A
Narodna
ČITALNICA
začetkom leta 1879.
0|D
Založila čitalnica. Tisek Blaznikovih dedičev v Ljubljani.
narodne Čitalnice
v
začetkom leta
1879.
vi ^
i
Založila čitalnica. — Tisok J. Blaznikovik naslednikov v Ljubljani.
'' 2* v \V/
i' ■ ‘■ 'jr
\
čitalnični odbor voljen za leto
Predsednik:
Gospod dr. Bleiweis Janez, c. k. profesor, deželnega glavarja namestnik i. t. d.
Gospod dr. Bleiweis Karol, primarij v deželnej bolnišnici in mestni odbornik.
„	Drenik Franc, glavni zastopnik zavar. društva Peštanskega.
„	Hribar Ivan, glavni zastopnik banke Slavije.
„	Juvančič Dragotin, trgovski potnik.
„	Kreč Matej, deželni tajnik.
„	Pakič Mihael, trgovec in hišni posestnik.
„	Pečnik Franjo, deželni uradnik.
„	Ravnihar Franjo, deželni blagajnik.
,,	Robič Luka, dež. poslanec, c. k. davk. nadinspektor.
„	Stegnar Feliks, c. k. učitelj.
„	Valenta Vojteh, mestni uradnik.
Predsednikov namestnik: Gospod dr. Zupanec Jernej, c. k. notar.
Blagajnik:
Gospod Kadilnik Franc, blagajnik banke Slovenije.
Tajnik:
Gospod Pfeifer Josip, deželni koncipista.
Odborniki:
Častna društvenika:
Prevzvišeni gospod Strossmajer Josip Jurij, vladika v Djakovu. Gospod dr. Janez Bleiweis, c. k. profesor, deželnega glavarja namestnik i. t. d.
Tukajšnji društveniki:
Gospod Alešovec Jakob, lastnik „Brenceljna“.
„ Ambrožič Franjo, dr., mestni zdravnik.
Gospodičina Arce Josipina.
Gospod Armič Makso, faktor narodne tiskarne.
„ Avšič Jakob, uradnik Slavije v Ljubljani.
„ Benedikt Josip, trgovski pomočnik.
„ Billina Ferdinand, trgovec in hišni posestnik. Gospodičina Blaznik Fani.
Gospod Bleiweis Karol, dr., primarij v dež. bolnici in mestni odbornik.
„	Branke Rajmund, privatni uradnik.
„	Brus Andrej, zasebnik.
„	Bučar Anton, trgovec.
„	Bučar Franjo, trgovec.
„	Burger Anton, trgovski pomočnik.
„ Businaro Ljudevit, frizer in hišni posestnik.
„	Celestina Josip, c. k. profesor.
,,	Češko Valentin, trgovec in posestnik.
„	Citerer Andrej, čevljarski mojster.
,,	Citerer Janez, hišni posestnik.
„	Copag-Marenco Matej, knjigovodja.
„	Čamernik Vincencij, kamnosek.
„ Čebašek Andrej, dr., profesor bogoslovja in vodja semenišča.
• „	Čik Jakob, trgovec.
„	Deutsch Josip, rrgovec.
„ Doberlet France, tapecirar in mestni odbornik.
Gospa Dogan Marija, trgovčeva vdova.
Gospod Dolenec Josip, krojaški mojster.
„ Dolenec Oroslav, svečar in hišni posestnik.
„	Drahsler Pavel, trgovski vodja.
Gospod Drč Josip, dr., zdravnik.
„ Drenik Franjo, glavni zastopnik zav. društva Peštanskega. „	Erbežnik Franjo, trgovski pomočnik.
„	Eržen Ignacij, župnik v pokoji.
„	Eržen Viktor, zasebnik.
„	Fabijan Janez, trgovec in hišni posestnik.
„	Faleschini Franc, zidarski mojster in hišni posestnik.
„	Favkal Karol, kavarnar.
„	Fortuna Franjo, trgovec in hišni posestnik. _
„	Förster Anton, vodja godbe v stolnej cerkvi.
„	Galle Hinko, posestnik fabrike.
„	Geba Josip, urar.
„	Gecelj Josip, gledališki igralec.
„	Gerber Matija, bukvovez in hišni posestnik.
„	Giontini Janez, knjigotržec.
„	Gnezda Anton, kavarnar in hišni posestnik.
„	Gnjezda Janez, prefekt v Alojzijevišči.
„	Goljaš Janez, restavrant in hišni posestnik.
„	Goričnik Franjo, trgovec.
„	Goršič Fr., orglarski stavbni mojster in mestni odbornik.
„	Gosti Franjo, c. k. poštni uradnik.
„	Grasselli Peter, trgovec, hišni posestnik.
„	Gril Anton, trgovec.
„	Hafner Jakob, c. k. profesor više realke.
„	Haman C. J., trgovec.
„	Hamerschmidt Ernst, privatni uradnik.
„	Hohn Edvard, bukvovez in hišni posestnik.
„	Holc Vatroslav, knjigovodja Slavije v Ljubljani.
„	Horak Janez, trgovec in mestni odbornik.
„	Hren Franjo, trgovec in hišni posestnik.
„	Hribar Ivan, glavni zastopnik banke Slavije.
„	Iber Janez, trgovski pomočnik.
„	Jamšek Janez, trgovec in hišni posestnik.
„	Jeločnik Anton, trgovski knjigovodja.
.,	Jenko Alojzij, pekovski mojster.
„	Jenko Ljudevit, dr., zdravnik.
„	Jentl Anton, trgovec.
„	Jurčič Josip, urednik „Slov. Naroda“ in mestni odbornik.
„	Juvančič Dragotin, trgovski potnik.
„	Kadilnik Franjo, blagajnik.
Gospa Kafol Ana, posestnica.
Gospodičina Kafol Josipina, poscstnica.
Gospod Kaiser Franjo, puškar.
„	Kajdiž Janez, trgovski pomočnik.
„	Kajzel Peregrin, trgovski pomočnik.
„	Kandolini Vojteh, posestnik.
„	Kapler^Josip, dr., c. kr. okrajni zdravnik.
Gospod Karinger Edvard, zasebnik.
„	Kavšek Karol, trgovski pomočnik.
„	Kenda Henrik, trgovski pomočnik.
„	Kermavner Valentin, c. k. gimn. profesor.
„ Kirbiš Rudolf, cukrar.
„ Klein Anton, posestnik tiskarne.
„	Klemenčič Josip, profesor na c. k. vadnici.
„	Kljun Dragotin, duhovnik, dež. poslanec in mest. odbornik.
„ Knez Janez, trgovec.
„ Knific Rajmund, trgovski pomočnik.
„ Koch Franc, trgovec.
Gospa Kogel Babeta, hišna posestnica.
Gospod	Kolman Franc, trgovec in posestnik.
„	Koloreto Viktor, c. k. računski uradnik.
Gospodičina Kos Terezija.
Gospa Košir Jovana, hišna posestnica.
Gospod Košmelj Blaž, trgovski pomočnik.
„	Kozler Janez, grajščak.
„	Kozler Peter, posestnik.
Gospa Krah Roza, fotografinja.
Gospod Kramer Franjo, kanonik.
„	Kreč Matej, deželni tajnik.
„	Kremžar Andrej,	upravnik dež.	dobrod.	naprav.
„	Krišper Valentin,	trgovec in grajšak.
„	Križanski Janez,	zasebnik.
„	Križner Friderik,	c. k. profesor	više realke.
„	Kunst Alojzij, čevljarski mojster.
„	Kušar Josip, trgovec in hišni posestnik.
„	Lamove Janez, trgovski pomočnik.
„	Lavrič Mihael, trgovski vodja.
„	Lavtižar Franjo, trgovski pomočnik.
„	Lavtnar Janez, trgovski pomočnik.
„	Lazar	Mihael, prvi učitelj dekliške preparandije.
„	Leben	Matija, dr., profesor bogoslovja.
„	Levec	Franjo, c. k. profesor više realke.
„	Levec	Janez, učitelj v Ljubljani.
„	Lozar	Josip, trgovec.
„	Lukman Jakob, c. k. računski svetnik.
„	Majer Franjo, zlatar pri Vrhovcevih	dedičih.
„	Marn Josip, profesor na c. k. višji	gimnaziji.
„	Marolt Avgust, glasovirar.
Gospa Materne Julija, hišna posestnica.
Gospod Matevže Josip, trgovec in hišni posestnik.
„	Meden Janez, uradnik.
„	Miklavec Rudolf, trgovec.
„ Močnik Matevž, učitelj na mestnej glavnej šoli.
„	Modic J., zasebnik.
Gospod Moše Alfons, dr., odvetnik.
„ Mulaček Franjo, trgovski pomočnik.
„	Mulej Andrej,	c. k. računski	revident.
„	Munda	Franjo,	dr., odvetnik.
„	Munda	Jakob,	c. k. sodnijski	adjunkt.
„	Murnik	Janez,	vitez Franc Jožefovega reda, tajnik trgov-
■ ske in obrtnijske zbornice.
„ Naglas J. N., tapecirar in hišni posestnik.
„ Neuwirth Ferdinand, trgovec.
„ Ničman Henrik, bukvovez in hišni posestnik.
Gospa Nigrin Avgusta, zasebnica.
Gospod Nolli Srečko, kleparski mojster.
„ Nosan Ivan, c. k. avskultant v Ljubljani.
„	Novak Vinko, trgovec.
„	Oblak Josip, notarski koncipijent.
„	Ogorelec Martin, trgovski pomočnik.
Gospodičina Orel Marija, zasebnica.
Gospod Pajek Ivan, privatni uradnik.
„	Pakič Mihael,	trgovec in hišni	posestnik.
„	Papež Franjo,	dr., odvetnik.
Gospodičina Pardubski Antonija.
Gospod Paternoster Josip, deželni uradnik.
„	Paternoster Simon, notarski uradnik.
„	Pavšek Josip,	krojaški pomočnik.
„	Pavšler Josip,	kanonik.
„	Pečnik Franjo, dež. uradnik.
„	Perdan Janez, trgovec in hišni posestnik.
„	Perme Anton, trgovec in hišni posestnik.
„ Perona Ljudevit, magistratni svetovalec.
,, Pestotnik Janez, dr., primarij v dež. bolnici.
„	Peterca Franjo, posestnik in trgovec.
„	Peternel Mihael, c. k. profesor v pokoji.
„	Petričič Vazo, trgovec, hišni posest, in mestni odbornik.
„	Pfeifer Franjo, c. k. računski uradnik.
„ Pfeifer Josip, dež. koncipista in oskrbnik križ. grajščine. „	Pirc Emanuel, priv. uradnik.
„ Pirker Leopold, trgovec in hišni posestnik.
„	Pleiweis Josip, hišni posestnik.
„ Pleteršnik Maks, c. k. profesor više gimnazije.
„	Počevavnik Janez, mesar.
„	Podkrajšek Anton, magistratni ekonom.
„	Pogačar Martin, knezoškof. kancelar.
„	Pogačnik Anton, trgovski pomočnik.
„	Poklukar Josip, dr., dežel, poslanec.
„	Polak Karol, usnjarski trgovec.
„	Potočnik Franjo, c. k. stavbni svetnik v pokoji in mestni
odbornik.
Gospod	Potočnik Janez, pekovski mojster in hišni posestnik.
„	Praprotnik Andrej, vodja mestne glavne šole.
„	Predika Jakob,	glavni učitelj v Ljubljani.
„	Premek Anton,	c. k. poštni uradnik.
„	Pribil J., uradnik.
„	Radics pl. Peter, historiograf.
„	Ramm Albert, hišni posestnik.
„	Ravnihar Franjo, deželni blagajnik.
„	Ravnihar Ljudevit, c. k. deželne sodnije svetovalec.
„	Rebolj Rudolf, priv. uradnik.
„	Regoršek Franjo, trgovec.
„	Reichman Heinrik, trgovec.
„	Reichman Rajmund, trgovec.	v
„	Robič Luka, c. k. davkarski nadinšpektor v	pokoji in
deželni poslanec.
„	Rozman Janez, duh. pomočnik.
„	Rupar Andrej, tapecirar.
„	Schaffer Vojteh, rokovičar.
„	Semen Janez, doktor in profesor bogoslovja.
„	Sirnik Karol, restaurateur.
„	Skaberne Avgust, trgovski pomočnik.
„	Skaberne Slavoljub, trgovski pomočnik.
„	Skale Pavel, učenik živinozdravništva in hišni	posestnik.
Gospodičina Škerjanec Neža, hišna posestnica.
Gospod	Skofic Janez, trgovec.
„	Slivnik Vincencij, trgovski pomočnik.
„	Slovša Franc, mesar in hišni posestnik.
„	Sos Miroslav, trgovski pomočnik.
„	Souvan Ferdinand, trgovec.
„	Souvan Franjo Ksaver, posestnik.
„	Souvan Franjo Ksaver, trgovec.
„	Špindler Franjo, hišni posestnik.
„	Stamcar Franjo, zasebnik.
„	Stanovski Anton, zasebnik.
„	Staravaški Janez.
„	Stare Josip, dr., concipist c. k. fin. prokur. v	Ljubljani.
„	Stavelj Ignacij,	dr., zdravnik v deželnej bolnici.
„	Stegnar Feliks,	c. k. učitelj.
„	Steinmetz Alojzij, trgovski pomočnik in hišni	posestnik.
„	Štempihar Val., dr., odvetniški koncipient.
„	Stepančič Anton, trgovec in hišni posestnik.
„	Strecker J. V.,	krojaški mojster.
„	Strzelba Josip,	trgovec in hišni posestnik.
„	Šantel Franjo, trgovec in hišni posestnik.
„	Šešek Franc, vinski trgovec.
„	Srn id Janez, kavarnar.
„	Solar Janez, c. k. deželni šolski nadzornik.
Gospod	Šraj Janez, pekovski	mojster.
„	Šumi Luka, krojaški	mojster.
Gospa Tambornino Ana, zlatar, in hišna posestnica.
„	Tavčar Karol, trgovec in	hišni posestnik.
„	Tavčar Luka, trgovec in	posestnik.
„	Tekavčič Karol, oskrbnik	dež. posilne	delalnice.
„	Tekavčič Karol, trgovski	pomočnik.
„	Terček Franc, trgovec.
„	Tomec Jakob, mestni	komisar.
„	Tomec Josip, posestnik.
„	Tomič Viljelm, trgovski pomočnik.
„ Tomšič Janez, učitelj na c. k. učiteljskej vadnici.
„	Tomšič Franjo, inženir.
„	Trdina Janez, priv. uradnik.
„	Treven Franjo, zasebnik.
„	Trojanovič Konstantin, stotnik (capitano).
Gospa	Trpinec Josipina, grajščakinja.
Gospod Trtnik Franjo, dež. uradnik in hišni posestnik.
„	Turk Hugon, trgovec.
„	Turk Janez, hišni posestnik.
Gospa	Valenta Albina.
Gospod Valenta Alojzij, doktor in profesor porodoslovja, vodja deželne bolnišnice.
„	Valenta Vojteh, mestni uradnik.
„	Vavrü Janez, c. k. profesor više gimnazije.
„	Več Janez, trgovec in hišni posestnik.
„	Verderber Janez, trgovski pomočnik.
„	Vilhar Ivan, trgovec in posestnik.
„	Vizjak Vincencij, deželni uradnik.
„	Vodušek Matevž, c. k. gimnazijski profesor.
„	Vošnjak Josip, dr., primarij deželne posilne delalnice,
državni in deželni poslanec.
„	Wiesthaler Franc, c. k. gimnazijski profesor.
„	Winter Edvard, cukrar.
„	Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru.
„	Zarnik Valentin, dr., odvetnik.
„	Zdešar Lorene, fabrikant in vinski trgovec.
„	Zeplihal Ognjeslav, kamnopisec.
„	Zupančič Filip Jakob, zidarski mojster.
Zupanec Jernej, doktor prava in c. k. notar.
„	Žagar Karol, kontrolor dež. blagajnice.
„	Žakelj Friderik, c. k profesor više gimnazije.
„	Železnikar Franc, krojaški mojster.
„ Žvab Lovro, privatni učitelj.	-St.	256.
Vnanji društveniki:
Gospod Barbo Josip, grof, grajšak, deželni in državni poslanec v Rakovniku.
„	Krajec Janez, posestnik tiskarne v Rudolfovem.
„	Krsnik Janko, drd., notarski kandidat na Brdu.
„	Nolli Josip, pevec opere v	Milanu.
„	Pleiweis Valentin, trgovec	v Beču.
„	Rudež Dragotin, grajščak	v Hrastji.
„	Svetec Luka, c. k. notar	in deželni poslanec v Litiji.
„	Štrukelj France, duhovnik	na Šmarni	gori.
„	Tanšek Ivan koncipient in	posestnik	v	Brežicah.
„	Tavčar Ivan doktorant v	Kranji.
„	Vidic Franjo, trgovec na	Dunaji.
Štev. 11.
Častna društvenika Tukajšnjih društvenikov Vnanjih društvenikov
. 256 . 11
2
Skupaj
. 269
Delovanje narodie čitalnice ? Liljani
leta 1878.
Poročal tajnik Josip Pfeifer v občnem zboru dno 26. docembra 1878.
Prečastita gospoda!
Zopet mi jo dana častna naloga, po končanem društvenem letu v odborovem imenu račun polagati o delovanji slovenske narodne čitalnice Ljubljanske.
Predno pa pričnem poročilo o delovanji čitalničnega odbora ter o gibanji našega društva sploh, moram na čelu omeniti prevažnega dogodjaja. Ne da bi ga morda bilo treba klicati v spomin, vsaj nam je vsim nepozabljiv, ampak da ga zaznačujem v zgodovinskem obziru našega društva.
Prečastiti naš podpredsednik g. dr. Jernej Zupanec namreč pozval je odbor k seji dne 26. oktobra, o katerej se je vsled posebne vloge mnogoterih naših društvenikov ter z ozirom na bližajočo se svečanost znane sedemdesetletnice izvanredni občni zbor sklical na 30. dan meseca oktobra. V tem izvanred-nem občnem zboru sta prečastita gg. dr. Jernej Zupanec in deželni poslanec Karol Klun na drobno naštevala ogromne zasluge ter pomen in preimenitno važnost neumornega delovanja g. prof. dr. Janeza Bleiweisa, kateri naši čitalnici predseduje, odkar jo je on osnoval koncem leta 1861. Izvanredni občni zbor pa je po nasvetu predsedujočega g. dr. Zupanca — gospoda dr. Janeza Bleiweisa, moža, katerega visoko čislamo ne le mi, ampak katerega visoko čisla ves slovanski svet, enoglasno in gromovitimi „Slava“ klici izvolil za častnega društvenika narodne čitalnice Ljubljanske. Posebni odsek pa je imel čast, dotično od vsili 16 odbornikov podpisano diplomo pokloniti pri nepozabljivej, velikanskej slavnosti sedemdesetletnice 19. dan meseca novembra 1878 opoldue, ko so došle nebrojne deputacije iz vseh krajev slovanskega sveta častitati g. jubilantu. Tako šteje zdaj čitalnica naša druzega častnega društvenika memo dosedanjega prevzvišenega Djakov-skega vladike St r ossm a j erj a, kateri je pri tej priliki po ljubeznjivem učenjaku predsedniku jugoslavjanske akademije
g. dr. Franju Rački-u jubilantu sporočil presrčnoginljivi pozdrav.
Večer poprej se je čitalnica z vsemi narodnimi društvi in pevci memo meščanov, raznovrstnih deputacij iz dežele, društev veteranov in prostovoljne požarne straže ter z mestuo godbo vdeležila baklade, katera je bila po vsem tako sijajna, da kaj enacega do zdaj ne šteje zgodovina mesta ljubljanskega. Gotovo, vsaj 15.000 ljudi spremljevalo je sprevod, ter praznovalo pričetek nezaslišano velikanske slavnosti.
Po končanem slavnostnem banketu dne 19. nov. v Tavčarjevem hotelu „Evropa“ praznovala je na večer čitalnica naša Bleiweisovo sedemdesetletnico po slavnostnej besedi, katere so se vdeležili vsi stanovi in zastopniki iz vseh krajev slovenskega sveta. Dvorana čitalnična je bila prenagnetena, po-zdravilnih telegramov došlo je na kupe in sicer nad štiri sto.
V	velikem vencu domačih narodnih krasotic radostno zagledalo je oko prežale kmetice iz tržaške okolice v ličnej na-rodnej obleki. Po ouverturi k operi „Zampa“ govoril je gosp. Peter Grasselli slavnostni govor o preimenitnih zaslugah jubilanta za slovenski narod; gromoviti „živijo“ odmevali so po končanem jedrnatem govoru. Sledila je slavnostna kantata preljubljenega našega skladatelja g. dr. B. Ipavca. Po tej točki gospa Albina Valentova ginljivim nagovorom izroči jubilantu v imenu kranjskih Slovenk dragoceni lavorov srebrni venec z 78 listki, vsakateremu vdolben ime edne gospe ali gospice. Nagovor spisan je v premilih kiticah od duhovite slovenske pesnice gospe Lu j iz e Pesjakove; prekrasni venec pa je natančno izdelan po izvrstnem načrtu tukajšnjega juvelirja in zlatarja g. Tambornino. Takoj po tem je krasna kmetica iz tržaško okolice navdušeno nagovorila „očeta slovenskega naroda“ izročaje mu prelep šopek cvetic.
Omečivna je bila zahvala v srce ganjenega g. jubilanta.
Moški pevski zbor nastopil je in odlikoval se dvakrat, sodeloval je znani tenorist g. Gerbec ter vzbudil neizmerno pohvalo. G. Ivan Kozler izvršil je Nedvedov samospev „Želje“ za bariton; preblaga gospa Kornelija Schollmayer-jeva pa ga je v občo veliko radost z izvrstno in spretno njeno igro spremljevala na glasoviru. Tudi ta točka izbudila je gromovito pohvalo. Preskušena slovenska pisatelja g. Josip Jurčič in g. dr. Janko Krsnik spisala sta prelepo veseloigro „Berite Novice“, ki jo bila posebno po komiku g. Kajzelu izvrstno predstavljena in s katero se jo končala preimenitna slavnostna beseda. Občinstvo pa je prenagneteno ostalo v zgornjih in pritličnih prostorih skupaj, ter se radovalo do ranega jutra.
NajveČe zasluge, da se je Bleiweisova svečanost po vsih dejanjih vršila tako sijajno, ima memo posameznih dotičnih odsekov v prvi Yrsti glavni odbor, katerega je naš podpredsednik,
obče priljubljeni, visokočestiti g. dr. Jernej Zupanec sklical, kateremu, vodivši posamezne odseke, je do konca premarljivo in neutrudljivo predsedoval in katerega vdeležil so je tudi bivši visokorodni c. k. predsednik baron Karol Wurzbach.
Naj mi bodo zdaj dovoljeno poročilo nadaljevati v drugem obziru.
Bilo je na sv. Stefana dan lanskega leta, ko jo zadnji redni občni zbor izvršil volitev sedanjega odbora, in sicer bili so izvoljeni g. prof. dr. Janez Blei weis za predsednika, g. Franc Kadil ni k za blagajnika ter sledeči odborniki, namreč gg.: dr. Karol Bleiweis, Franc Drcnik, Karol Juvančič, Janko Krsnik, Matej Kreč, Srečko Nolli, Josip Oblak, Mihael Pakič, Josip Pfeifer, Franjo Ravnihar, Feliks Stegnar, Alojzij Steinmetz, Vojteh Valenta, prof. Franc Wiesthaler in dr. Jornej Zupanec. Ker se pa jo g. Wies-t hal er odpovedal odborništvu, stopil je na njegovo mesto z ozirom na število oddanih glasov g. Anton Jeločnik. — Odbor je važnejša posla opravljal v 12 sejah.
Najpred se je vršila ustanovitev odbora, vsled tega izvoljen je bil g. dr. Jernej Zupanec za podpredsednika, g. Matej Kreč za knjižničarja, jaz za tajnika, dalje so bili izvoljeni v odsek za gospodarstvo gg.: K a d i 1 n i k, Pakič in dr. Zupanec, v odsek za besede gg.: dr. Karol Bleiweis, Noli, Oblak, Ravnihar, Stegnar, Steinmetz in Valenta, in v odsek za plese gg.: Drenik, Jeločnik, Juvančič in Krsnik. — Izmed drugih odborovih obravnav navajal bodem le bolj važnejše, čitalnični račun za leto 1877, katerega sta v občnem zboru za to izvoljena gospoda Luka Robič in Hu-gon Turk pregledala, pokazal se je, kakor vselej, v izglednem redu. Vsled tega poročila si jo odbor štel v prijetno dolžnost, g. blagajniku Francu Kadilniku za njegovo, povsem vestno, natančno, marljivo in sploh izgledno poslovanje pismeno izreči popolno priznanje iu najtoplejšo zahvalo. — Gregorju Erženu je odbor kustosovo službo odpovedal z 12. februarjem. Mesto kustosovo je odbor premenil v mesto strežaja z mesečno plačo 34 gld. ter to službo 1. maja oddal Frančišku Šešarku s pogojem, da za obe stranki odpoved velja za mesec dni; ob enem se je novemu strežaju izročil primerno predrugačeni opravilnik.
—	Dalje se je odbor pogodbi odpovedal s čitalničnim kavar-narjem g. Andrejem Velikajnejem za sv. Jurij 1. 1878, odsihmal pa z ozirom na predrugačene razmere kavarno brez najemščine, toda le začasno oddal čitalničnemu oštirju g. Ferdinandu Mihel u.
Kakor že v zadnjem letnem poročilu navedeno, odpovedal je hišni gospodar za sv. Jurij 1878 1. čitalnici dve sobi, namreč bralno sobo in sobo, ki jo je čitalnica dosihmal oddala slavnemu dramatičnemu društvu. Vsled tega se je bralnica umakniti mo-
rala v kavarniško sobo; kavarna skrčila se je na 2 sobi; dramatično društvo preselilo se je v sobo, ki je doslej služila za shrambo časnikov; ta shramba pa se je preložila v pritlično sobo, ki je čitalničnemu strežaju služila za stanovališče, in ta se je dalje moral umakniti v drugo stanovališče. Dotična pogodba z dramatičnim društvom se dosedaj ni mogla končno ponoviti, navedena preselitev dramatičnega društva seje v dogovoru s tem društvom le začasno sklenila v odborovih sejah dne 5. aprila, 10. maja in 27. junija, in dramatično društvo sporočalo nam je po svojem g. tajniku ustno šelej v zadnej od-borovej seji dne 17. decembra, da pričenši od sv. Mihaela 1878 ne bode več plačalo dosedanje stanovnine po 120 gld., ampak le po 60 gld. na leto. Čitalnični odbor je to priobčilo brez sklepa vzel na znanje, ker se mu je dozdevalo primerno, daljše pogajanje z dramatičnim društvom prepustiti novemu odboru, katerega slavna skupščina izvolila bode danes. Še druga stvar pričakuje rešitve in sicer odpoved čitalničnega oštirja g. Mihela za sv. Jurij 1879, oziroma še prej, če je društvu po-voljno. Tudi ta odpoved je odboru došla še le v zadnjem času; toraj se je tudi v tej zadevi odboru dozdevalo primernejše, da dalje postopanje zastran oštirja prihrani novemu odboru.
Tudi letos je čitalnični odbor izdal poziv na petje in sicer glede pevske šole in glede pevskih vaj za saisono 1878/79 z dostavkom, da sc te šole in zborovih vaj udeležiti morejo tudi gospice in gospodje, ki dozdaj niso bili drustveniki čitalnice. Moško pevsko šolo obiskuje 12 gospodov in sicer vsaktero sredo in soboto od 8.—.9 ure zvečer; žensko pevsko šolo 7 gospodičin vsak četrtek od 6.—7. ure zvečer. Ni mi treba posebno povdarjati, kako dobro ta šola napreduje pod vodstvom vrlega našega pevovodje g. Vojteha Valente.
Slavni pevski zbor čitalnični izvolil si je v svoji skupščini dne 12. januarja 1.1878 sledeči odbor, namreč: g. dr. Karola Blei weis a za prvomestnika, g. Rajmunda Brauke-a za arhivarja, g. Josipa Paternostra za zapisnikarja in g. Alojzija Steinmetz a.
Čitalnični moški zbor je letos razen pri društvenih „besedah“ tudi pri raznih drugih prilikah večkrat sodeloval; omenim le veliko ljudsko zabavo ua Kozlerjevem vrtu na korist družinam na bojišče o d šli h reservistov, pri Slomšekovi svečanosti v Mariboru, pri vesclici ua čast došlim domačim vojakom polka Kuha na strelišču. Napravil jo tudi pevski zbor v poletnem času prijeten izlet v Zalog, katerega se je mnogo društvenikov i drugih vdeležilo. Imel jo letos moški zbor tudi več pevskih večerov deloma proti vstopnini in s tem si pridobil pomoči za pevsko blagajuico. Tudi iz pevskega zbora osnovani domač orkester, za katerega posebno gosp. Srečko Stegnar neutrudljivo skrbi, ni zaostal, temuč pri raznih pri-
likali sodeloval in po blagodušnej gospej Juliji Mat er n o vi je v dar dobil lep harmonium, kateri se je v prvič rabil pri dobrodejni soireji na korist ubogim otročičem dn6 15. decembra t. 1. Naj na tem mestu v imenu narodne čitalnice blagi gospej Juliji Maternovi izrekam presrčno zahvalo za dragoceno darilo. — Hvalevrednega duhä polna delavnost čestitega pevskega zbora — to moram še posebno povdarjati — je pa sedaj tako složna in stanovitna, ter se v tem obziru odlikuje v toliki meri, da le prijetno dolžnost izpolnujemo, ako neutrudljivemu čestitemu g. prvomestuiku dr. Karolu Bleiweisu, preisku-šenemu pevskemu prvaku g. Valenti, premarljivemu g. Feliksu Stegnarju in sploh izvrstnemu zboru živo izrekamo popolno priznanje.
Po navadnem običaji končala je čitalnica leto 1877 s Silvestrovo zabavo. Da je bil program jako mičen, pokazalo je mnogobrojno občinstvo okoli<400 oseb. „Mačji shod“, po gospej Odijevi in po g. Steinmetzu jako šaljivo izvršeni dvospev, probudil je občno veselost, isto tako neki komični prizor g. Kaj z el j a s petjem in plesom. Izbraua petorica, gg. Steinmetz, Rupar, Branke, Trdina in S. Paternoster se je po šaljivem peterospevu „Petelinček“ odlikala. Po končanej loteriji o polnoči sprožil je g. Šmid napitnico tako lepo, da je vsem segala globoko v srce. Moški zbor, ki je prijetni večer pričel z novim Zajčevim zborom „Nikola Jurešič“, končal ga je tudi v občno pohvalo z Ipavčevo „Napitnico“.
Prva letošnja beseda bila je svečanost dne 2. februarja v spomin Valentinu Vodniku. Prvikrat na javni oder stopila je pri tej priliki v občo radost prečastita gospa Franja Ravnikarjeva, ter milim glasom po g. Josipu Cimpermanu zloženi slavnostni govor govorila tako preizvrstno, da viharne pohvale ni bilo konca; zares odlična nova moč, na katero sme čitalnica ponosna biti. — Šestorica našega pevskega zbora, namreč gg. Meden, Branke, Stegnar, Valenta, J. Paternoster in Nolli, izvršila je izvrstnim vspehom krasni še-sterospev iz Lortzingove opere „Car in tesar“, posebno odlikoval se je pri tej priliki premili tenor g. Medena, kateri pri vsakej priliki preprijazno in tako sijajno sodeluje, da mu v imenu čitalnice izrekati moramo presrčno zahvalo. Pevski zbor je na-Btopil dvakrat; prvikrat izvršil je jako precizno Križ evskijev o kompozicijo „Utonjena“, a drugi pot veliki Winterjev zbor „Jadransko morje“ s spremljevanjem vojaške godbe. Po izvršenej slavnostnej besedi pričel so je veliki ples, pri katerem je posebno se odlikoval „kolo“ ter izvrstno vodjeni kotil j on, pri katerem smo videli rusko-turško bojišče pred Plevno. Za to izvirno uredbo, kakor tudi za vse druge jako mikavne posamezne točke tega plesa gre posebna hvala izkušenemu plesovodji g. J uvančiču.
Poleg tega velikega plesa priredil je odbor vsled mnogo-stranskih želja še tri majhne plese in sicer dne 16., 21. in 28. svečana; tudi te plese vodil je g. Juvančič z navadno izurjenostjo; g. V. Valenti pa moramo v čitalničnem imenu pre-srčno zahvalo izrekati, da je osobno in brezsebično preskrbljeval plesno godbo, ter tako prihranil našej blagajnici mnogo stroškov.
Druga beseda, in sicer zadnja v preteklem zimskem razdobji je bila dne 14. aprila. Gosp. Franjo Drenik čitalje z zgodovinskimi črticami, po gradivu pl. P. Iladicsa in dr. Lipiča od predsednika dr. Janeza Bleiweisa sestavljeni opis „Najstarejše hiše v Ljubljani.“ Možki zbor izvršil je na občno pohvalo tri zbore: Ližičarjev „Venec hrvatskih narodnih pesem“, Dürnerjevo „Domovino“ in Bendlov „Hlahol“. Gospica C e ti no-vičeva je preizvrstno na glasovi ni igrala klasično Mendelsolm-ovo simfonijo „Saltarello“, v veseli igri „Poprej mati“ pa so gospa Jeločnik-Kogeluova, gospica Tratnikova in pa gospoda Jelo č ni k in Skabrne jako zadovolili občinstvo.
Britki stan po odhodu naših vojakov v Bosno zapuščenih družin napotil je našega predsednika gospoda dr. Bleiweisa, da je sprožil nasvet, naj bi tukajšnja narodna društva napravila „besedo“ v korist navedenih zapuščenih družin. Vsled tega je čitalnica združena s „Sokolom“ dne 28. julija napravila veliko zabavo v prostorih čitalnične restavracije, ter jej odločila jako zanimiven program z godbo, petjem, telovadbo in loterijo. Privrelo je toliko občinstva, da so bili vsi prostori z vrtom vred prenapolnjeni.
Gosp. dr. Jos. Vošnjak je v ognjevitem govoru razlagal namen zabave v podporo sirotam naroda našega, ki se po svojih v Bosno odišlih sinovih ponašati sme, da tudi Slovenci sodelujejo pri osvojenji slovanskih naših bratov iz jarma ljutega Turka. Izid dogodjajev pokazal je, da so cesarju in domovini vedno zvesti slovenski vojaki na jugu stali v prvej vrsti ter so borili s tako hrabrostjo, da so jih vojskovodje, nadvojvoda Ivan Salvator, nadvojvoda W iirtemberški in zmagoviti nadpoveljnik Filipovič odlikali prečastno pred vsem svetom. Kajti nadvojvoda Wiirtemberški je v Livnu vpričo vseh zbranih častnikov štirih brigad javno izrekel, da „ni videl boljših vojakov od Kub novcev in 10. batalijona lovcev“. Malo dni pozneje dne 21. oktobra je nadvojvoda I van Salvator, ko je pri obedu nazdravil odlikovanim junakom in hrabrim vojakom druge gorsko brigade, v slavnostnem govoru naš polk Kulinovcev in naš 10. batalijon lovcev imenoval „gardo avstrijske vojske“ („Dio Garde der österreichischen Armee“). Iz Bosne v Prago vrnivši se slavni nadpoveljnik general Filipovič, katerega je glavno mesto Ljubljansko po predlogu narodnega odbornika imenovalo za častnega meščana, je v Ljubljani dne 12. decembra mestnemu županu s toplo besedo objavil, da ga veseli biti čast-
nemu meščanu glavnega mesta dežele Kranjske, katera je svoje najzvestejše rodoljubje razodela pri vsakaterej priliki in katera je imela v Bosni tako vrle zastopnike, kakor je naš ves sla-voovenčani 17. Kuhnovi polk.
Pevski zbor je v tej zabavi pod vodstvom neutrudljivega pevovodje g. Valento nastopil mnogokrat oder, gromovita pohvala donela je g. Medenu, ki je tenor-solo pel v Nedved-ovem „Popotniku“, in gosp. Jos. Nolli-u, zdaj operistu v Milanu, ki je pel recitativ in arijo iz „Trovatore“ ter recitativ in cavatino iz Eisenhutove opere „Sejalavljuti“. Isto tako navdušeno sprejet je bil dvospev g. Medena in g. Valente v Ipavčevej „Domovini“ spremljevan od moškega zbora. — „Sokol“ je pri telovadbi na drogu so odlikoval s krasnimi grupami: „Farada“, „Herkulov spomin“, „Oltar“, „Orosloni“, „Angeli“ in „Stolp“, pri katerih je občinstvo še posebno občudovalo gospode Mulačeka, Ginterja, Kališnika, Kremžarja in Kaj-zela. — Vspeh te velike zabavo je bil na vsako stran sijajen in tudi v denarstvenem obziru. Akoravno je vstopnina odločena bila le po 30 kr., vendar je odbor v dobrodelni namen sl. deželnemu odboru izročil veliko svoto 500 gld. čistega dohodka. Poleg vstopnine pa je denarstvenemu vspehu pripomogla največ loterija, za katero so mnogi rodoljubi darovali dobitkov ali pa novcev v nakup dobitkov. Take darove pa ste nabirali spoštovani domorodkinji gospaMurnikova in gospa Zarnikova. Naj jima za nju veliki trud, naj vsem dariteljem tu izrekamo živo zahvalo. (Živio, živio!)
Zadnja letošnja in sicer slavnostna beseda vršila se je dne 8. decembra v spomin Prešernu. V prvem moškem zboru Ipavčevem „Na Prešernovem domu“ sta se posebno odlikovala s tenor- in bariton-samospevoma gospoda Meden in Trdina. Tudi ostali koncertni del bil jo sprejet z živo pohvalo.
V	veseloigri „Igralka“, ki jo končala to besedo, nastopila je z veliko pohvalo prvikrat oder gospica Žužekova. — Po več-letnej navadi pa bode čitalnica končala zabave letošnjega leta z veselico na Silvestrovo.
Poleg tolikega gibanja pa čitalnica tudi letos ni pozab’la neke uže vtrjene milodarne navade. Kakor znano, pričelo se je po nagibu blage Orelove rodovine uže leta 1805. nabiranje novcev in blaga in izdelovanje oblek za ubogo šolsko mladino. Odsihmal ponovila seje ta lepa navada leto zaletom. Tako se je tudi lotos ustanovil poseben odsek, v katerem so delovale gospa Karolina Bleivveisova, gospa Eliza Robičeva in gospodično Luiza O rlova, Olga ITohnova, Nina Kisovičeva, Jerica Smrekarjeva in Torezija Kosova pod vodstvom gospe Marije Murnikove. S pripomočjo .dobrosrčnega krojaškega mojstra gosp. Dolenca, ki je blago za obleko brezplačno prirezoval, iu mnogo druži h dobrotnic, ki
so šivale obleko, so dovršile svojo nalogo tako, da je dne 15. decembra bilo mogoče, o čitalničnej dvorani 40 dečkom in 40 deklicam popolno, močno in čedno obleko od glave do nog darovati. Nabiranje pripomočnega denarja so izvrševale gospe Marija Murnikova, Ana Zarnikova iu Karolina Bleiwei-sova, katerim se je med drugim posrečilo, da tudi letos je sl. hranilnica naklonila temu dobrodelnemu namenu zdatno svoto 150 gld. Memo obilcga občinstva, ki se je tega dobrodelnega čina vdeležilo, počastila sta nas tudi c. k. deželni predsednik vitez Kal lina in deželni glavar vitez dr. Kaltenegge r. Zlasti ginljivo bilo je videti, ko jo gospod c. k. deželni predsednik nadomestovaje svojo po bolehosti zadržano gospo soprugo pre-prijazno razdeljeval darila med ubožce. Kakor sta se gosp. šolski vodja Praprotnik in nunski katehet g. Keržič zahvaljevala navedenim gospöm in gospodičnam za njih veliki trud ter vsim drugim dobrotnikom, tako naj jim tudi na tem mestu v imenu Čitalnice stavim prehvaležni spomin. (Živili!)
Posebno odlična v vseh enacih obzirih — to znamo vsi dodro
—	jo gospd Marija Murnikova. Ni ga občega blagodejnega čina, kateremu bi ta prečastita gospa ne stala na čelu. Za olajšanje siromaštva svetega ognja polno srce ne miruje, ne straši se nobenega truda, nobenih žrtev, nobenega še tako težavnega pota, dokler ne doseže preblagega namena. Svest sem si, da z menoj vred vsi zakličete: hvala in slava blag o dušne j gospej Murnikovi. (Slava!)
Nemila smrt vzela nam je dva vrla narodnjaka g. Janeza Smukavca in g. Josipa Debevca.
Proračun, kateri se vam bode, slavna gospoda! zdaj predložil, kaže, da jo nekoliko primanjkleja; vendar pa ne tolikega, da bi se ne dal kmalu odpraviti in to najbolj s tem, da pristopi čitalnici za uda vsak, ki se šteje v vrsto rodoljuba, domačina. Kažimo svetu v djanji, da smo res domoljubi! Končavši svoje poročilo kličem v tem zadnjem obziru v spomin besede našega predsednika dr. Bleiweisa, katere se nahajajo v njegovem spisu „Devet let iz živenja čitalnico ljubljanske od leta 1861 do 1870“ — besede preimenit-nega pomena takole sevglaseče: „Sloga naj krmilo vodi narodnemu^ našemu zavodu! Čitalnica mora biti središče, iz katerega naj izhaja vse, in v katero naj dohaja vse — sredisče närodneqa doma“!
Sklep
vseh dohodkov in stroškov ljubljan-
I Zaporedna številka	Dohodki	V gotovini		V obligacijah	
		gl.	k	gl-	|k.
1 2 3	Ostanek gotovino konOc društvenega leta 1876 . Doneski društvenikov	 „ najomščine: a)	od kavarnarja	gl, 30.— b)	„ dram. društva	„ 60. c)	„ gostilničarja	„ 670 —	142 2166 660	61 13		
4	Doneski besed: a)	Silvestrov večer brutto . . .gl. 134.34 b)	Vodnikova beseda „ . . . „ 119.50	253	84		
5	Bazni dohodki: a)	prodani časniki 	gl. 33. b)	povrnjena najemšČina . . . . „ 21,— c)	povrnjeni stroški	„ 21.42 d)	povrnjeni davok	„ 48.33 o) poraba čitalnične dvorano . . „ 46.—	169	75		
6 7 8 9	Ubresti od gl. 5U0Ü.— obligacij	 Cisti dohodek besede za siroto roservistov . . Volilo ranjkega gosp. barona Ant Cojs-a . . . Pohištvo v vrednosti koneom leta 1877 gl. 1342.93 1 Etageur 1878 	„ 6,— 1 Obešalo 1878 	 4,-	210 510	-	5000	—
	gl. 1352 93 za rabo odbitih 10% . „ 135,29	—	—	1217	64
	skupni znesek . eo so odštejejo stroški .	4112 4038	33 64	6217	64
	ostaja imetka .	73	69	6217	64
računa
ske čitalnice za društveno leto 1877,
I Zaporedna 1 številka	Stroški	V gotovini		V obligacijah	
		gl-	k	gl.	k.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12	Na račun posojila vrnilo se je	 Stanovanje 	 Kustos	 Pevovodja 	 Besede in plesi . . . .	 Časniki	 Plin	 Drva		 Obresti od posojila	 Darilo gospej Erženovi	 Hišno potrebe	 Za sirote reservistov		100 1532 408 200 569 364 124 52 18 15 142 510	82 43 92 85 80 10 72		
					
	Skupni znesek stroškov . .	4038	64		
	V Ljubljani 22. decembra 1878. •				
	Franjo Kadilnik, blagajnik.				
	Pričujoči račun pregledala in s prilogami v soglasji našla. V LJUBLJANI 27. decembra 1878.				
	Lnlia Robič m. p. j.	Oblak m. p.			
i	* 1 *i			h ‘	
Pro-
Ljubljanske čitalnice
Zaporedna številka	Dohodki	V gotovini			
		posa- mezni		skupaj	
		gl-	k.	gl-	k.
1	Ostanek gotovine konec leta 1878 				73	69
2	Doneski društvenikov:				
	a) 130 udov po gl. 8.—		1040	—		
		1020	—		
		40	—	2100	—
3	Doneski najemšžine:				
	a) dram. društvo		60	—		
	b) gostilničar		510	—	570	—
4	Doneski besed z vstopnino		—		250	—
5	Ostali dolg dram. društva		—	-	60	—
6	Kazni doneski:				
	a) za rabo dvorane		40	—		
	b) za prodane časnike 		30	—	70	-
7	Obresti od gl. 5000.— obligacij		—	—	210	—
				3333	69
	Primankljej . . # m			57Ö l.	51
račun
za društveno leto 1879.
c«
s«a
fiš
ca >CQ
SJ
Stroški
V gotovini
posa-
mezni
gl- |k.
skupaj
gl- k.
6 delnic po gl. 10.—	.	• •	■
Posojilo proti zastavi ene obligacije Tiskarni dolg Blazniku od 1876, 1877 Stanovanje Kustos . .
časniki Plin	.	.
Drva	.	.
Tiskovine ,
Besede in plesi Bazni stroški
60
300
227
1489
408
200
360
120
60
80
500
1<)0
3904
20
20
V LJUBLJANI 22. decembra 1878.
Franjo Kadilnik,
blagajnik.
Besede,
katere je napravila narodna čitalnica ljubljanska tekom leta 1878, so imele sledeče programe:
I. Program slovesnej besedi v spomin Valentinu Vodniku, dne 2. svečana.
1. Zajic — „Hrvatska kantata11 svira vojaška godba.
2. Križovsky — „Utonjena“, moški zbor.
3. Slavnostni govor, zložil Josip Cimperman, govori gospa Franja
Ravniharjeva.
4.	Lortzing — Iz opere „Car in tesar11, šestospev, pojo go-
spodje Meden, Branke, Stegnar, Valenta, J. Paternoster in Nolli s spremljevanjem glasovira.
5.	R. Genee — Posnetki iz opere „Seekadet1, svira vojaška
godba.
6.	Winter — „Jadransko morjemoški zbor s spremljevanjem
vojaško godbe.
Po besedi sijajni	ples.
(Vstopnina po navadi	poprejšnjih let; vsak ud čitalnični
brez razločka plača 50 kr.,	— gost, po kakem društveniku vpe-
ljan, 1 gold.)
II.	Program besede dne 14. aprila.
1.	Lžičar — „Venec hrvatskih narodnih pesem,11, poje moški
zbor s spremljevanjem glasovira.
2.	„Najstareje hiše naše Ljubljane“ s zgodovinskimi črticami,
po gradivu pl. P. Radicsa in dr. Lipiča opisal predsednik čitalnice. Berilo.
3.	Diirner — „Domovina“,	poje moški zbor.
4.	Keller — „Saltarello o	temi IV. Mendelsohnove simfonije“
igra na glasoviru gospica Cetinovič-cva.
5.	Bendi — „Hlaliolpoje moški zbor.
6.	Poprej mati. Veseloigra, po polski Jos. Korenovskega poslo-
venil Josip Stare. Osobe: Grofinja Zaloška, gospica Pavlina Tratnik-ova. — Zofija, njona hči, gospica Dragica Kogelnova. — Bolemir Veltavski, grajščak na Libiji, gospod A. Joločnik. —	Stanislav, njegov strnič, gospod A.
Skabernfc. — Sluga	* * * — Igra se vrši a Zaleskej
grajščini.
III. Program velikej zabavi v podporo po odhodu naših reser* vistov v Bosno zapuščenim sirotam dne 28. julija.
1. 2. 3. „Putnica", Štrausov „Valcar" in „Hitrapolka“, izvršuje mestna godba.
4.	Zajc. — „V	boj!“ Zbor, poje moški zbor čitalnični.
5.	Govor gosp.	dr. J. Vošnjaka.
6. Verdi. •— Cavatina iz opere „Lucretia Borgia", izvršuje
mestna godba.
7. Jenko. — „Strune". Zbor, pojo možki zbor čitalnični.
8. Recitativ in arija iz „Trovatore", poje gosp. J. Nolli.
9. Nedved. — „Popotnik", zbor, tenor-solo in čveterospev; solo
poje gosp. J. Meden.
l?:lmestna godba.
12.	Tovačovsky.	— „Veltava". Zbor, poje možki zbor	čitalnični.
13.	Recitativ in	Cavatina iz opere „Sejslav /juti" od	Gjuro	Ei-
senbuta, pojo gosp. J. Nolli.
14. Hendrych. — „Poziv k spevu". Zbor s čveterospevom, poje
možki zbor čitalnice.
15. Telovadba na drogu s sledečimi grupami: a) „Fagado“,
b) „Herkulov spomin“, c) „Oltar“, d) „Orosloni“, e) „Angeli“, f) „Stolp“. — Predstavljajo clruštveniki „Sokola,, s spremljevanjem mestne godbe.
16. B. Ipavic. — „Domovina". Zbor z dvospevom, pojeta gospoda
Meden in Valenta z možkim zborom čitalničnim.
17. Zajc. — „Kadrilja", izvršuje mestna godba.
18. Förster. — „Samo". Zbor s čveterospevom, poje možki zbor
čitalnični.
19. Zörner. — ,,Slovenski venec", / . y .	.	„
20. Schinzl. - „Hitra polka", ’ [ lzVrsUJe mestna S°dba'
21. Jenko. — „Šta Čutiš". Zbor, poje možki zbor čitalnični.
22. Loterija.
23. Balfe. — Cavatina iz opere „Zaide", \
24. Narodna pesem „Po jezeru",	\	izvršuje mestna godba.
25. Zajc. — „Oj Banovci",	]
Vstopnina 30 kr., brez omejenja radodarnosti.
IV. Program slavnostnej besedi v praznovanje dr. Janez Blei-weisove sedemdesetletnice dne 19. novembra.
1. Herold: Overtura k operi „Zampa".
2. Slavnostni govor.
3. Dr. B. Ipavec: Slavnostna kantata, besede Cimpermanove.
Možki zbor s četverospevom.
4. Bazin: „Križari na moru", možki zbor.
5. Mayseder: Zastaveniika, solo za gosli z orkestrom.
6. Nedved: „Zelje11, samospev za bariton; poje gosp. Ivan Kosler.
7. Nedved: „Popotnik“, moški zbor s tcnorsolom in četvero-
spevom; solo pojo gosp. Meden.
Potem: „Berite Novice“! Izvirna veseloigra v jednem dejanji. Osobe: Kratki, nižji uradnik. — Manica, njegova liči. — Marjana, njegova sestra. — Doktor Dragič. — Dejanje se vrši leta 1864 v Ljubljani.
Opomba: Vstop k besedi je čitalničnim udom prost proti vstopnicam, katere se bodo oddajalo le v nedeljo in v ponedeljek 17. in 18. novembra dopoludne od 9.—12. ure pri gosp. Kadilniku v banki „Sloveniji“, in veljajo one samo za osobo, na katere ime se glasd. — Vstopnina za nedruštvenike pa je po 1 gld. za osobo. — Tudi te vstopnice se dobivajo pri gosp. Kadilniku in zvečer pred besedo pri blagajnici.
V.	Program slovesnej besedi na spomin dr. Franceta Prešerna
dne 8. decembra.
1.	Dr. Benj. Ipavic — Na „Prešernovem domu11, slavnostna
kantata za možki zbor, tenor- in bariton-samospev in čve-terospev; samospeva pojeta gospoda Moden in Trdina.
2.	Keller Bela — O uvertura, igrate na glasoviru čveteroročno
gospa Jeločnik-Kogelnova in gospica Tratnikova.
3.	Vogl — „Naše reke, naše goremožki zbor.
4.	Fr. Prešern — „Neiztrohneno srce“, deklamacija.
5.	Hausner — „Potomcem“, možki zbor (nov.), s spremljevanjem
glasovira; zbor spremljuje gospica Filipina Tratnikova.
G.	Igralka. Veseloigra v ednem dejanji, po francoski poslovenil
Viktor Eržen. Osobo: Francise Dumesni, igralka, gospa Jeločnik-Kogelnova. — Luizina, gospica Žužekova. — Du-puis, sodnijski pisar v mesticu Caudebec, gosp. Kajzel. — Alfred, njegov sin, pravnik, gosp. Jeločnik. — Godi se v Parizu leta 1750.
VI.	Program Silvestrovi veselici dne 31. decembra.
1. Košat — „Pozdrav Domovininov možki zbor s tenor-sa-
mospevom.
2. „Polka mazurkasvira domači orkester.
3. Eisenhut — „V naravi“, šaljivi možki zbor.
4. Suppč — Ouvertura k igri „Pesnik in seljaksvira domači
orkestor.
5. Dr. B. Ipavic — a) „Roža11, b) „Tak si lepa“ (nova) me-
šana zbora.
6. Romberg — „Otroška simfonijaveliki šaljivi orkester.
7. Dregner — „Krojaška pesem“, nova šaljiva pesem s sceno.
8. Loterija.
9. Ileanig — „Žabja kantata“, (novi) šaljivi možki zbor s sprem-
Ijevanjem glasovira.
10. „Na Silvestrovem večeru“, deklamacija.
11. Stöckl — „Spominčice11, godbini kvintet.
Častiti udje narodne čitalnice se vljudno vabijo na to veselico, pa tudi gosp. udora „Sokola1* in „Dramatičnega društva“ je VBtop prost. Po udih narodne čitalnice vpeljani gostje plačajo 60 kr. vstopnine.
časopisi,
ki 30 v čitalnici začetkom leta 1879.
Politični.	.,
Deutsche Zeitung (na Dunaji).	;	’
Edinost (v Trstu).
Gospodar Slovenski (v Mariboru).	'■	J
Historisch-politische Blätter (v	Mo-	\	]
nakovem).
Katoliški list (v Zagrebu).
Kroatische Post.
Laibacher Zeitung.
Moskovskija Vedomosti.
Narod Slovenski (v Ljubljani).
II Nationale (v Zadru).
Die Presse (na Dunaji),
Novice (v Ljubljani).
Novo vreme (Petersburg).
Obzor (v Zagrebu).
Politik (v Pragi).
Reform (na Dunaji).
Slovenec (v Ljubljani).
Soča (v Gorici).
Tagblatt (v Ljubljani).
Vaterland (na Dunaji).
Zastava (v Novem Sadu).
Podučni in zabavni.
Alte und neue Welt. (Einsiedeln). Bazar (v Lipsiji).
Beseda učiteljska (v Pragi).
Buch für Alle (v Stuttgartu). Danica (v Ljubljani).
Fliegende Blätter (na Dunaji). Hrvatski učitelj.
Klic’s Humoristische Blätter (na Dunaji).
Humoristični listi (v Pragi). Illustrirte Zeitung (v Lipsiji).
Neue illustrirte Zeitung (na Dunaji). Južno-slovjanske narodne popievko (v Zagrebu).
Uebor Land und Meer (v Stuttgartu).
Učiteljska beseda (v Pragi). Učiteljski tovarš (v Ljubljani). Viktoria (v Berolinu).
Vienac (v Zagrebu).
Vertec (v Ljubljani).
Zvon (na Dunaji).
Red pri branji časopisov in knjig.
1. V čitalnici sme vsak čitalec le en časopis na enkrat pri sebi imeti, in ga mora potem izročiti temu, kdor ga je najprej naprosil za-nj.
2. Kdor hoče brati liste doma, naj so oglasi do 29. decembra vsakega leta, in ako bi se jih oglasilo več za en list, se bo srečkalo za celo sledeče leto. Kdor se oglasi med letom, pristopi v red, kakor se je oglasil.
3. Nobenemu pa se ne more več dati kakor en zvezek od enega časopisa, in tudi ne več kakor troje časopisov na enkrat za domače branje.
4. Kdor želi časopisov prejemati za domače branje, naj jih imenuj o v posebnej za to zmiraj v čitalnici pripravljenej knjigi, pa dostavi naj svoje ime in stanovanje; kdor želi iz knjižnice kakšno knjigo, dobi jo samo proti podpisanemu sprejemnemu listu.
5. Vsako sredo in saboto se morajo sprejeti zvezki z drugimi zamenjavati ; knjige pa se morajo povrniti v 14 dneh.
6. Vnanji društveniki morajo trpeti stroške in nevarnosti pri pošiljanji. Dobijo jih, ako se z besedo ali po pismu oglasijo za-nje pri tajniku.
7. Kdor kak zvezek ali kako knjigo hudo pokvari ali več nazaj ne da, mora povrniti stroške, ki jih odbor odloči.
8. Slovniki (besednjaki) zemljevidi ali drugi pripomočki za branje se ne smejo iz čitalnice na dom jemati.
#