdovo in dva nepreskrbljena otročiča.
— (Požar.) Iz Brda se nam piše, da jo nastal 30. m. m na dosedaj neznan način v skednji Prana Gabršeka iz Muzge štev. 14 ogenj, ki ga je, kakor tudi šupo in kozolec istega gospodarja, v kratkem času vpepelil. Škoda znaša do 400 gold., za katero je pa bil ponesrečenec zavarovan. Ker je omonjoni skedenj kakih 400 do 600 korakov od zaselja Muzga daleč stal, ni bilo nevarnosti, da bi ogenj razširil.
— („Kresa“) 12. št. ima naslednjo vsebino: „Rozamunda Kacenštajn." Spisal Anton Koder. — „Pesni mladeniške ljubezni". A. Pin. — „Sonet.“ Mirko. — „Stari Džuldaš in njega sin Mamet." Povost iz življonja v srednjeazijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil t Pr. Jos. Remec. ,Konec) — „Domača vas“. J. Kostanjevec. — „Sivi Jurko". Mirko. — „Ndrodne pripovedke". Priobčujo Mat. Valjavec. — „Pohišna muha". Spisal J. Koprivnik. (Konec.) „Kajkavski pisatelji in njihovi spisi". Androj Fekonja. (Konec.) — „Osvald Gutsmaun". Spisal J. Schoinigg. (Daljo in konec) — »Dva nova poznava-telja slovenskega jozika u XVII. stolotja". P. pl. Ra-dics — „Iz kotoribskoga protokola “ Razglaša M. Valjavec. (Konoc) — „Vonta". Davorin Trstonjak. „Poročilo o hrvatski književnosti". Spisujo J. Steklasa. — Drobnosti.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Zader, 9. decembra. Namestnik Jovanovih je umrl.
Carigrad, 9. decembra. V61iki vezir brzojavil je dnč 8. t. m. bolgarskemu knezu, da Madjid paša takoj odpotuje v Sofijo, da se s knezom domenijo miru.
Madrid, 9. decembra. Zbor 32 prejšnjih ministrov pri Canovas-Castillu potrdil je od vladarice zvoljeno li beralno ministerstvo.
Niš, 8. decembra. (Uradno.) General Horvatovih imenovan je poveljnikom združene nišav-ske armade. Obristlajtenant Kosta Milovanovič načelnikom generalštaba in dozdanji poveljnik nišav-ske armade, obristlajtenant Topalovič, načelnikom velikega generalštaba.
Sofija, 8. decembra. Obristlajtenant Milovanovič prinesel je včeraj v glavni tabor v Pirot iste predloge gledč premirja, katere so Srbi uže prej stavili. Bolgarska vlada dd v 48 urad odgovor.
Sofija, 8. decembra. (Havasovo poročilo.) Bolgarska vlada je odgovorila na srbske predloge, da njeni predlogi gled6 premirja ne dajejo nič gotovega, da se bolgarska vlada drži svojih prej sestavljenih ponudb in da bode, če v 24 urah ne dobi primernega odgovora, poročila o tem vele-vlastem, na katerih poziv je prenehala vojsko Okrožnica bolgarske vlade pravi, da mora ona zahtevati, da Srbi sprejmo bolgarske predloge, ker srbski predlogi gledč premirja hočejo samo premirje zavleči. Gledč vprašanja o miru bode bolgarska vlada zel6 zmerna, ker se nadeje, da se bodo vlasti ozirale na zmage Bolgarov in na žrtve bolgarskega naroda.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 9. decembra.
gld
Jednotni drž. dolg v bankovcih.........................82'40
»	»	»	*	srebru.........................83 • —
Zlata renta. .  .........................................109’	—
6% avstr, renta........................................99 • 80
Delnice ndrodne	banke.............................. 873■ —
Kreditne delnice......................................... 289	80
London 10 lir sterling....................................125	• 70
20 frankovec............................................... 9-98
Cekini c. kr............................................... 5.98
100 drž. mark............................................61-80
XJini*li so:
Dn6 7. decembra. Anton Snoj, delavčev sin, 20 mesecev, Poljanska cesta št. 20, sušica.
V	civilni bčlnici:
Dn6 4. decembra. Urša Luck, gostinja. 78 1., črevesni katdr. — Neža Debelak, delavka, 50 1., plučni edem.
Meteorologično poročilo.
	3 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompo- rnturu	Vatrovi	Nelio	Mo-krina v mm
	g 8 rd i>	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728	58 728-14 729	94	9-8 104 9-8	zpd. sl. svzh. sl. zpd. sl.	obl. > »	7-8 dež
	M 43 O) O ra 00	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-23 732-57 73103	3-4 3-8 4-2	svzh. sl. » »	dež > >	13-60 dež
Noye nasoljene slanike
lov 1885. 1., lepe, velike in debele, pošteno robo, razpošilja blizu v lOfuntnih sodčekili po pošti (v sodčekih je blizu 40 slanikov) za 1 gld. 79 lcr. franko proti povzetji: (172) A. Jona«’ Witve. Croslin a. d. Ostsee. 10—5
Tisočerno izkušeno domače zdravilo:
»Pristni
3Padjn.-2=j2r;p eller
8 It otvleo.
ne bi smel manjkati v nijedni hiši. Velja 60 fenlgov.
UST aj fin. e j žsl
bohinjski sir
(IGO) 15	prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
specevgska trgovina, Špitalske ulice št. 2.
Dobička vredni zasužek.
Stalne osebe vseh stanov, ki se hotž pečati z razprodajanjem zakonito dovoljenih državnih in premij-nih srečk na plačilne obroke, vsprejmč se z jako dobrimi pogoji; ako se pobrinejo, morejo
flp mesečno zaslužiti 100 do 200 gld.
Ponudbe z navajanjem dosedanjega poslovanja vpo-šiljajo naj se pod naslovom: Rudolf Mosse, Wien. sub „E. 1001“— Dopisuje naj se nemški.
(165)
Vredni zaslužek. L
6-6
irasHSEKsarasasHniBmnsrEsrasHSHiresHnszs^.
Umetne	ig
zoloe in zo"boT7-ja^
, vdevlje po najnovejšem amerlkanakem načinu brez P vsakih bolečin ter izvršuje plombov&nja in vso zobne operaolje	(39)	69
zobozdravnik A. Paicliel,
S poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje.
^BasasasasasasasasesBEsasasESEsasasasasasi
Sv. Jakoba kapljice.
V	popolno in zanesljivo ozdravljenje vseh želodečnih in živčnih boleznij, cclo tacih, ki so vsem dosedanjim zdravilom se ustavljale, osebito za kronični želo-dečni katdr, slabost v Želodci, ščipanje, krče, slabo prebavljanje, boječnost, utripanje srca, glavobol itd. — Sv. Jakoba kapljice, prekapljane po receptu bosopetih menihov grškega samostana Aktra iz 22 najboljših zdravilnih rastlin jutrove dežele, izmed katerih vsaka posamična še dandanes zavzema prvo mesto kot zdravilo, in se je vselej vsled sestave rabilo te kapljice z vspehom.
Dobivajo se v steklenicah po 1 mk. in 2 mk. Glavna zaloga: M. Schulz, Hannover, Schiller-strasse. Zaloge: Lekarna »pri angelju* v Ljubljani; lekarna Fr. Scholz v Beljaku; lekarna Adovicicli v Trstu, Via Farneto; Salvator-lekarna v Zagrebu; lekarna «pri angelju* na Dunaji (AmHof); lekarna »pri zlatem bobru* v Solnogradu; mestna lekarna »pri madoni* v.Bocnu.	(169) 26—2
'''»•K’4
Dr. Hirscli
dobro znani specijalni zdravnik za ■lflllttko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	35
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la in v mehurji, poluoije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 6
(prej mnoga leta v Marialiilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
i
SiPiigriag
V	založništvu našem izišla je na svitlo knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkoSasnio iz vseh stanov.
Nabral
■A-n/ton. Brezo-vaallc
učitelj.
12 p61 v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig. t. Kleinajr &
knjigotržnioa v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Nagli*
Ti»k»U in i»14g»U t g. v. Kloinroayr A *'«d IUmborg t Ljubljani