Poleg tega pa av to r hvalev redno upošteva in k ritično p re tre sa tu d i spo­ zn an ja tu je lite ra tu re o gorskih po leden itvah drugod po svetu. O tem priča tu d i širok izbor u p o rab ljen ih v irov n a koncu kn jige . Ta širok, rek li bi p lan e­ ta rn i pogled, k i ga k n jig a izžareva, je v m arsičem ko ris ten tud i za naše razm ere, ko p re rad i vrednotim o geom orfološke in d ruge poteze pleistocenske dobe p reveč v »alpski« luči. M aksim ov n a jp re j ob ravnava splošne geom orfološke in glaciološke po­ teze, k i p riča jo o s tad ia lnem znača ju gorskih poledenitev . V n a d a lje v an ju ra z č le n ju je av to r s tad ia ln a u m ik a n ja ledenikov zadn je p le istocenske polede- n itve v n a jra z ličn e jš ih gorstv ih po svetu. Posebno pom em bno je poglavje, v k a te rem govori M aksimov o m orfoloških, m orfom etrijsk ih in k ronoloških zakonitosti, k i odsevajo v d inam ik i holocenskih gorskih ledenikov. V n a ­ d a lje v a n ju pa osvetli tud i teo re tične osnove gorske po ledenitvene d inam ike in p rik aže n je n e splošne zakonitosti z lasti za dolinske ledenike. V nas led ­ n jem pog lav ju pa zajam e av to r tu d i še kon tinen ta lno po ledenitev in n jeno povezanost z gorskim i leden ik i te r se zadrži zlasti p ri k ronološk i in vzročni vzajem nosti obeh v rst po ledenitev in to tako za recen tno k a k o r za pleistocen- sko dobo. P ri s led n ji posveča pozornost zlasti in ladopleistocenskem u razvoju . Se širše poglede odpira k n jig a v poglav ju , k je r p ro u ču je av to r polede- n itvene s ta d ije z istočasnim i ritm i po tresne aktivnosti, tek to n ik e in vu lka- nizm a na zem lji, p r i čem er opozarja na ustrezno časovno sk ladnost te d ina­ mike. M aksim ov zato meni, da ritm ična razv o jn a shem a gorskih po ledenitev ne v e lja samo za procese, k i se o d v ija jo v h id rosferi in atm osferi, tem več tu d i za procese, k i po teka jo v sam i litosferi. Na osnovi teh in d rug ih p roučitev (upošteva tud i denudacijske te rase v gorskem svetu te r ab raz ijsk e te ra se ob d anašn jih obalah) dokazu je M aksi­ mov splošno razvo jno ritm ičnost p le istocenske dobe. P ri tem se sk licu je tud i na M ilankovičevo astronom sko teo rijo k lim atsk ih ko leban j ozirom a na n jegovo k r iv u ljo sončne aktivnosti. Ko jo na novo osvetli, jo s tem p rav z a­ p rav znova oživi, sa j so jo v zadn jem času po svetu p rece j zanem arili. P ri tem opozori, da je tre b a M ilankovičevo k r iv u ljo in te rp re tira ti z in terferenco različn ih razvo jn ih ritm ov in ne samo v luči enega ritm a ko t doslej. S tem v zvezi M aksim ov p o u d a rja zlasti p rep le ta n je 40700-letnega (geološkega ozi­ rom a k lim atskega) ritm a, n ad a lje 1850-letnega te r dvo jnega 11-letnega (to je 23-letnega) ritm a. M aksim ov je tako sestav il za pleistocensko dobo novo razvojno shemo paleogeografsk ih sprem em b na zem lji. O benem p o ja sn ju je vzajem nost ritm ičn ih po javov na zem lji. N a osnovi teo re tične sheme, k i jo je izdelal za pleistocensko dobo, p redv ideva av to r paleogeografske sprem em be, do k a te r ih n a j bi p rišlo na zem lji v nas ledn jih tisočle tjih . D ark o R ad in ja L eont'ev O. K. in Saf'janov G. A., K an'ony pod inorem , izd. M ysl\ Moskva 1973, s tran i 261. A v to rja sta kn jigo v celoti posvetila o b rav n av an ju zelo sveže p ro b le ­ m atike s pod ročja m orske geom orfologije — p ro u čev an ju podm orskih k a n jo ­ nov in d rug ih značilnosti m orskega dna, k i so z n jim i neposredno vzročno povezane (podm orski usadi, podori, plazovi, suspenzijsk i tokovi, kana li in v rša ji). V o sp red ju je po tem takem obravnava zelo razsežn ih re liefn ih oblik, k i n a s ta ja jo s svo jev rstn im i in dinam ičnim i, predvsem p a velikopoteznim i geom orfološkim i procesi, k i smo jili do nedavna malo poznali. O dkriva nam jih p rav zap rav šele nova raz iskovalna teh n ik a (eholoti, seizm ično-akustična, m agnetna in d ru g a m e rje n ja m orskega dna). P ri tem je pom em bno, da segajo odm evi teh po javov m a rs ik je tud i neposredno do obal ozirom a v obalni pas in še lfna m orja , k je r si jih doslej povečini nismo znali ustrezno razlagati. Ti po jav i niso samo zanim ivi, tem več so pom em bni tud i z družbenogeograf- skega vid ika, k a r se je doslej že v ečk ra t p rav očitno pokazalo (npr. trg an je podm orskih te legrafsk ih in drugih kab lov v podm orskih kanjon ih , razdiranje obalnega sveta in odnašanje peščin v širokem zaled ju podm orskih kanjonov itd.). K njiga odpira pravzaprav zaokrožen p reg led nad n jihovo celotno prob le­ m atiko in ne sam o nad ožjo geom orfološko. Pri tem pa je hvalevredno, da se avtorja ne zgu b ljata v podrobnosti, tem več enostavno, pa vendar tehtno in zlasti m etodološko zelo privlačno, podajata razm erom a zahtevno, m alo znano snov in ostajata v sesk ozi pri b istvenem . O snovni problem i so zgoščen i v štev iln ih kratk ih p og lavjih . Č eprav nas avtorja seznanjata tudi z razvojem sam ih proučevanj in osvetlita tudi posam ezne k anjone, z lasti dom ače, pa ven darle v sesk ozi skrb ita za ravn ovesje m ed stvarnim i podatk i na en i strani in teoretičn im i ter drugim i izp eljavam i na drugi. V vseb inskem pogledu je seveda b istveno spoznanje, da podm orski k anjon i z ogrom nim i v rša ji vred niso m orda enostavno n ad a ljevan je rečnih dolin in nakop ičene rečne ak u m u lacije na obalah pa tudi ne erozijsk e ozirom a ak u m ulacijske fosiln e ob lik e iz p le istocen sk e dobe, ki naj bi nasta le na kopnem ob evstatičnem zn iževan ju m orske gladine, k asn eje pa naj bi jih za lilo m orje. Taka naziranja je sodobna geom orfo log ija povečin i že opustila. Pot pa si u tirajo spoznanja, da gre za p ojave, k i n asta ja jo neposredno v m orju ozirom a na m orskem dnu, čeprav zakonitosti, po katerih se ti procesi od vija jo , še prem alo poznam o. K aže pa se ven d arle zelo značilna sozavisnost m ed kontinenta ln im obrobjem (pribrežna cona in šelfi) in oceanskim dnom, pri čem er im ajo pom em bno posredovalno v logo vm esna k on tinenta lna po­ bočja in ravno van je so vrezan i vsi podm orski kanjon i. T i seveda niso izjem ni, saj so k an jon i razširjen i na k ontinenta ln ih pobočjih vseh m orij in izob lik ovan i v vseh geografsk ih širinah, tako da jih doslej poznam o že na tisoče. Po razsežnosti pa k an jon i in n jih ov i vrša ji znatno presegajo ustrezne ob lik e na kopnem . U trju je se prepričanje, da n asta ja jo p og lav itn i eroz ijsk i in akum ula­ c ijsk i procesi, s tem pa seveda tudi ustrezn e ob lik e m orskega dna, s t. i. su sp en zijsk im i tokovi — z nekakšn im i »blatnim i rekam i«, k i jih obdobno prožijo podm orski usadi, p lazovi in potresi. Zato uvrščata avtorja te procese pravzaprav m ed velik op otezn e katastrofa lne p ojave na zem lji. T i p ojav i naj bi rušili ravnotežje v sedim entih , k i se k op ič ijo v »povirju« podvodnili k an jon ov — na robu še lfov in obrežnega pasu sploh. Pri tem je b istveno spoznanje, da se ter igen i sed im enti ne k op ič ijo sam o ob u stju rek, tem več tudi v drugih delih obrežnega pasu, kam or jih prenašajo različn i procesi m orske d inam ike (valovanje, p lim ovanje, tokovi itd.). R avno to, da segajo k anjon i pred različne dele litora lne cone in ne le pred u stja v e lik ih rek. je pri to lm ačenju povzročalo doslej n a jveč p reglavic. Saj se k an jon i pogosto začen ja jo tam, k jer k op ičen je ter igen ih sed im entov, k i skozi k anjone hranijo podm orske vrša je , n ik akor n i očitno. Značilno je , kako je znanost tudi g led e geneze podm orskih kanjonov prehodila podobno spoznavno pot, kakor pri drugih re liefn ih oblikah. Vendar so tudi tu m orala enostranska in poen ostav ljen a , večkrat od drugod prinesena naziranja, zam en jati specifična in bolj celov ita spoznanja. Tako so tudi pod­ m orske k an jon e razlagali n ajp rej s tekton iko in kopno erozijo , sp loh pa seved a k ot fosiln e, na p le istocen vezan e tvorbe ipd. Le polagom a so si u tirala pot prepričanja, da n asta ja jo podm orski k an jon i v sam em m orju in s sv o je ­ vrstn im i geom orfološk im i procesi. G re torej za spoznanje o tem , da erozija , denud acija in linearno transportiranje m ateriala n ikakor niso om ejen e le na kopno, tem več se podobni, ustrezno m odificiran i procesi od v ija jo tudi na m orskem ozirom a oceanskem dnu. Zato podm orski k an jon i in n jih ov i vrša ji ne odpirajo novih pogled ov sam o na podvodno m orfogenezo, tem več tudi na epirogenezo, v m arsičem tudi na d iagenezo m orskih used lin , do n ek e m ere seved a tudi na k lasično pojm ovan je ab solutne erozijsk e baze itd. V m arsi­ čem pa o sv e tlju je jo tudi p og led e na o žje in b o lj o tip ljiv e zveze, k i obstajajo m ed m orfogenetsk im i procesi na kon tin en tih in oceanih , skratka na t. i. planetarno geom orfologijo . N aj podčrtam o, da pri vsem tem ne gre m orda za podvodne d oline in vršaje p litv ih , še lfn ih m orij v obm očju evsta tičn ega k o leb an ja m orske g la ­ dine, tem več za g lobokom orske vrša je , k i se začen ja jo v eč sto k ilom etrov od obal in se spuščajo v eč tisoč m etrov globoko pod m orsko gladino. Medtem ko gre pri prvili povečin i za kopno m orfogenezo za časa p le istocen sk ih m orskih osc ilac ij, so drugi v sesk ozi posled ica podm orskih m orfogenetsk ih procesov. Pri tem avtorja poudarjata, da so tudi podm orski k an jon i razvojno zelo kom p lek sn i pojavi, pri katerih se p rep leta jo različn i procesi in zato u pravičeno opozarjata na n jih ove razlike. V rednost k n jig e je potem takem predvsem v pregled n i obravnavi tem a­ tik e in prob lem atike, n ad a lje v širokih , p lanetarn ih izhodiščih — kar terja že snov sam a po sebi — pa seveda v težn jah po vsesk ozi d ia lek tičnem obrav­ n avanju pojavov. K njiga zato posredno spodbuja teoretična in druga raz­ m išljan ja tudi g led e drugih prirodnogeografsk ih kom p leksov in prirodne geogra fije kot celote , čeprav avtorja tega nam ena bržkone n ista im ela. D arko R adinja UNESCO, International Classification and Mapping of Vegetation, Paris 1973, 93 strani, barvna legenda, v prilogi. O rgan izacija združenih narodov za izobrazbo, znanost in k u ltu ro (UNESCO) je ko t šesti zvezek zb irke »Ekologija in varstvo okolja« (Ecology and C onservation) izdala pu b lik ac ijo o m ednarodni k la s ifik ac iji in k a r tira n ju ras tja . O b jav ili so jo v tre h jez ik ih (angleščini, francoščin i in španščini). Ta p u b lik a c ija je sad sk o ra j desetle tnega dela sta lnega odbora za k la s i­ fikac ijo in k a r ti ra n je ra s tja na zem lji, k i ga je u stanov ila ta m ednarodna organ izac ija . Že 1. 1964 sta J. Schm ithüsen in H. E llenberg p r ip ra v ila p rv i seznam pojm ov in znakov za razv rstitev in k a r ti ra n je vegetacije . Po m nogih posvetovanjih , dopoln itvah in p rak tičn ih p re izkusih je odbor končno sp re je l k lasifikac ijo vege tac ije in znake za n jeno karto g rafsk o ponazoritev v obliki, k i je p riobčena v te j pub likac iji. V k la s ifik ac iji so za je te n a jv ažn e jše k a teg o rije ra s tja na zem lji, k i bi j ih lahko p rik aza li na k a r ta h v m erilu 1 : 1,000.000 in drug ih m erilih . Kot g lavni k r i te r i j p r i te j razv rstitv i vege tac ije je odbor izb ra l n jeno fiziogno­ m ijo in s tru k tu ro . Ta dva k r i te r i ja nu d ita na jb o ljšo osnovo za p rim erjav o ra s tja v svetovnem m erilu . Poleg tega so upoštevali tud i ekološke fak to r je (podnebje, p rs t in relief). R astje , k i bo p rikazano na ta način, bo odražalo uč inkovan je vseh elem entov o k o lja in tu d i delovan je človeka. T ak i v id ik i o b rav n av an ja ra s tja p a so zelo b lizu geografskim pogledom na vegetacijo , k a r je tre b a p rip isa ti vp livu , k i so ga im eli na sestavo te k lasifik ac ije geografi J. Schm ithüsen, G. T ro ll in A. W. K iichler. Po te j k la s ifik a c ij i j e rastje na zem lji razdeljeno na pet enot: gosti gozd, sv e tli gozd, grm ičevje , pritlik avo grm ičev je in podobni se s to ji ter travnato rastje. T e enote se d ele še naprej, z lasti g led e na m erilo karte. To je zelo pom em bno za prikaz rastja na m anjših p odročjih ozirom a na kartah v v e lik ih m erilih . V saka od teh enot je v p u b lik ac iji označena s svojo štev ilk o , im enom in d efin ic ijo , tako da se jo lahko brez težav določi. P oleg defin icij vege tac ijsk ih enot različn ih stopen j v sebu je ta p u b lik a ­ c ija tud i pog lav je o n jihovem karto g rafsk em p rik azo v an ju in seznam k a r to ­ g rafsk ih znakov. V egetacijske enote o p red e lju je jo različn i znaki in različne barve. S kom binacijo m ed n jim i je mogoče jasno op red e liti vsako enoto. O snovnih b arv je osem: rdeča, o ranžna, rum ena, zelena, m odra, v ijo lična, siva in kostan jevo rjav a . S ko m b in iran jem teh b arv pa je mogoče dobiti štev ilne odtenke, k i so po treb n i za p rik az 225 vege tac ijsk ih enot. Znaki so razd eljen i v tr i skup ine : za d rev je , g rm ovje in za zelišča. Z n jim i lahko k artog rafsko prikažem o tud i m noge vege tacijske enote v navadnem tisku, če to ni mogoče z barvam i. Vsi znak i in b arv e za posam ezne enote ra s tja so p red stav ljen i v b a rv n i legendi, k i je dodana k o t p riloga te j pub likaciji.