ZdsniciiOfaffi Poif šah dc- četi€f€. Po(i zgorajnim zaglavjem je prinesel »Jugoslovan« od 6. oktobra t. 1. izpod peresa dunajskega dopisnlka o g. Poljšaku naslednje: Dvorni svetnik in primarij Rudolfove bolnice na Dunaju dr. Funke je imel dne 1. t. m. ob 4. uri popoldne svoje prvo predavanje v zim.kem semestru o zdravljenju neoperativ_.ih rakov, sarkoma in kostne tuberkuloze. Predaval je na kliniki prof. Eiselsberga pred zdravniki iz raznih delov sveta, kajti njim je bilo to predavanje v prvi vrsti namenjeno. Došii so oficijelni zastopniki Litve, Eestonske, Češke, Finske, Rumunijo, Holandske, Švedske, Norveške in inenda tudi Jugoslavije, neoficijelno pa se Venezuela po vseuč. prof. in bivšem ministru dr. Riveru Saldioca, Indija, Kitajska, Arabija, Francija, Anglija ter veliko znanili kliniških in drugih zdravnikov dunajskih. Pred tako odlično družbo iz vseh delov sveta je prof. Funke predaval o svojih nad 201etnib izkušnjah na polju raziskavanja raka in nekaterih sličnib bolsznih. Omenil je na kratko vse, kar je do zdaj dognala raziskovalna znanost. Naglašal pa je, da se od vseli doslej znanih 80 metod zdravljenja niti ena še ni obnesla. Ko je odpravil vsa te metode, je dejal, da je on videl samo dva bolnika dozdevno ozdravljena, ali š. ta dva nista bila znanstveno dokazana. Ta grozna bolezen se razSirja čedalje bolj, čim bolje sa ljudje hranijo, toliko več je raka. Zdravnikova naloga j« bila v glavnem ta, da bolnikom vsaj boleCine laj.ša. Ozdraviti bolezen pa dosle] ni bilo mogoče. Šele od slovenskega učitelja Alojzija Poljšaka smo dobili sredstvo, o kate- rem je mogoč. reči, da ima bodočnost (»es hat den Anschein, als ob diesem Mittel die Zukunft gehfirte . . .«). To sredstvo je Poljšak imenoval »abjinin« in sestoji prav za prav iz ve. mazil. Najprej je opisal sestavo tega sredstva, način uporebe in uspehe, ki jiti je predavate-lj doslej že imel in kl so ga v&podbujali, da je čedalje z večjim interesom uporabljal to sred.tvo. Opazovanja so mu 'utrjevala pr.pri.anje, da je s tem sredstvom na dobri potL Je tu več mazil: z enim se rak docela ižčisti, nagniti deli se razkrojijo in izločijo, ne da se pri tem kakorkoli oškoduje zdrava okolica, nato se šele za.ne z drugim mazilom zdravilni proces. Uspehi so naravnost p_e3_.etr4jivi, kakor bomo pozneje videli na ozdravljenih osebah, ki so rade prišle, tla pokažejo uspe-he tega Poljšakovega sredstva pred celim z_.rorr tujih rj,im ljudi. Tega sr8dstva pa se ne poslužuj. samo on v Rudolfovi bolnici, marveč še več drugih zdravniRov odličnega slovesa, kakor docent dr. Aschner, prof. Riese, prof. Scherber, prof. Werner, pi'imarij MuratL.. prof. Kerl, prof. Pichler, prof. Nobl in drugi. Uspehi so odlični, kakosšnih doslej še ni bilo. Prcdavatelj je izjavil še, da je opravičeno upanje, da se posreči na tej podlagi tudi zdravilo za raka v nojtrajnosti, kjer z mazili ni mogoče blku. In povedal jo tudi vsem navzo-čim veselo vest, da bo kmahi otvor>e_.o na DuBaiu zdiaviliš.s, kje. bodo snrejemall težke feolmks za ncirasje zdravljenjp in kjer vo metcdo ia njjegevimi zdraviii. To vest so sprejeli poslušalci s posebnim zadovoljstvom. Povedal ije tudi, da je Poljšakovo sredstvo na Dunaju pravilno registrirano in torej priznano. (To se je zgodilo na podiagi cdličnih spričeval tele vrste znanih evropskih kapacitet. Videl sem tudi sam ta izp.ičevala v originalu, ki pričajo, kako nizkotno in smešno je bilo ravnanje nekaterih naših lj-udi, ki so končno dosegli, da je moral Poljšak iti v tujino, kjer se osamljien bori za najbolj nesrečno človeštvo in končno za svojo čast in za Svoj obstanek.) Predavanje prof. Funkeja je trajalo akoro dve urL Na koncu pa je pokazal nad dvajset obolenj za rakom, večino' ma že docela ozdravljena, ali v štadijtl zdravljenia, da se ije videl celi procea zdravljenja. Videli smo ve5 obolenj raka na žensklh prsih. Nekatera &o bila: že uprav straSna. Rak je segal že gloi boko v notranjost in grozil z neizogib^ no in strahotno smrtjo. Ali zdaj sam. še rdeča pega kaže, kjs je bil rak. Mno^ gi zdravniki _o kakor neverni TomažJ otipavali to mesto in vprašali, če kaj boli. Videli smo ozdravljeno bolezen na raznih deltb telesa, da, celo v ustth in pod očesom zunaj in znotraj, na lobanji, na čelu, na kolenu, da, celo na podplatili. Fotografije pa so kazale, kakšen je bil rak pred zdravljenjem. Strašni so bili n&kateri pogledi na razjedajo.ega raka. Videli smo celo ozdravlje-* nega raka na dveh moških spolovilihV Zdaj sta možakarja zdrava. Ali niso to čude_i? In vsi navzoči odposlanci znano3ti in razi&kovanja so rekali: eto čudeži! Videli smo grda obolenja sarkoma na nogah itd. ^vema bolnikoma so zdi _vniki hoteli nogo odrezati, ali prisel je Poljšak s svojimi mazili, in zdaj je noga ozdravljena, moža hodita in s^ po^tita tako dobro, kalcor da nista nilčdar imela take strašne bolezni. Videli smo Ijudi z ozdravljeno kostno tuberkulozo. Izpod kolena do členov je že razjedala nogo, ali zdaj je vse lepo zaceljeno in zdravo. N&ka mlada žena jo* poka_ala svoj dovolj lep noaek, nič se ni poznalo, da ga >j. še pred meseci manjkalo do polovice, kakor nam ja pokazala foto*?rafija. Iseki ženi &o operativno že odrezali desne r>rsi, ali raka niso ugonobili, ta je dalje razjedal y globino, in str_šna smrt bi ženo rešila daljnega trpljenja. Zdaj je žena zdrava. Rešitelj je bil naš v domovini preganjani in zasmehovani Poljšak. Neki znamenit zdravnik je tlesknil z rokami in zaklical: »Kako je mogoče, da je lajik iznašel tako čudežno zdravilo, kako je mogoče, da je lajik mogel priti do takih svetovnib kapacitet, ki bo mu dovolili na klinikah in državnih institutih preizikušati neko neznano zidravilo? Kaj takega ne pozna zgodojvina!« (Tisti zdravniki, ki so Poljšaku Bprva dovolili, da je mogel v Mariboru prei__kušati svoje zdravilo, imajo s tem majvečje zadoščenje, prokletstvo pa bo Szasledovalo tiste zavidne kratkovidneŽe, ki so ga od tam pregnali-) Hvaležni moramo biti dunajsldm snanstvenikom, ki so našega Poljšaka ne le povsem rebabilitirali, marveč mu napravili gladko pot do velikanskih wspeb.ov do slave in tudi do blagostalcija. V domovini bi labko umrl v bedi fcn zaničevanju, kakor se je sicer zgodilo že mnogim velikim možem, ki &o postali veliki šele dolgo potem, ko so 'siromaki poginili ... A. G. Primarij g. dr. M. Černič v Mariboru in njegov celjski stanovski tovariš g. jclr. Steinfelser sta znala toliko javnosti povedati o Poljšakovern. mazaštvu, ko se je bil ta lotil na dr. Černičevo povaibilo zdravljenja raka v mariborski boliiici. Zadnji čas pa pišejo in priznavajo jPoljšakovo iznajdbo profesorji svetovinega slovesa in oba zgoraj omenjena jslovenska odlična zdravnika pa mol'Žita . . . Ali ni tolik brup o mazaštvu tn sedajni molk nekaj takega, čemur bravimo navadni smrtniki, da sta se pm&njena gospoda kirurga temeljito )sm<.tila. Najboljše odreže pač taisti, ki iBe zadnji smeji! Ta rek bodo dobro jpomnili vsi Poljžakovi zdravniški najpprotniki v Jugoslavijil < ,