Izhajajo 1. in 16. vaaeega nicseca. Cena jini je sia celo loto 1 gld,, pol leta 50 kr. — NaroČaiuo in dopise sprejema J, Krajec v Kovem mestu,
Kdor Želi kako oxnaniio v „Dolenjske Kovice" natisniti dati, plača za dvostopno pelit-vrato 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat Id kr.
Gospodarske stvari.
Najpotrebnejše orodjeunmega kletarstva.
(Dilje.)
Zveplalna kadilnica (glej poilobo 2 zadnjcj^a lista) obstoji iz svetiliiici podobiieg-a dela iii pa dviiknit pravokotno prelomljene cevi. Cev ima na sebi dve plošči a) in bj, pri prvi se da cev sneti. Narejena nuira liiti ta kadilniťíi pac iz bakra, sicer iii trpeiina, ker jo žvepleni dim v kratkem Ěasii ])opolnoma razje. Svetiliiici podobni del ima vratca, skozi katera se žveplo vanjo dene ter zažge. Žveplo za to rabo je iiaiašř na ozke papirne ali pa platnene zrezke naiiešeno Imenuje se tako žveplo kleiarpko žveplo (nemški: Scrliwefel-Ein-sclilag) ker je n:i. poseben naŽin napravljeno, namreč tako, da nima arsenika v sebi, da torej ne more škodovati
Kedaj in kako se pa zveplalna kadilnica rabi? llabi se v veřib sliiČujib kakor ].) ako ni mogotce sodov <io vehe polnih imeli. Dostikrat nanese že tfiko, da ni sod poln. V nepolnih sodili postane pa vino kuj rado kanasto, eikasto, zve-šano. Vsem tem neprilikam pridemo v okom, ako
v kadilnico primerno veliki koSeek kletarskeg-a žvepla utaknemo, ga zažgemo ter njegov dim po cevi kadilnice, katero v vebino Inknjo soda zataknemo, nad površje vina napeljemo, ter precej na to veho zopet zabijemo.
Ako to delo vsaktli ]4 dni ponovimo, obvarujemo prav gotovo vino pred kanom, scikanjem in zvešaujem. Sleherni mora prevideli, da je žveplalna kadilnica se posebno za krčmarje, go-stilniĚarje, sploh za vse tiste prav prifiorořljiva, kateri iz kakega polovnjaka ali že manjšega bečka vino prav dolgo točijo. Vsem takim se prav gotovo, posebno v poletnem ííasu, ko je tudi v marsikateri kleti gorko, gotovi del vina sdka, ali pa postatie v.sied kana čisto brez moči, jili se pa zveši. / zakadenjem pride se vsemu temu v okoni. liahi se žveplalna kadilnica 2) pri nekaterih boleznih vina, na jirimer pri zavreJci, sčernenji vina itd. Ako se bolezen zapazi o ])r!ivem casii, pretočiti se mora vino precej v močno zakajeni sod; za to zakajetije služi jta ravno kadilnica najboljše.
Kiibi se žveplalna kadilnica 3) za pravilno shranitev prazne vinske posode; sodov, barigelj, polovnjakov, bečkov. Za to delo pa gotovo z naj-
Eakú se je opekel stari Celesnik.
(črtica iz kmuftcega življenja; spiaal — (Dalje.)
„Seveda vi mislite oče Olesnik, da ne bi mogel kedo drugI takove papirčke delali; res težko je vže, ali ni zato nemožno. Kaj bi dali meni, ko bi vam jaz napravil petdesetak in ne jeden, dva — nego celi kupček? Ile, hé, gledate me oče Celesnik in se čudite in vendar prasam vas, ali se ne bi hoteli jioslnžiti sreče, katera vas je obiskala sedaj ?
„Hm, hm, ne rečem, da ne — ne rečem, da ne", zmajeval je zopet z glavo stari Celesnik, a v duhu prešteval je vže lepi knpček novih, novcastih petdesetakov, kateri bodejo romali v njegov omarČek".
„Da, takaje, oČe Čelesnik, prav taka. Kedo bi ne pustil sreČe v hišo, če na njegova vrata
potrka. Vidtle, oče Celesnik, vem, da ste vi možak, zato sem tudi priSel semkaj k vam, ali se ne bi midva dogovorila, da tudi vas osrečim, kakor sem vže mnoge druge in da napravim takov le kupček novih, novcasiili petdesetakov? Kaj pravite, oče ('eiesnik?"
„1 pa dajva, seveda pošteno, saj znate, da se jaz^ ogibljem nepoštenih stvari" — dejal Je stari Celesnik.
v	v
„Čast vam, čast, oče 0[esnik, kedo bi hi mislil na kaj nepoštenega. (.!e je smejo delati oni, zakaj pa je mi ne bi? In kakove Škode zaradi tega cesarju? Seveda na skrivnem se mora to napraviti, na skrivnem, da drugi ne zvedó, saj znate, kakovi so ljudje, zato bi pa tudi potreboval kakov liolj skrivni kotiček".
„Ej, to se bode vže dobilo. Gori pod streho napravil sem prošle pomladi malo sobico, tja gori se zavlečete in živa duŠa ne bode znala za vas!"
Tefjo koristjo Prvi pogoj vAegu unmeg-a kletarstva je prava shranitev praznili sodov. V tem obziru se pa ravno na Dolenjskent ravna se sploh skoraj kaj napařuo. Nořenio iiaviijati, kako je v tem obziru pri jednem in driig-eni napačna navada. Navesti hoíemo le, kako da Francozi in Nentci, torej prvi kletarji sveta, svojo vinsko posodo sliranjujejo, in kdor hoče pametno postopati, naj jih posneinlje, kdor pa tef^ii noie, ostane naj pri starem kopitu. Doher svet nI še sila.
Francozi in Nemci vsak izprazneni sod, najprej s cisto voflo popolnoma operejo. Manjšo posodo na ta način, da v poloviijak, barig-lo, heiek tolikokrat nekoliko popolnoma ciste vode nalijejo, ter z njo posodo mořno hotajo, dokler [le odteka iz nje popolnoma íista vodíi, tako Čistíi, kakorïina je bila v njo vlita. Na to puste tako oprano posodo dalje (íasa ( do 24 ui') na vehi ležati, da se voda iz nje popolnoma odcedi, ter tudi nekoliko osuši, na kar jo z žveplal no kadilnico ])rav lino zakadé ter zabijejo. Za tako zakadilev poshižnjejo se kadilnice t;)ko, da njeno cev pn plogřici h) razkleiiejo ter cev do plošiice v lakiiijo ííepu zataknejo.' Vehiio luknjo puste pri tem odprto, in ěe-le kadar ae iz nje prav močno kadili priine, jo hitro zabijejo, isto tako pa tiid! liikinjo iepa. Veliko posodo jia shranjujejo Nemci in Fnincozi tako le: Sodu odvzamejo vral,cii in v sod spravijo iloveka, kateri ga s posebnim orodjem, tako zvano geslo, z vodo {"lez in čez omeče, precej na io pa tndi 8 posebno, nalasČ za to narejeno veliko krtačo, izkrtaČi. To delo ponavlja z večkrat premeneno vodo toliko casa, dokler ne odteka h soda tako čista voda, kakoršna je bila, ko se je v sod vlila. Tako lino spran sod puste potem 24 ur na miru, da se vsa voda na vampu [labere, ter sod neko-
liko osuši. preteku 24 ur poberejo s čisto ruto vodo iz soda, ga zaprejo ter kakor že povedano z žveplom zakadijo. Zakajenje ponavlja se potem, dokler se sod zopet ne rabi, vsak mesec, ali vsaj vsak drugi mesec. Kadar se misli pa zakajeno posodo zopet z vinom naliti, izprati se mora se ve da v novič prav liiio. Tako shranjena posoda ne more nikdar splesnili, nikdar cikasla posiati, nikdar spustohiti se, nikdar se razsu.šiti. Korist žve])lalne kadilnice je torej velika, l^rašanje pa nastane, ali ni tako rabljeno žveplo človeSkemu zdravju škodljivoï No, ako ne škoduje Francozom, Nemcem, Ogrom itd., tudi Dolenjcem ne bode.
Dolenjci! Slovenci!
Pisali smo vam vže mnogo, kakoŠiii gospodje naj se volijo v državni zhor; govorili vam tudi, koga nikar ne volite. Slišali ste razun tega pastirski list, v katerem vam vsi avstrijski škofje govore na srce, kako se vam je vesti, da botiete volili po svojej vesti, ter tako spoliiili svojo dolžnost. Novice vam o tem ne bodo več mnogo prijiovedovale ; rečejo le : ravnajte se potem, kar ste vže slišali. Meščani in tržaiii, ki imate volilno pravico, pa vi možje, ki ste bili izvoljeni v kmečkih občinah za volilne može, ne glejte ne na desno ne na levo, nn slušajte nikacih obljub, ampak storite svojo dolžnost, dobro vede, da bodete tudi od volitve kedaj dajali odgovor. Priporočajo pa se Vam ti-le gospodje od volilnega odbora v Ljubljani :
V kmetskili občinah dne marca: 1. Za sodniške okraje; Novo Mesto, Krško, Kostanjevica, (Črnomelj in Metlika: gospod Viljem Pfeiier.
„Pa časa potrebujem, časa tudi. Saj znate, da za vsako dobro stvar treba 6asa, tako tudi tu. V jed nem dnevu, znate, du ne bodem dogotovil celi kupček bankovcev — hm, kskov teden bode Tže pretekel. Tudi jeden pedesetak mi bodete dali, po katerem bodem napravljal druge, to se zna' da vam ga potem vrnem, kaj ga treba mein, saj je napravim, kolikor hočem. Ker o samem zraku lic bodem mogel živeti, bodete mi tudi pridno jesti in piti nosili, kaj bi tajil, jem in pijem radi pa saj tudi moram pri svojem težavneui delu. Kedo bi pač lačen in žejen delari* Se ničesa bi vas prosil, oče Óelesnik, da me namreč ne bodete motili in popraševali, kako mi uspeva delo, jaz tega ne trpim, kedar bode vse gotovo, tedaj vam pa prinesem bankovce. Saj znate, da želi vsaki pri delu mir. To je bodete gledali, takov-le kupček samih novili, novcastib pedesefakov!" — in pokazal je tujec smehljaje z roko na mizi, koliko je bode napravil.
„Nu, ste li zadovoljni, oče Celesnik" popra.šal je zvedavo Celesnika in mu nastavil svojo roko.
„Tudi vi bodete morali molčati!" — šeptnil jti stari Celesnik in mu segel zadovoljno v roko.
In še dolgo kramljala sta naša znanca pri kozarcu dobre starine. Tujec objasnjeval je Čeles-niku svoje delo, a stari Čelesnik poslušal ga je z odprtimi ustmi in ušesi, dokler ju ni naposled opomnila stara Čelesnica, da bi bilo naposled vendar vže čas k počitku. In spremil je Celesnik tujca v malo podstrešno sobico, potem je pa tudi on legel, vendar ui mogel dolgo, dolgo zaspati. Ko ga je naposled vendar-le prematal zaspanec, sanjal je lepe, lepe sanje. Sedel je na klopčici pred svojo iiišo in gledal po vrtu. Najedenkrat začela je trava rasti in se Siriti iu vzrasli so sami bankovci, koliko travic, toliko novih, novcatih pedesetakov. A on, prinesel je naramni kos, pohiil ga z bankovci in nosil notri v omaro. Nosil je, nosil dolgo časa, koš za košem, vendar omara se le ni hotela
2.	Za sodniške okraje : Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče iii Mokronog: g-ospoci Fran P o vše, deželni poslanec in posestnik v Ljubljani.
3.	Za sodniskft okraje; ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike LaSče, Hibnita, Litija in Zatiëiiia: Karo! K hm, kanonik in deželni poslanec.
4.	Za sodiiiňke okraje : Kamnik, lirdo, Kranj, Školja Loka, liadovljita in Kranjska gora; gosp. groť K a I' o i II o h e n w a r t.
5.	Za sodniške okraje: Postojno, Lož, Bistrico, Senožeče, Vipavo, Logatec in Idrijo : gosp. dr. Andrej FerjanĚič.
V mestih i,i trgib dne 5. marca:
1.	Za Ljubljano: gosp. dr, Josip Po klu-kar, deželni glavar in posestnik v Ljubljani.
2.	Za Novo Mesto, Višnjo Goro, Krško, Kostanjevico, Ornoiuelj, Metliko, Kořevje in Ribnico : gosp. Franc S n kije, c. kr. profesor in deželni poslanec.
Dostavimo le Se, da popcašajte zlasti kmetski volilci, svoje gospode duhovne — po jtjih svetu se ravnajte — in gotovo bodete prav volili!
Kaj je Dovcj?« po avstrijskem cesarstvu?
Volitve — to giblje sedaj povsod; v nekaterih deželali so se že pričele. Pri nas volijo kmetske občine 3 , mesta pa 5. lebrnvarija Nadejamo se za gotovo, da bodo jtovsod izvoljeni v našem listu priporočeni kandidati.
Na Koroškem je boj mej Slovenci in ošab-iiinn Nemci grozno hud. Neničeni so dobra vsa sredstva. Ako bi álo vse doiiro — vzlasti ko bi bili nemški lionservativci malo holj delavni, bi bilo mogoře spraviti dva slovenska poslanca v
državni zbor. — Žalostna resnica pa je, da so naši koroški bratje propali v nekaterih obíinali pri prvotnih volitvah, kjer so doslej zmagovali — da-si so zmagali v drugih, kjer so prej sploh volili Jiemškntarsko. Žal, da se ne more reči z gotovostjo, bodo-li prodrli saj z enim poslancem. Morda bodo zopet sami Nemci in nemškutarji zastopali koroške Slovence!
Na Stajarskem bodemo inieii gotovo toliko slovenskih poslancev kakor doslej. Mogoče pa, da proderejo naši Slovenci tudi v mestili z jednim poslancem.
Na Goriškem so nekake razprtije, vendar pa smo prepričani, da kacega poslanca Slovenci jie bodo zgubili, Vrlo se bore miši bratje Slovenci in Hrvatje v Istriji. Vzeli so pri prvotnili volitvah Italijanom nekatere kraje okoli najhujših lahonskih mest n. pr. v Poreču. Ako Bog dil srečo, spravijo isterski Slovani dva poslanca v državni zbor.
V tržaškej okolici skušajo Italijani spod-riiiiti vrlega dosedanjega poslanca g. Naber-goja; mi p;i smo vendar prepričani, da bodo stali tamošnji volilci kot eden mož za skušenega gospoda narodnjaka.
Drugod je boj ]iri volitvah enako hud. Vendar z veseljem povemo, da zgublja,io nemški liberalci m mnozib ki'ajili svoje moči. Na Spodnjem in Zgorenjem Avstrijskem bodo brez^ dvoma liberalci dosti zgubili, — Žalostno je na Ceskem, kjer bodo veliko sedežev dobili brezvend Miado-čelii v kvar starim iiašini zaveznikom. Ako bi nas ti mladiči podpirali v narodnih rečeh, nas v verskiii, šolskih nikdar ne bodo. Pa tudi češkej domovini ne liodo prinesli sreče, ampak le goije. To bode uČila prihodnost.
napolniti. Hrisal si je obilni znoj a čela, zgrabil zopet koš in nosil, nosil dolgo Časa, dokler se ni zjutraj ves utrujen zbudil.
In itiinol je dan, minol drugi, tretji — tujec je bil še vedno pri Ùelesniku, Saj mu ni bilo slabo tam gori v sobici pod streho. Sobica bila je kaj prijazna, a bil je navadno v nji zaklenjen, le kadar mu je donesel stari Čelesnik hrane in vina, le tedaj jo je odklenil. Po mizi razložil je nekaj papirja, sviiičniko^^ in ilriigili priprav, ali le redkokedaj je kaj čaral pri mizi, pač se je pa pretegoval po postel|i, ali pa gledal doli po naši lepi doliinci. Stari Ceiesnik iiranil ga je skrbno, kakor krokar sv. lilijo pri potoku Koritu, Res je časili pristavila njegova drugače misleča žena, zakaj da treba onemu pritepenemu lenuhu gori v sobici mastnega cvrtja ali pa pečenih pižiancev, vendar stari ume! jo je vselej, Če ne z lepo, pa
7. grdo umiriti; češ, da ona ne ve, zakaj, da je trav, da je oni tam gori, ali pa, da mora to tako .)iti, zakaj, da to njo nič ne briga. Ni mi treba ozneniti, da je Čelesnik dal tujcu pi'ecej v pondeljek nov, novcati pedesetak, da mu bode služil za uzo-rec pri narejanju Imnkovcev. Da, se celo perilo doiiesei je tujcu gori v sobico, ko mu je oni dejal, da bi se rad preoblekel. Vselej, kedar je stopil v njegovo sobico, pogledal je zvedavo na malo mizico, ne bi li morda zagledal vže kupček novili bankovcev. Videl ni nič posebjiega, nego kup papirja, popraŠati pa vendar ni hotel tujca, da mu pokaže, kar je vže dogotovil, da si ga je to zelo skrbelo in zanimalo, ali obljubil mn jehil, da ga ne bode popraâeval in ostal je mož beseda. „Kaj, potrpěl bodem Še nekoliko dni" mislil si je stari „bodem pa tedaj bolj vesel celega kupčka novih, novcatih petdesetakov. Kaj, to bodem imel kaj šteti!"
(Dalje pribodnjifi.)
Na Dunaju se kristijinii strezinijejo : zabeli so boj proti Judom /,al, da niso edini; ko bi se združili, bi bilo pař dobro za nje. Vendar je «pati, da bodo imeli kristijaiii med 12 dunajskimi poslanci jili Tsaj osem.
Naviiiani ao pa iiedižki liiieralci: kjer so v manjšini, ponujajo, da bi se ])oraY!iatÍ z vernimi katoličani, kjer pa imajo veiino, — nočejo o tem nié vedeti.
Kai je novega po širokem svetu?
Srbi imajo novo miiiisterstvo.
Naš nadvojvoda Franc Ferdinand se je vrnil iz Ruskega. Rusi kaj zadovoljno pišejo o tem obisku; u|)ajo, da se bode prijaznost med Avstrijo in liusijo vedno bolj utrjevala, (rovori se, (la so nas cesar povabili ruskega na lov v naši Avstriji.
Nemška cesarica je potovala v Pariz. Ob tej priliki se^ Francozi ne kanejo prijazne Nemčiji, âmpak narobe.
Italijani, ki so poseli kos Afrike na obrežja rudeííega morja, so imeli na polotoku liiiri neko prasko s tamošnjimi ljudmi, 600 mož jili je napalo, ali odbili so jili Italijani ter jim ubili 200 mož.
V Belgiji zahtevajo splošno volilno pravico — ali gotovo iiiujo pravo oni, ki trde kralju, da bi to za državo ne bilo koristno, ker doslej še belg'ijški narod ni zrel za tako vlado.
Plâe se nam:
Iz Radeč pri Zidanem Mostu, (izrimi dopia.) — Jaz kot tajec sem prišel v RadeĚe v neko goatilao. Tam je bilo nekaj mo^, ki so se prav veselo smejali; iz radovednosti le vpraSam, k&j da so tako veseli? Di)bim odgovor; Mi smo gospodarji vinogradov. Veseli nas pa, da ao na Zidanem Mostu prijeli nekega juda iz Dombo-varja in ga v Celje poslali zarad goljufije ponarejenega vina. Kam so ga shranili — si lahko mislite-
Dalje se spominjamo, da bi ravno tako bilo potrebno njegovemu agentu, kateri mu je pri tem pomagal. Lahko reiem, da je dosti Ijudij zaradi tega obolelo in da so tudi pod grudo prišli.
KrČmarji, prosim Vas, pustite tiste jude, ne kupujte od njih vina, saj ga dobite pri Vaiib vingradnikih poštenega, zdravega.
Iz Kranja se piše: Iz mnogib krajev se v letošnji zimi toži o hudem mrazu. Tadi mi ne smemo zamoliati, da je dné 21. janv. Sava zamrznila med vasmi Breg in Trebačevo.
Kaj tacega se že ni zgodilo tukaj pri nas od leta 1861 — takrat je bilotoliko huje mraz da so ljudje smeli hoditi in voziti z vozom ërez Savo. Letos je pa nevarnost, ker še ni debel led.
Ta grozovita zima nam je tako posušila vode, da po vsem Gorenjskem mlinarji brez dela stojé. Že glavna reka Sara je tako opešala, da se že po savskih mlinih kolesa poïasao sučejo.
Ivan Periič.
Iz Idrije. — Na večer prve postne nedelje letošnjega leta )e umrl tukaj Anton RiblČ v 77. letu svojega življenja. Znan je bil prejšnja leta široko po Dolenjskem kakor Ženitvauski godec; s svojimi nedolžuimi burkami je znal razveseljevati vsako družbo. Akoravno je blizo 30 let v Novem Mestu in njegovi okolici preživel, vendar ni nikdar pozabil svojega rojstvenega kraja: Rake. Bil je vrl domoljub. RaŠkega vina in sadja, raške cerkve, orgelj in zvonov, prelepe lege firne vasi ui zamogel nikoli dovolj prehvaliti ; vselej ae je razveselil ko je sli^l kaj raškega. Zato mu je pa tudi veliki raški zvon zapel žalostno pesem k poslednjemu poSitku. Rajni je bil usmiljenega srca, zato je pa našel usmiljenje.
Pristavimo, da je bival pokojni zadaja leta v Idriji pri g. beneficijatu Picigasu. VeleS. gospod je svojega dobrotnika v njegovi staroati jako lepo oskrbâl ter mu tudi po smrti skazal čast, kakor jo more skazati le sin svojemn oSetu.
Iz semeniâôa sv. Tomaïa v Št. Pavlu v severnej Ameriki mm piše bivši gimnazijaiec v Novem Mestu med drugim aleieâe: Lanske velike počitnice bil sem nekaj dni na potovanji v Severni Minesoti. Ker ste gotovo brali o Ličaikar-jevea» posvečevanji v opata Št. Ivauske opatije in o novi mali rojaka Komarja pri Sv. Štefanu na kranjski naselbini, ni mi treba tega ponavljati.
Dné 4. oktobra bil sem v Miaeapolisu (jedao-nro od semeniSSa oddaljeno mesto) v razstavi, kjer sem slišal znamenitega dunajskega komponista Straussa godbo. V osmih doéh prigodel si je malenkost 18.000 dolarjev. Iz Mineapolisa se je povrnil v Njujork, kjer ostane celo zimo, Dné 4, novembra sem prvič volil — bile so volitve guvernérja za Minesoto in drnzih uradnikov. Od 23. jaouvarija do 9, fabruvarija imamo počitnice. Spomladi prične milijonar Hill (protestant) zidati namesto sedanjega semenišči novo, ki bode stalo tikoma ob Miňaipijn. V ta namen dal je omenjeni goipod našemu nadškofu pol milijona dolarjev. Odprlo ge bode semenišče dnć 4. okt. 1. 1892, ko se bode ob jednem obhajala tudi 501etmca, odkar je bila postavljena prva katol. cerkvica v Št. Pavlu.
Koliko katolikov je v Zjedinjenih državah, se ne dA natanko določiti. Njih število ceui se od 8 do 13 milijonov. Hoffmann-ov „C&tholic Directory" za 1. 1891 jih našteje 8,579.966. Pred sto leti bilo jih je 40.000 s 30 duhovniki. Takrat ni bilo ne jednega hospitala. Za cerkve
' posluževali so se skromnih privatnih hiâ. Collegium Georgetown bil je jedini zavod za izobražbo ufieâe se mladine. In sedaj čez sto let? Pred sto leti bilo je 40.000 katolikov — sedaj jib je skoraj devet milijonov. Ti se razdelé na 13 nad-gkofij, 66 ákoiij, 5 apost. vikarijatov, 1 apost. prefekturo (za indijanski teritorij). Duhovnikov je 8778, mej katerlooi je 2354 redovnikov. Število cerkvá, misijonskih postaj ia kapelic znaša nad 12 222. Z\ izobražbo duhovnikov skrbi 39 aeminarijev, v katerih se nahaja nad 1700 bogo-slovcev. V 218 sirotišnicah oskrbljuje se 24.572 revnih otrok — hospitalov je nad 500. Po imenovanem „Directorya" imajo katoliki 3277 Župnijskih Šol, katere obiskuje 665.328 otrok, višjih izobraževaltšž je 748. — Najmanjša in bržkone . tudi najrevnejša škofija je Cheyjnika (ustanov. 1. 1888) 8 4500 vernimi in 6 duhovniki. Naša Št. Pavelska škofija šteje 160.000 katolikov, 157 duhovnikov in 66 župnijskih M.
Spreobrnjenja so prav redka. Nikjer na svetu proteïtantje ne obiskujejo tako pridao katoliških cerkva — in vendar tako malo spreobrnitev! Katoliški zavodi štejejo mnogo protestantov mej svojimi učenci, toda razmerno le malo prestopi takih uSencev t katoliško cerkev. Glavni vzrok temu so predsodki najproti katoličanom.
Žalostna prikazen je, da leto za letom odpade toliko katoliiaaov od svoje vere. Ker je razmera mej ljudstvom in duhovniki jako ugodna (na 1000 vernikov 1 duhoven) pomanjkanje duhovnikov ni vzrok temu. Največ jib zapeljejo brezbožne skrivne dražbe, katerih kar mrgoli po mestih.
Zamorcev se šteje v Zjediujenih državah okolo deset milijonov, izmej katerih je jeden mi-lyon Baptistov, ravno toliko Metodistov in samo 250.000 katolikov — ostali so brezverci. Indijancev je še 244,704. Več kakor polovica jih je Še popolnoma divjih.
„Cisti uk Lutrov* je razkosan v 140 sekt, ki se p& cepijo od dué do dné še dalje
Cerkvenih zapovedanih praznikov imamo ëest: Novo leto, Kristusov Vnebohod, Marijino Vnebovzetje, Vseh Svetnikov dan, Marijino Spočetje in Božič. Razven teh praznujemo katoliki v naši državi Še 4 državoo-národne praznike:
1.	Rojatveni dan „očeta domovine" (Washington) — 22. febravarija
2.	Decoration-Day (Graberschmackungatag) 30. maja v spomin padlih vojakov v zadnji meščanski vojski
3.	Objavljenje neodvisnosti — 4. julija.
4.	Zahvalni dan (Danksagungstag) se praznuje jeden dan v Novembru.
Spomin odkritja Amerike ae bode praznoval 1. 1893 v Cbicagi s svetovno razstavo, ki
bode trajala od 1. maja do konca oktobra.
Slovencev nas je sedaj sedem v semenišču: pet v bogoslovji in dva v klasičnem oddelku.
Domačo vesti.
(Društvo novomeška godba) razposlala je svoja nova pravila in imenik. Pravila do-padejo uam povsem, posebno ker ustrezajo vsestransko in je razpor med gardo popolnoma poravnan ker ima ta vedno vae predpravice do godbe ; srednja pot, najboljša pot. Vsled pomote izostali so tu navedeni podporniki iz imemka gg: Anton Kušlan, Janez Kušlan, Franc Perko, Adolf Gusti n, požarna bramba v Novem mestu, Anton Medved star. ia Viktor Dur ini, kar naj se blagovoli nazoanje vzeti. — Ne moremo drugače, kakor da to društvo vsestranski podpori priporočamo.
(Slovenske predstave) bodo v tukajšnji čitalnici v nedeljo dué 8. marca, predstavljalo se bode „Šolski nadzornik" in „Eno uro doktor;" 14. marca pa ljudska igra „Na Osojah", Uřiamo, da bode naše občinstvo obakrat dolgo zaželjene predstave marljivo obiskalo.
(Pouk za cepljenje trt,) vršil se bo dné 8. marca v Leskovcu, 15. v Metliki, 22. v Št. Rttpertu, 25. na Grmu. Ker bo ta pouk spojen z poukom v zasaditvi novih vinogradov in tudi brezplačen, nadejati se je obilega udeleževanja. Pončsval bode vodja km&tijske šole g. R. Dolenc.
(Prvo volitev volilnih mož) je slav. C. kr. okr. glavarstvo zaradi nepostavnega postopanja ovrglo in novo razpisalo n» dan 23. t. m. z razglasom od dne 19. feb. 1891, št. 2604. PriSlo je volit izmed 285 volilcev 126. 1. Zvo-Ijeni so preČ. gosp. Mitevž Frelih, dekan v Trebnjem z 111 glasovi. Čast. gosp, Janez Nagode, kaplan v Trebnjem z 90 glasovi. G. Franc Mi-klič, posestnik v Starem Trgu z 94 glasovi. G. Anton Ratajec, posestnik v Primštalu z 87 glasovi. G. Anton Potokar, posestnik v Račjem selu z 86 glasovi. G. Janez Jevoikar, posestnik v Lukovkn z 78 glasovi. Vseh 6 volilnih mož bo 3. marca v Trebnjem volilo od centralnega volilnega odbora priporočenega kaodidata g. Fr. Povše-ta.
(Dijaška ustanova.) Bivši Belocerkov-ski župnik, znani gosp, Jakob Gruden, ki biva sedaj vpokojen v Turjaku, je dal 1200 gld. za dijaško uitanovo. Uživali jo bodo pred vsem dijaki , sorodovina z imenom Gruden, ako pa teh ne bode, tudi drugi dijaki sorodniki.
t (Umrl) je v tukajšnjih kmetijskih krajih dobro znani gosp. Šolmajer, ki je bil svoje dni jako delaven odbornik naše kmetijske družbe. Bil je zadnji čas posestnik na Eamunskem.
(Prvi letoSnji metulj) [citroDČek] za-fllnži, da ga po „NoTicah" oznanimo. ÍíaSel ga je goBp. tajnik okr. glavarstva tukaj doe 26. febr. Ob času, ko imamo še debel Boeg in zjutraj zmrznjena okna, je ta živalica zanimiva.
(Pri porotnih obravnavah) predc.kr. okro-nim sodiščem t Novem mestu bili so obsojeni: Dné 16. febr. Martin Rozman iz KrSke vasi radi hudodelstva zažiga na tri leta. — Dne 17. febr. Janez Intihar iz Legarjev zarad hudo delstva zažiga na pet let. — Dne 18. febr, Feliks Gore z Grmade zavoljo hudodelstva posku-geuega zavratuega umora na osem let težke ječe. Igudstvo se je za obravnave močno zanimalo. Poslednja obravnava privabila je posebno vel.ko poslušalstva v sodno dvorano, ker bo radovedneži hoteli videti obtoženca, kteri je 3. svečana t. 1. T Zagorici fare Dobrniáke skoz okno ustrelil v glavo Franceta Goleta, ki se je imel drugi dan poročiti z dekletom, ktero je Feliks Gore rad fidel.
(Šmarnice za leto 1891.) „Katoliška tiskarna" v Ljubljani tiska za leto 1891 nove Šmarnice z naslovom „Marijna visoka pe s e m ", v katerih pisatelj, Č. gospod Andr. Kalan, poljudno razlaga hvalnico „Magnifikat".
Ilaxnc vesti.
*(Biičelin pik zdravilo) ^)alokolll^ bi utegnilo zuano biti, da je bučela tudi iz zdravstveuib ozirov koriatna í^ivalica. No asmo med, marveĚ ludi bučele, ali pr&v za prav njih pik »e uporablja kot iz vrsfuo sredstvo prti protinu, senu in podobnim bolez-tiiro. Kakor porota „Pragcr Medieiniache Wocheu-ecbrift", poskušal in trdil je dr. Tore zdravljenje protíná in reumatiskih bolečin k buéelnim pikom, ka-kurfino Kdravljenje jo med ljudstvom jako razširjeno ia priporoiauo. Vsled svojih poskusen) trdi zgoraj imenovani zdravnik : BnČelni strup, to je, mravljska kislina, katero apnščajo bučele pn pikn iz žela v ćlo-vclko kri, uporablja sc lahko pri v«ch reumatièkib boleznih. Ak» boleseo ni posubiio hud;), zadostuje iSe nekaj pikov; ako jo pa bolezen hujša, vzlaati kronična, potem je treba do sto btičcluih pikov. Posebno dobro je pa vilasti to, da takim bolnikom ne prizadevajo bučelci piki skoro nikakor&nih bolečin. Kakor omenjeno, nporabljal je dr. Tere bnčelni pik vzlasti pri kroničnih boleznih z dobrim vspehom. To zdravljenje potrjuje tudi neki ogrski bućelar v „Pester Lloyd"-u; „Nedavno sem zvedel, da je imel neki mož zaporedoma žen. Ta mož je bil sam bučel&r in takn mu je prišlo jedenkrát na misel, da bi odpravil «vfijo bolezen z obraza z buČelnim pikom. Vzel je iz pauja nekaj bučelio in a\ jih pritisnil na obraz, da bo ga opikale. In glej, namesto đa bi mn bil obraz še bolj zatekel, zaèela je oteklina aplaknjevati in v stiri-indvajsetih urah je bil tnoŽ popolnoma zdrav Jaz sam sem že večkrat bolehal na protinn, in kaj mi je bilo bolj pri rokah, nego poiskati zdravila pri «vojih bučelah. Vzel sem torej nekoliko bučel iz panja. pritisnil jih na boleíe mesto, in v nekaj urah so mi bolečine popolnoma minole".
*	(Ustrelil) se je v Celovcu ISletni urarski pomočnik Anton More iz atrahu, ker je imel svoj izpit napraviti pred zadrugo urarjov.
*	(V južno Ameriko) je odpotovalo dné 22. íebruvarija popoldnć 850 prebivalcev iz okolice laškega Vidma. Italijanskih podložnikov jo me) temi 130, drugi vsi Avsti-ijanei. Otrok od dva meseca do poldrugo leto starih imajo seboj 73. Ti ubogi ljudje so sestradani, in beračija jih tira iz domačije; Bog daj, da ue še v večjo bedo in nadlogo. — Res usmiljenja vredni ljudje.
Smešnica.
(Pajk in muha.) Pajk je povabil muho prav prijazno, bi li no hotela njegovo stanovanje pogledati. „Prav rada", odgovori muha, „nikakor pa no tvojo jedilno sobo.	J
(Poboljšanje.) Častnik, kateri ima obilo dolga, stori sklep, da se bode poboljšal, ali vpraša se: kje bi dobil kakega človeka, da mu posodi 30.000 gld.
Loterijske srečke.
Gradec 31. januarja 3 7 40	21	82
Trat 7. iebruarja 25 75 31	11	7
Gradec 14. „ 48 85 25	5	49
Trst 21. „ 90 14 28	44	26
XAHYAXxA.
Za miio sočutje mej boleznijo in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu mojega iskreno ljubljenega soproga, preblagorodnega gospoda
Toussaint vit. Ficlitonau,
dalje za pokloujece krasne vence izrekujem mojo toplo zahvalo.
[57)
Antoinetta pl. Fichteiiau,
t
Vsoiu sorodnikom, pritateljnm iu zuatn;eni naiuaiijauio tužuo vest, da je Vsegamogočnemu Bogu dopadlo, našega prel,ubijenega očeta, g.
Janeza Faleskini-ja
v 41. leta svojo starosti, previdenega z sv. za-krameti za umirajoče danes po polnoči poklicati v srečno večnost.
Pogreb je bil v soboto ob 11. uri dopoldne dolenji Straži.
Dolenja Straža, svečana 1891. (46)	Žaltijočl ostati.
na prodaj
Kje pove vrodnistvo „Dol. Novic".

àteT.
Okr. íol Blít.

Hasspis dražbe.
Dné 16. marca t. I, ob 10. nri dopoldoc vrâilft fle bode v Dobrničah, sod. okr. Trebnje, javna iiat-meua zmanjsevalua dražba zaradi oddaje Btavbe novega íulskega poslopja.
Oddala se bodo posamezoa dela posebej naj-ngodnejemu ponajalcu, pridržuje se sicer pa pravica, oddati vso delo vknp le jednemu ponajalcn, ako bi se na ta način dosegli iigodueji pogoji.
Posamezna dela so proračunjeaa :
1	Zidarsko delo . .	7178 fcld.		96	kr.
2.	Katnenarsko delo .	i;84	m	9	r*
3	Tesarsko delo . ,	2480	n	86	ti
4.	Mizarsko delo . .	909	n	fiO	
5.	Ključarsko delo .	719	n	82	ft
6 Kleparsko delo		157	n	23	n
7.	Barvarsko delo	178	Ti	83	ij
8	Steklars'io delo	236	fj	81	tj
9,	Lončarsko delo	18		18	ti
10	SolHka oprava	513		80	J»
mesto
Lep nov mlin
blizo železnice na Štajerskem, s tremi teéaji, dobro narejen, voda stoji osem oietror visoko in je je obilo, v obličji toga mlina je premogokop, k mlina spadajo trije crali zemljišča, proda bo po prav nizki ceni ali dá tudi v najem.	(4^—1)
Dobć se pri meni tudi razno vrste deli Želaz-nine za mline in žage, velike kolesa z lesenimi zobmi (palci) In železnimi legami (lager), kolesa za Jermena itd. Tudi prodam veliko skoraj novo žago (Bandsags). KedoF Želi omenjenega kaj kupiti oglasi naj ee pri Janez Lenardu, Relhsnberg (Štajersko).
Torej za skupni znesek . 12678 gld. 18 kr.
Dražbeni pogoji, valed katerih ima vzlasti vttak ponujalec položiti vadij «d deset odstotkov, podvzetnik pak varSčino v enakem znesku, morejo se poizvediti od dn6 4 marca t. 1. naprej do dné dražbe pri o. kr. okrajnem šolskem svètu.
C. kr. okr. âolski svèt
v lîudolfovem dnć 26. fobruvarja 1891.
II. Razglas.
Ker k občnemu zboru prve dolenjske posojilnice V Metliki dné 15. februarja 1891 dovolj povabljenih prišlo ni, se občni zbor vnovič na
15. marca 1891 ob 9. uri dopoldan
v občinsko pisarno v ïletliki z dostavkom skliče, da se bode ta dan, čez na dnevni red stavljene predmete, brez ozira na število navzočih drn-étvenikov, sklepalo.
Nadzorstvo L dolenjske posojilnice
v Metliki 16. februarja 1891, (ss)
stov.244. Razglas.
Mestno županstvo naznanja, da je izpraznjeno
mestnega stražnika.
Prosilci, kateri so značajni ter znajo brati in pisati, naj vložé svoje prošnje do 15. marca 1891._
Mestno županstvo'Ruđoltofo"
(53)	dné 25. iebruarja 1891.
Službo iščem
naj bi bilo za vavpta ali logarja ali pa tudi gostilne na desetek, sem oženjeu, in se lahko skažem 2 dobrimi spričali.
Urhan Žurman,
(5C)	Selo liadatavič, mi&e, Poita Metlika.
kateri bi prevzel delo na dveh žagah iu je dobro izurjen v rezanji tavolet, parket in tudi druge vrste desk, sprejmem takoj pod agodnim pogojem Več ae izvć pri meni samemu.
Janez PehanI,
(51 — 1)	trgoTco v Žužemberku (DoleniiikoV.
32 novih vozov,
različne velikosti, trpeiSnib in solidno izdelanih, naprodaj je pri Fran MTallandu v Žužemberku. (ss-i)
Hiša pri okrajni cesti
med Lašlfiaml ia Ribnico, obsioječa z dvema sobama, dvema spalnicema, dveh obokanib kleti, polog tega jo tudi skedenj, blev, svinjak in ena njiva Vse je v dobrem stanu. Plačilni pogoji so jako ngadni. Več se poizvč pri	j^jf^f Poljancu
(J8—1)	Praprečo ètov. 9 posta LeSie.
Prodajalmca v najem.
Na prav dobrem prostom Icíeča prodajalnica, z vso potrebno opravo se takoj odda v najem.
Katarina Adamte
(47)	hiS. štev. Á v Šmarjetl.
Podpisani opozorim slavno občinstvo na svojo zalogo bele tkanino, rumbarskih tovarn in iz kaznilnice Lepoglava (Konigl. Straianstalt Lepoglava) in steer : pražQo in domače platno ; več vrst platna za arjube (Leintilcher) ; v eno sirjavo t. j. 150 do 165 cm. široko tanko pravo platno (Ueinleincn) io mnogo vrat belih Sifonov; bele in barvane mlzne naprte (Tisehtiieher) prtlče in brisavke (Serviette, Uandtiicher) itd.
Ob enim priporočim tudi mojo bogato zalogo črnega tibeta in kaâmira ođ 50 do 2-30 cm. širokosti.
Fr. Božić,
trgovec; v Rudoifovem.

Lepo stanovanje pri Šmarjoti.
Velika hiĚa aH gradič 8 petimi «obami, kuhinj«, dvemi kleti in uckoliko vrta z saduiiu drevjem nasajenim na lei»eni Boinèncm kraji, pet miotit ud farue cerkve, priprarno za kakega duhovoika v pokoju ali tndi za kako rokodelstvo, daje se v tiajeni ali tudi proda. Već o tem pové Janez Ďudovan, p isestoik v Gorenji thsí, posta Šmarjeta.	(31—3)
4000 velikonočnih jerbasev (pletenic)
ponuja
M. Pakič v Ljubljani.
Ti
•O
o Si.
so
ša v eno nadstrope
J
na priličnem prostoru v Navem tncstu se takoj iz proste roke pnida. Kje pove uredništvo „Dol. Novie"
pt [' H p O .1 (I Z K ^
Podpiaani cameravaiu svojo maujác, nasproti g^lavni prodajalniei ležeio štacano (»])n-stiti, zatoraj napravim	[30-ii}
^ razprodajo ^
0(1 1. sveřaím dulje.
Kazliéuo blago za možke in ženske ol)li;ke itd, razprodajalo se bode
pod fabriško ceno! Josip Ogoreutz v Novem Mestu
K a z p r o <1 il j
11
93
-o
©
U A
tS5 S3
^ Dober klavir ^
je na prodaj po nizhj ceni na Raki, hiš. št, 74.
Bilanca
posojilnice v Črnoinlji, registrované zadruge z neoniejeuo zavezo za žesto upravno
leto 1890
Aktiva	gld.	kr	Pasiva	gld	kr.
Dana posojila........ Zaostale obresti........ Pri drngih zavodih ualo^ieni denar Obriisti lid pri drugih Zitvodih naluŽM-nega denarja ...... Predplaiani ekspensar ...... Vrednost tiskoviu (kujižic, menjic, dolžnih pisem)........ Gotovina 31. decembra 1890 . , .	189 101266 226 100 3 58 46 5384	U5 90 '96 30 09 66 92	Deleži (631 driištvenikov ima 1415 deležev á 2 gld )...... Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog Predplač&DO obresti za 1891 . , . Nevzdignene dividende od deležev Vstopnina, ki pr pade k rezervonemn zakladu ......... Čisti dobiček.........	2830 96846 ÍÍ868 1 1086 : 221 174 2257	46 82 61 16 33
Skupaj .	i 107284	38	Skupaj . j	107284	38
Poročilo.
Posojilnica imela je koncem leta 1869 druatve-	Naôelstvo, epoznavSi vgodni položaj posojilnioat
nikov 579; v letu 1890 jib je izstopilo 35, pristopilo	snižalo je že od 1. julija 1890 naprej dolžnikom obresti
pa y7, t>tko, d» se je število driistveuikov povïdig-	od 6V27o 6%, ia ker se jo tudi olajšava pri davkn
nilo ua e-^ïl, ki imajo 1416 potno vplaĚanih deležev	dosegla, znižale so se tudi pristojbine za upravae
v zaeskn 2830 gld.	stroške s 1. jaouvarjem 1891 od l^/o na 1/2%, tako.
Prometa bilo je 171.921 gld. 14 kr. toraj za.	da ima dolžnik sedaj vsega skupaj le 61/2% plače-
16.621 gld 42 kr. več od prejšnjega leta; tudi re-	vati, med tem, ko 9c hranilne vlogo po 5% obrestnieio. zervai aaklad uarastei je na 41 f2 gld 11 kr. kar . .	o ^ ^	j ,
daje veCjo sigurnost in olajáaje poroStvo zadrainikov.	dolžniki po obrokih in tudi labko v manjših
Hranilnih vlog ima posojilnica s kapitalizovanimi	svoj dolg plačujejo, pripeti se malokdaj po-
obreeti vred 1007J5 gld 28 kr,	treba tožbe. V toibi je le 9 dolžnikov, Zgube do-
Izposfijeiiega dtnarja je in sicer:
na meu
ee
na zemljisĚa vknjiženega . . . na dolina pisma, katera tndi poroki podpišejo.....
tedaj skupaj .
Anton Jer&lnovIĆ 1. r.,
lav Datel j.
20.012 gld. 35 kr, 32.290 „ 31 „
964 „ 24 „ 101.266 gld. 90 kr.
sedaj ni ée nobene zaznamovati,
ObCni zbor je račnii za 1890 doć 1. februvarja 1891 potrdil in odobril, da je načelstvo pogoreleem v Dragovanji vasi na raéun čistega dobiCka v letn 1890 podarilo 30 gld.
Avgust Kuno I r., Martin Malerifi 1. r., Franc Šuétar&lč 1. r..
odbomikL	'
Z glavnimi in pomoCnimi knjigami primerila in v redu našla: Anton Pavlin 1. r,,	Franc Šetina 1. r.,
ra6nnskeg« preglodovaloa namectnlk.
raSnuaki pregiadoTttlec.
Odgororai nredaik,	ta laloinik J. Krajec.
(49)
Novomesto. — Katisnil J, Krajec.