Uredništvo inupravništvo: Kolodvorske ulioo Štev. 16. 2 urodnikora ae »nore govoriti veak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi ae no vračajo. Inserati: šeatfltopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje ae Fopuut. ljubljanski večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot» v». uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na moaeo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volja za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden meaoc 86 kr. Štev. 142. V Ljubljani v torek, 19. avgusta 1884. Tečaj I. Vox populi. V umetnem vojskovanji pripeti se čestokrat slučaj, da je bitka uže izgubljena, predno je počila prva puška. Spretnejši vojskovodja zasede neko posebno važno pozicijo, s svojimi krdeli obkoli sovražnika in — s strahom nasprotna armada naenkrat zapazi, da nobenega upanja več nima, priboriti si kouečno zmago. Premagani vojski ostaja tedaj le alternativa, ali v obupnem boji napenjati in potratiti svoje poslednje sile, ali udati se srečnejšemu pro-tivniku. In kdo bode tajil, da je tak poraz, uprav Podoben uničenju Napoleonove vojske pri Se-danu, doletel dr. Zarnikovo stranko pri notranjski volitvi ? Kako krčevito so se napenjali novinarski organi „N&rodne Tiskarne", da bi slovenskemu svetu dokazali najuovejšo dogmo o Zarnikovi nezmotljivosti in o pogubnih posledicah baron Winklerjete politike! Uže pred štirimi meseci je „Slovan“, porabivši čisto privaten izlet nekaterih njemu posebno ne-všečnih oseb na neko gorenjsko graščino, naznanil urhi et orbi, da je volitev njegovega priporočenca na Notranjskem po polnem osi-gurana. Kar je imel strupenih puščic v svoji orožarni, vse je spustil na čestitljivo osebo našega deželnega predsednika; vsako orožje mu je ugajalo, segal je po cestnem blatu, po ulicah pobiral je okorno, robato kamenje, da bi pobijal one predrzueže, kateri niso hoteli brezpogojno svoj tilnik uklanjati poveljem strogega diktatorja. Boj se je poostril zlasti od tega trenotka, ko je vrhovno poveljništvo v nasprotnem taboru prevzel znani »Slovanov" sotrudnik r—., mož, po svojem značaji in vedenji po polnem nesposoben za važno nalogo, koje se je polastil pravi »general Mack" v bojni zgodovini našega radikalizma, brezumna taktika njegova je silno koristila zmerni, vladi prijazni stranki. Z odkrito nejevoljo so zapazili pošteni rodoljubi neh, Dass ich dich in d er Gesellschaft seh’a) ko smo čitali Vošnjakovo ime pod onim naznanilom, s kojim so se imeli privabiti volilci na postojinski volilni shod. Ves teden je neumorno deloval časnikarski aparat, vso glasbeno lestvico so prebrenkali virtuozi s Kongresnega trga, vabili so in prigovarjali, rotili se in grozili— a vse je bilo zastonj! Sklicevali so se na narodno mnenje, iz deželnega zbora, v kojem so tla po polnem izgubili, ape-lovali so na narodno maso, ali niti toliko poslušalcev niso priberačili pri javnem shodu, da bi tam mogli zagovarjati neutemeljeno da sem smel opazovati to smehljanje, a nikdar mi njegova podoba ne izgine iz srca!" In potem je začel pripovedovati iz Katarininega življenja anekdote, katerih drugod nikdar nisem slišal ali bral. Tukaj je ena izmed njih. Telegin ni dovoljeval, da bi kdo količkaj smel črhniti o slabostih všlike vladarice. »Ljudje nikakor nimajo pravice," trdil je, »soditi o njej kakor o druzih ljudeh! Enkrat je med jutranjo toaleto, zavita v pod-vlasnik, ukazala, naj jej lase počešejo . . . In kaj se zgodi? Ko posteljnica začne česati, usujejo se od vseh strani električne iskre! Carinja da poklicati svojega telesnega zdravnika Rogersona ter mu pravi: »Vem, da me ljudje zaradi nekih dejanj grajajo; a vidiš li to elektriko? ... No dobro, vpričo take narave in take kože kot zdravnik gotovo sprevidiš, da me po krivici grajajo, — ljudje bi morali skrbeti razumeti me!" Sledeči dogodek ostal je Teleginu neizbrisljivo v spominu: Ko je nekega dne stal v palači na straži — takrat je bil še le petnajst let star — grč po naklučji carinja prav blizo mimo njega: pn Jo pozdravi, in »ona" — tti prične Tele- svojo politiko. Narod je molčal — a molk njegov bil je glasna obsodba Zarnikovih pristašev, in v Postojini so čuli kot politična stranka svoj Memento mori! V nedeljo je govoril pravi slovenski narod na volilnem shodu notranjskem, in zaslužni državni poslanec g. Adolf Obreza bil je skoro jednoglasno postavljen za kandidata. Vox populi, vox Dei — proti jasnemu in odločno izraženemu narodnemu mnenju se nikdo ne bode mogel upirati: Prva odločilna bitka je pri kraji, ali nameravajo gospodje iz radikalnega tabora še nadaljevati neplodni boj, v katerem so globoke rane vsekali njih lastnemu ugledu, ob enem pa veljavi cele narodne stranke ? Kako ponosno so naglašali, da le za njimi stoji ves narod slovenski, da imajo le oni privilegij, govoriti v njegovem imenu, zastopati težnje njegove. In sedaj se je pri prvi resni priliki pokazalo, da temu ni tako, da je ogromna večina pravega naroda po polnem gluha za vabljive zvoke, za sirenske glasove uovodobnih ljudskih osrečevalcev, da za vsemi bombastičnimi članki »Slov. Naroda", za vsemi drzovitimi in neokusnimi tiradami »Slovano-vimi“ ne stoji nikdo drugi nego peščica nezrelih mladeničev in sem ter tj& kaka malo-vplivna osamljena oseba. In ta bridka skušnja jih ni doletela v kakem nezavednem, od vladnega vpliva zavisnem volilnem okraji; doletela jih je v oni pokrajini, katera je bila od nekdaj vsemu Slovenstvu uzor neustrašenega, možatega rodoljubja. Ali je radikalna gospoda uže toliko okrevala po svojem moralnem polomu, da razume pomenljive nauke zadnjih dveh volilnih shodov? Ali uvideva sedaj, da jih narod neče spremljati na usodnem potu, po katerem hočejo terati slovensko politiko v gotovi propad? Zadosti je uže bilo prepira med nami, preveč morda pogubnega proti v ja! Mi vsaj smo vedno pripravljeni, — in danes bolj nego kedaj — roko podati svojim rojakom k pravi, odkriti, bratovski gin govoriti z ginjenim glasom — ona se je smehljala moji mladosti in gorečnosti, blagovolila mi je dati roko poljubiti, po lici me potrkljati ter vprašati me, kdo, odkod in iz katere rodovine da sem, in pot@m ..." Pri teh besedah je starec navadno jel jecljati. n■ ■ ■ in potem je ukazala, naj v njenem imenu pozdravim svojo mater ter se jej zahvalim, da je svoje otroke tako dobro vzgojila. Sem li bil v tem trenutku v nebesih ali na zemlji, in kako in kam je blagovolila zginiti: je li od letela skozi zrakove, ali odšla v svoje sobe — tega še dandanes ne vem!" časih sem ga skušal izpraševati o tem uže davnem času in o osebah iz okolice ca-rinje. . . .Navadno pa se je mojemu vprašanju spretno izognil. »Kaj bi govoril o starih časih?" rekel je . . . »to ne naredi druzega, kakor da se človek utopi v bolestne misli ter se zopet spomni, da je bil nekdaj mlad in korenjašk, a da sedaj ni enega zoba nima več v ustih. To ti pa leliko rečem: bili so dobri časi takrat, — a ne govoriva več o tem 1 Kar se tiče onih ljudij — zdi se mi, da hočeš govoriti o milostnikih, ti malopridnež! . . . Po- slogi. Saj smo narodno stvar in njene zakonite težnje vedno zagovarjali z rodoljubno gorečnostjo! Nasprotje naše nikdar ni veljalo narodni ideji, veljalo je od nekdaj le nekaterim osebam, kateri so v nečimerni domišljavosti zamenjali izrodke svoje pokvarjene razsodnosti s potrebami in željami slovenskega naroda. Otresite se tega balasta, ne dajte se več begati od nevrednih pisunov, podobnih »Slovanovemu" famoznemu sotrud-niku, postavite se z nami vred na stališče resnega a mirnega narodnega dela, in vesela posledica postojinske bitke bode — toli pogrešana, toli potrebna narodna sloga! O koleri. Govorili smo na tem mestu uže, kako je izražal prof. Drasche svoje mnenje o postanku, razširjanji in pojemanji kolere v Franciji. Ta njegova poročila in raziskavanja pa so se tikala in se bavila samo s kolero v Franciji. Ker pa so nam v novejšem času brzojavi naznanjali, da se je kolera prikazala tudi na mnogih krajih v Italiji ter da je umrlo uže nekaj oseb, zatorej so se poklicani krogi obrnili do prof. Drascheja, naj bi izrazil svoje mnenje tudi o koleri v Italiji, kajti velika bojazen je nastala, osebito ker so oficijalna poročila konstatovala več mrličev za kolero. Glavna misel, katero izreka prof. Drasche v svojem poročilu o koleri v Italiji, o nje kakovosti, je jako tolažilna, kajti profesor naravnost in odločno trdi, da kolera v Italiji ni nalezljiva. Nikjer se ne kaže, da bi bolezen epidemično se razširjala, pokazalo se je samo nekaj posamičnih slučajev na raznih krajih, a da bi bila ta bolezen epidemična, se v nobenem okuženem kraji ni našlo. To po polnem označuje letošnjo kolero in natanko določa nje značaj, to je bolezen, katera vedno v meseci avgustu in septembru najhujše nastopa, se najbolj razširja. Kot bolezen je ista, a kot kuga je bistveno izgubila opasen, nalezljiv značaj. Iz kraja nje prvotnega nastopa (iz južne Francije) se ta epidemija še ni oddaljila, in pričakovati se more z veliko gotovostjo, da bode kmalu tudi tam po polnem ponehala. V Italiji so se pokazali slučaji kolere samo tam, kjer so se popotniki deli v karanteno. In profesor meni, da je karantena po polnem brezkoristna, da cel6 škodljiva, če se izvaja na tak način, kakor zdaj. On pravi: Vsem izkušnjam nasprotuje, če se hoče z večdnevno karanteno kolero odvračati, kajti jasno dovelj je uže dokazano, da se bolezni kal v človeku večkrat še le čez jedenindvajset dnij po nje vzprejetji razvije. Po mnenji svetovno znanega profesorja, strokovnjaka, ni se nam bati, da bi se kolera slušaj! Ali si kedaj opazoval mehur na vodi ? Kako lepe barve leskečejo v njem, dokler je še celi Modre, rumene in rudeče . . . kakor mavrica ali diamant! A kaj kmalu mehur poči in niti najmanjši sled ne ostane za njim. No dobro, taki mehurji so bili tudi ti ljudje." „Kaj pa Potemkin?" vprašam ga enkrat. Telegin naredi jako resen obraz. „Gregor Aleksandrovič Potemkin bil je državnik, teolog, Katarinin vzgojenec, — d&, rekel bi, njeno dete.... Ali dovelj o tem, dečko mali!" Telegin je bil zelo bogaboječ ter je redno hodil v cerkev, da si ga je to stalo veliko truda. Praznoveren pa ni bil; iz vere na pred-znamenja, uroke in z enakih „brezmiaelnostij" delal se je norca. Vender ni imel rad, ako je zajec pred njim tekel čez pot, in jako neprijetno mu je bilo, popa srečati. A to ga ni oviralo, da bi duhovnov visoko ne čislal: med božjo službo stopil je naprej, da bi prejel blagoslov, celo roko jim je vselej poljubil; pečal pa se ni rad z njimi. „Ti ljudje dajo od sebe nek precčj močan duh," izjavil se je; „jaz grešni človek pa sem postal nežnočuten, bolj kakor je prav za prav potreba. Njih lasje so tako dolgi, ka- preselila k nam, dasi smo bližnji sosedje Italije. Te tolažilne besede za nas se glasijo: „Ker se v Italiji kolera ni epidemično naselila, menim, da nam ni pričakovati epidemije, da bode kužna bolezen samo v južni Franciji, in sicer tudi tu samo v posamičnih krajih in ne presilno nastopila. Za letos se nam pač ni bati te kužne bolezni." Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Jutri odpotuje Nj. veličanstvo cesar iz Ischla k električni izložbi v Steyer. Kakor se poroča, delajo se velike priprave za cesarjev sprejem. Vse hiše so krasno ozaljšane ter pri uhodu v mesto postavljeni slavoloki. Pojutranjem ogledal bode cesar izložbo ter se odpeljal potem k velikim vojaškim vajam na Ogersko. Sedaj ko pišemo te vrstice, volijo štajarski kmetje svoje zastopnike za deželni zbor. Uver-jeni smo, da bodo štajarski narodnjaki storili svojo dolžnost ter volili može, kateri imajo srce za potrebe slovenskih Štajarcev. Da bodo volitve rv kmetskih občinah povsod na dole-njem Štajarji izpale v slovensko-narodnem smislu, je gotovo. Težja bode borba v mestnih skupinah. V mestni skupini ptujski, kjer kandidira prof. Kunstek proti znanemu šulverei-novcu Aussererju, stojč stvari za Slovence dobro; neugodnejši pa je položaj v Celji; no trgi Savinjske doline stali bodo gotovo kot skala za slovenskega kandidata, ako torej tudi v Celji slovenski kandidat dobi vsaj tretjino glasov, potem je tudi izvolitev prof. Žolgarja osigurana. Tudi na Koroškem volili so veleposestniki danes svoje zastopnike. Sicer nam izid volitve še ni znan, no skoroj gotovo je, da so voljeni vsi nemško-liberalni kandidati. Tuje dežele. Razni listi poročajo, da se bodo najbrže uže v teku meseca septembra sestali vladarji Avstro-ogerske, Nemčije in Rusije. Verodostojno o tem se vš, da ni še nič znano, no ako se vest uresniči, bode gotovo velikega političnega pomena. Angleži se r6sno pripravljajo na bojno akcijo v Egiptu. Ekspedicija brojila bode 5000 mož ter bode sestavljena iz pešakov, konjanikov in pomorščakov. Ekspedicija dospela bode koncem oktobra pred Kartum. Kakor se nadalje iz Kahire poroča, omejila bode ekspedicija svoje delovanje jedino na osvobojenje generala Gordona ter se ne bode spuščala v boj z Mahdijevimi četami. Francozi se morejo ponašati s svojimi vspehi v Anamu. Kakor smo uže omenili, venčan je bil predvčerajšnjem v glavnem kor bi ne imeli konca, in vrh tega so vsi z oljem napojeni; razčesavajo jih na vse strani — s tem mislijo v meni vzbuditi visoko spoštovanje do njih. Med zabavo pa tako grozno stokajo: ne vem, ali to delajo iz plašnosti, ali me na ta novi način razveseljujejo? In potem me spominajo na mojo zadnjo uro. A jaz bi bil vender še rad živ, če prav sem tako slaboten! Sicer pa tega ne pripoveduj dalje, dečko, čislaj duhovščino; le neumneži je nimajo v čislih; a kar se mene tiče — res nimam prav, res nimam prav, da v taki starosti take neumnosti blebetam." Kakor vsi plemenitniki onega časa, užival je tudi on jako srednjo vzgojo; a do gotove stopinje je to pomanjkljivost z branjem zopet zboljšal. Sicer je prebiral le ruske, konec preteklega stoletja spisane knjige; novi pisatelji zdeli so se mu nasladni in slabotni v slogu. Med branjem moral je stati na okrogli mizici poleg njega srebrn vrč s čudnim penečim čajem iz poprove mete, ki je svoj prijetni duh razširjal po vseh sobah. Spredaj na nos nataknil si je velika okrogla očala; zadnji čas pa skoro prav nič več ni bral, ampak se je zadovoljeval s tem, da je mimo očal sanjarsko gledal na kujigo, potegoval obrvi, mestu Hu6 kraljem anamitskim princ, katerega je priporočil francoski poslanik, in kateri tudi po polnem priznava francoski protektorat. Gotovo je, da bodo Francozi svoj položaj v iztočni Aziji sedaj učvrstili ter s časom postali merodajen faktor na azijatskem iztoku. Dopisi. Iz Črnomlja 17. avgusta. (Izv. dopis.,) Kakor vsako leto, tako je tudi letos dnč 15ega t. m. podjetni tukajšnji gostilničar g. A. Lakner s pomočjo gg. c. kr. uradnikov v spomin rojstvenega dnčva Nj. veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I., priredil svečanost, katera se je kljub slabemu, deževnemu vremenu po vsem povoljno izvršila. Uže več nego pred enim mesecem pričelo se je v ta namen kegljanje za dobitke, in lepi, zlati in srebrni dobitki so marsikaterega junaka izvali, poskusiti se na kegljišči. Pa da na našem kegljišči ni ravno tako lahko na „prvega“ priti, tega so se tudi izurjeni kegljavci, tako imenovani „prateršajbarji“, prepričali. Vsa svečanost bi se imela vršiti na vrtu gostilnice v Gradu, in sicer po sledečem sporedu: 1.) Koncert sl. metliške mestne godbe; 2.) nadaljevanje in sklep kegljanja za dobitke; 3.) čarobna razsvitljava gostilničnega vrta; 4.) razdelitev dobitkov in vžiganje umeteljnih ognjev; 5.) plesna zabava. Ker je pa celi dan, kakor tudi zvečer neprenehoma deževalo, ondase je morala cela slavnost v notranjih prostorih grajske gostilnice vršiti, in se je tudi, kakor gori rečeno, povoljno izvršila. Se ve da je morala čarobna razsvitljava na vrtu. ker zaradi deževnega vremena ne-možna, odpasti, a bili smo za to dobro odškodovani, kajti umeteljni ognji, katere je naiž neutrudljivi „Stuwer“ na vrtu prižigal, bili so za res prekrasni, in da si ni bilo ravno prijetno na vedno po malem padajočem dežji stati, vrelo- je vender vse na vrt. Da se je potem tudi dosta plesalo, to je samo ob sebi razumljivo; saj tudi nij drugače možno: toliko mladine, in pa, kar je v čr-nomlji redkost, tako izvrstna godba! Saj bi se še starček zasukal. Ni moj namen, te veselice na dolgo in široko opisovati, temveč le v skromnih besedah povedati, da v Črnomlji vsako leto primerno slavimo god Nj. veličanstva. Toraj predno končam, povem še, da je po razdelitvi dobitkov g. W. v primernem govoru namen svečanosti razložil, da se je Nj. veličanstvu po občinstvu z navdušenimi živio-klici sprejeta napitnica napila, da je potem godba cesarsko pesen svirala, katero smo vsi navzgor, tiščal ustni skupaj in zdaj pa zdaj vzdihnil. Nekega dn6 našel sem ga s knjigo na kolenih, jokajočega. Priznati moram, da me je to zelo iznenadilo. Spomnil se je bil naslednjih všrzov: Nesrečno ti človeštvo, Mir tebi ni odmenjen; Takrat samo spoznaS ga, Ko si prežrl iz groba prah . .. Kak6 grenak je, oh, ta mir! Ti, mrtvi spl — a živi jokaj se! Te všrze je naredil neki Gormič-Gor-micki, potujoč poet, katerega je Telegin sprejel pod svojo streho, ker se mu je zdel nežnočuten, celo občutljiv mož. Ta pesnik je nosil opanke, govoril z maloruskim naglasom ter čestokrat proti nebu gledaje iz prs pošiljal tihe vzdihljeje. Vrh vseh teh prednostij imel je Gormič-Gormicki še to, da je kot vzgojenec nekega jezuitskega zavoda govoril za silo francoski, a Telegin je ta jezik samo „razumel". Ko pa je nežnočutni mož nekega dne silno pijan prišel iz krčme, pokazal je ?. dokazi, da je neznano silovit: ne samo Tele-ginove strežaje je pretepel do krvi, ampaljc tudi njegovega kuharja, dve po naklučji zravefn prihiteli perici in cel6 tujega, v hiši navzočeg a stoječ poslušali, in da je kegljanje nekaj čistega dobička prineslo, kateri se bo v dobrodelni namen za črnomaljsko šolsko mladino porabil. Tudi mi je še omeniti, da je bila udeležitev veselice mnogobrojna, ter najvišji in najnižji stanovi zastopani. Iz enacega namena priredi danes mesto Črnomelj, narodna čitalnica in prostovoljui ognjegasci veselico na mestnem gričku. O nje izidu hočem Vam ob svojem času poročati. Iz Ptqja 17. avgusta. (Izv. dop.) Konservativni volilni odbor razglaša oklic volilcem mest in trgov: Ptuj, Ormož, Ljutomer, Središče in Rogatec ter jih vabi k deželnozborski volitvi v 21. dan t. m. V oklici tem se živo slika, kako slabo je gospodarila liberalna stranka, le sebično, kako je teptala vse pravice z nogami; pod liberalno vlado se nič ni storilo za slovenski Štajar, zatorej se obrača odbor do volilcev ter upa, da si bodo izbrali lz svoje srede moža, kateri bode pod zdanjo Pravično vlado boril se za jednakopravnost slovenskih Štajarcev ter skušal ji pripomoči do duševnega in gmotnega napredka. Dalje Pravi oklic: »Liberalci, posebno tisti liberalni voditelji, ki so se na skrajno mejo postavili, trudijo in upirajo se na vse kriplje, da bi nekako pregrajo naredili med prebivalstvom Po mestih in trgih in pa med Slovenci na kmetih in pravijo, da le Nemec in pa ta, ki 8e nemški hlini, naj ima pravico, drugi pa n°beden. Mi pa zahtevamo jednake pravice Za vse in za vsakega, kar mu gre po postavi. Mi zahtevamo, da se bo za naprej v na-rodno-gospodarskih zadevah bolj oziralo na spodnje Štajarsko, kakor se je dozdaj in da se ne bodo potrebe naših obrtnikov in kmetov prezirale. Mi želimo, da se pogubnemu žganj epiv-stvu pride v okom s tem, da se prepove po nekih ,,mrzlih potih" škodljivo žganje pripravljati in ga prodajati. Ugovore, da bi mi bili kaki mračnjaki, sovražniki napredka, nemškega jezika, da hočemo neki nemške šole posloveniti itd. odbijamo odločno; to so prazne kvante, s katerimi se vznemirjajo in motijo ljudje. Dalje zahtevamo za naše zastope pravičneje volilne rede, deloma, da se odpravijo zastopi, ki so brez koristi, in želimo, da se v domovinski pravici nekatere določbe spremenijo. Da pa ima kandidat, katerega priporo-čuje podpisani odbor, te nazore, ki smo jih zgorej omenili, in da je tega prepričanja, ki se objavlja v tem programu, o tem ni nikakor dvojiti. . Mi priporočamo tedaj vsem gospodom vo-hlcetn, naj pridejo 21. avgusta gotovo k volitvi H? naj oddajo svoj glas za gospoda Luko j^nsteka, gimnazijskega profesorja v Ptuji.“ mizarja; razen tega je razdrobil veliko število ?*p; zraven pa je besno kričal: „Le čakajte, jaz vam jo bom zagodel, vi ruski postopači, vi neotesani štorovi!“ In kaka moč je bila skrita v tej revni stvari! Osem ljudij je bilo treba, da so ga ukrotili! Ko je bil naposled umirjen, ukazal je lelegin pesnika iz hiše pregnati. A poprej ga je še dal in naturcdibus posaditi v sneg (bilo je po zimi), da bi se streznil_______ „D&, d&,“ rekel je Telegin čestokrat, »moj čas je proč; dober konj sem bil; zdaj sem pa uže zdelan. Glej, na lastne troške Vzgojeval sera pesnike, od židov sem nakupo- slike in knjige, in moje gosi so bile ravno tako lepe, kakor Muhanova; tudi sem imel Prave globe vrtivce s perjem zlate barve_________ se sem imel! A vender nisem nikdar ljubil Psov, ker je to v zvezi s pijanostjo, nečed-n°stjo in surovostjo. ... Bil sem divji, ne-ustrahovan dečak. In kako krasno žrebišče sem imel! Kaj misliš, kakega plemena so bili moji konji? Bili so od plemena slovečih konj cara Ivana Aleksijeviča, brata Petra Včlikega! d&, kakor sem ti rekel! Vsi moji žrebci oili so temnorudeči; grive so jim segale do kolčn, repi do tal — pravi levi so bili! . . . Nadejamo se, da se volilci udeleže v popolnem številu volitve ter doka žejo, da se hotč otresti liberalnega varuštva in svetu pokazati, da so politično zreli, da se ne puste slepo voditi po tujih voditeljih. Razne vesti. — (Nosr ečnica.) Odkar je v Franciji za-dobila postava o razločljivosti zakonov veljavo, razgovarjajo se pariške damo mnogo o vprašanji, kako bi bilo možno otresti si zakonski jarem. V neki družbi dam razpravljalo se je zopet to vprašanje in vse navzočne dame udeležile so se z veselimi obrazi te razprave, le jedna dama sedela je mirno in tiho ter z žalostnim obrazom poslušala veselo žgolenje. „Nu‘‘, obrne se soseda k žalujoči dami, „ali Vi nimate povoda, biti vesela? Ali se no bode blagoslov novega zakona razlil tudi čez Vas?" — „Oj“, odgovori ječaje, Jaz se ne morem udeleževati splošne veselosti 1“ — „In zakaj ne?" — „ Jaz živim tako srečno in tako složno s soprogom, da bode težko kedaj kaj povoda za ločitev zakona!" — (On — in nobeden drugi.) Povodom navzočnosti švedskega kralja Oskarja II. v Parizu objavlja „Figaro“ članek, v katerem navaja tudi besede, s katerimi se je nekdaj razglašalo kronanje švedskih kraljev. Te besede slovejo: „Ravno-kar je bil (tu je kraljevo ime) kraljem norveškim kronan, on in nobeden drugi!“ „Figaro“ dodajo temu naslednjo dogodbico. Ko je bil utemeljitelj sedanje dinastije, general Bernadotte, kraljem venčan, priredil se jo slovesen banket, kateri je pa novega kralja kot vojaka dolgočasil. Kralj použivši nekaj malega jedij vstane in za njim morali so tudi drugi vstati po pravilih etikete. Jeden izmed udeležencev banketa se vender ni mogel dalje zdržavati, izrazil je tako glasno svojo nevoljo, da so ga leliko vsi čuli, rekoč: Kralj je jedel, on in nobeden drugi! — (Vedno dalje.) Kakor znano, ni hotel največi del bogatega legitimističnega plemstva v Franciji pod Ljudovikom Filipom in Napoleonom III. stopiti v državne službo, niti med vojake. Nekateri odšli so v inozemstvo, posebno v Avstrijo, drugi pa so se podali na svoja posestva in jih pridno in skrbno obdelovali. A mnogo, osebito mlajših plemenitašev, se je udalo brezposelnosti in razkošnemu življenju, zanemarili so so in uničili! V slednjem času našla se je cela vrsta potomcev iz slavnih rodovin v delarnicah kot nižji posli in kot glumači so potovali. Grof kazal je velikansko žensko, baron je hodil okolo s karusoljem, markiz zašel je v cirkus. Prošli tedon našli so policaji staroga, slabotno oblečenega moža ležečega pod klopjo na boulevardu Magonta v Parizu. V policijski pisarni je kar naravnost naznanil: „ Jaz sem markiz B... iz Guyenne, 79 let star, brez družino. V 21. letu dobil sem obilo premoženje, šel A vse to je prešlo, trava je čez zrastla. Ne-čimernost vseh nečimernosti, vse je le neči-mernost! . .. Ali, kaj bi obžalovaje gledal na vse to nazaj ? Vsakemu človeku je usoda uže naprej odmenjena. Višje nego do neba človek ne more leteti, in niti v vodi živeti, niti izogniti se, da bi nekega dnč pod zemljo ne ležal. . . . Prerijmo se skozi življenje, kakor se moremo!" In dobri starec se je zopet jel smehljati ter si vzel oščapek španskega tabaka. Kmetje so ga ljubili: pravili so, da je dober ,,barin", ki jim ne da čutiti svoje jeze. Ali tudi oni so ga prispodabljali z zdelanim konjem. Poprej je na vse sam pazil; pregledoval je polja, mlin za žito pa olje in žitnice; pogledoval je v kmečke koče; vsakdo poznal je njegovo z rudečim baržunom pokrito droško. Va-njo je bil uprežen velik konj onega slovečega plemena, katero je imelo sredi čela veliko zvezdo. Ljudstvo je je imenovalo „sve-tilnico". Vozil je Telegin vedno sam, imajoč vajete okrog rok ovite. A ko je starec spolnil sedemdeseto leto, seje vender moral vsemu temu odreči; oskrbovanje svojega posestva zaupal je burmistru (županu) Antipu, katerega se je skrivaj bal ter ga imenoval mikromegasa — I sem v Pariz, kjer sem v štirih letih vse zapravil. | Z desetimi lirami, katere so mi Se ostale, podal som | se v Ameriko, zašel med sleparje ter sem bil v J 201etno ječo obsojen. Ušel som in prišel zopet v letu 1835 v Prancijo. Zopet sem imel pri igri srečo, priigral som več sto tisoč in pričolo so je prejšnje življenje. V dveh letih je bil konec in padel sem v naj večjo bedo. Leta 1842 bil sem zaradi tatvine vrednostnih papirjev v sedemletno, leta 1851 v jednoletno ječo in pozneje še desetkrat zaradi jednakih prestopkov obsojen. Zdaj je z monoj pri kraji, prav nič več močij nimam. Prosim Vas, gospod komisar, ukažite me poljati v zapor, da bodem mogel v miru umreti." Ubogega markiza so peljali k policijski prefekturi in tam so papirji pričali o istinitosti njegove izpovedbe. Domače stvari. — (Narodni intriguanti.) Od vseh stranij se priznava, da bi najbolje bilo, ako bi ponehal domači razpor ter zaželjeni mir se vrnil v' narodni tabor. Radi smo i mi pripravljeni, sporazumeti se s poštenim nasprotnikom, toda kako bi bilo mogoče, pogoditi se s tako zlobnimi protivniki, kakor je najstarši naš dnevnik. Cenjeni čitatelji sodijo naj sami! V štev. 140 »Ljublj. Lista" pisal je postojinski dopisnik o ponesrečenem volilnem shodu radikalne stranke tako-le: „Kaj bo? to ni težko uganiti. Zarnik pade in potem Vošnjak za njim! Zborovali sevčda nismo nič!" Uže iz slednjega stavka razvidi se jasno, da je dopisnik le nekoliko se šalil s pristaši pro-pale stranke ter ugibal o njih pogovorih pri vinski kapljici. Vender bi urednik našega lista, vajen umetne hermenevtike radikalnih tolmačev, izbrisal tudi ta stavek, da ne bi slučajno baš o tem času mudil se na Gorenjskem , kjer mu je trebalo govoriti pri narodni slavnosti v Gorjah. Sedaj pa se je »Slovenski Narod" v znani svoji poštenosti takoj slastno poprijel tega nedolžnega stavka ter ga zavil na ta način, kakor da bi glasilo kranjske deželne vlade izražalo svojo željo, naj se vrže tudi dr. Vošnjak. Tej zlobnosti nasproti moramo naglašati svoje stališče proti dr. Vošnjaku. Kot vladni list nimamo niti najmanjšega povoda, izpodkopavati tla poslancu, kateri je vsaj v državnem zboru udan pristaš sedanji sistemi. Kot narodno glasilo pak niti od daleč ne nameravamo, škodovati vplivu onega moža, kateri je zlasti na Štajarskem od nekdaj proboritelj narodne ideje. Qui bene distinguit, bene docet, — in če je bil prav dr. Vošnnjak, recimo slučajno, zašel v neljubo nam družbo, vender ga bodemo sigurno zmiraj dobro ločili od dr. Zarnika in onihelementov, kateri zlorabijo njegovo imeinnjegovo popularnost. spomin na Voltairea — ali cel6 naravnost „ malopridneža." „No, malopridnež, kaj je novega? Ali si dobro preskrbel si žitnico?" dejal mu je čestokrat, smehljaje se, ter ga pogledoval. Za vse, kar imam, zahvaliti se mi je Vaši dobrotljivosti," odgovoril je Antip veselo. „Dobrotljivost, dobrotljivost... Ali pazi, mikromegas! Ne predrzni se, da bi se kmetov, mojih podložnikov „tii zunaj" le s koncem prsta dotaknil! Če se mi pritožijo — vidiš li to palico? S to te potem seznanim!" „Očka Aleksis Sergejevič, Vaše palice nikdar ne pozabim", odvrne Antip mikromegas, preljubeznivo brado pogladivši si. ,.Dobro; le nikar je ne pozabi." In barin pa burmister se jeden drugemu zasmejata v obraz. Z dvornimi podaniki in v obče z vsemi svojimi „podložniki" — kakor je svoje podanike rad imenoval — ravnal je jako milostno. „Kajti prav za prav, dragi vnuk, sami nimajo nič druzega kakor križ, ki ga nosijo na vratu — a še ta je bakren; tujega blaga se ne upajo poželeti... Odkod bi neki vzeli to pamet, da bi se dobro obnašali?" (Dalje prihodnjič.) — (Gospod deželni predsednik baron Winkler) odpeljal se je danes po noči z jadrnim vlakom za nekaj duij na Dunaj. — (Dnevnik iz ^Narodne Tiskarne") prinaša v včerajšnji številki poročilo o shodu volilnih mož v Postojini z dne 17. t. m., katero poročilo pa je tako zlovoljno zasukano in neistinito, da na tako žurnalistično netaktnost niti odgovarjati ne moremo, s takimi nasprotniki se nečemo spuščati v razgovor, le pomilovanje, globoko po milovanje moramo izraziti, da more strast tako zaslepiti časnikarja, da hoče z neistinitimi in nelogičnimi poročili begati in zapeljavati narod. Vselej smo pripravljeni boriti se, toda dostojno in s častnim orožjem. Sicer pa mirno pričakujemo izid volitve na Notranjskem, kjer bodo volilci sami obsodili politične tako skoko in spake! — (Dodatek k „Izjavi“.) K „Izjavi“ notranjskih rodoljubov, katero smo priobčili v štev. 137. „Ljublj. Lista", dodajemo še podpise naslednjih spoštovanih gospodov; Slavina: Ivan Sajovic, župnik; Jakob Strupi, kaplan; J. Podboj, kurat šentpoterski; J. Lunder, dunovnik v Trnji; M. Hiti, učitelj; Fran Dekleva, trgovec; Fran Černač, župan slavinske občine v Matenji Vasi; Gustav Grosman, učitelj; J. Samsa, Fran Ogrizek, Ivan Mavor, A. Križaj, obč. svetovalci; Ivan Po-zemelj, trgovec. — (Napad.) Predvčeranjem po noči okolo druge in tretje uro napali so pred kazinskim vrtom lijakarski hlapci in nek pisač tri črevljarske pomagače. Jednemu črevljarjev posreči se proti „Zvezdi" ubežati, po kateri jo ravno policijska patrolja prišla. Napaden črevljar ovadi takoj redar-stvenikom, kaj so mu jo pripetilo, in ti so podajo brez odloga pred vrt, kjer pa napadovalcev več ni bilo. Slišali so pa ropot na dvoru bližnje gostilnice „pri zaponi“, kjer so omenjeni hlapci od voz podvozi trgali. Patrolja se je tjži podala in ko so jim je približala, začeli so s podvozmi okolo sebe mahati. Jeden redarstvenikov potegne sabljo, da bi pariral in zadene bližnjega hlapca na hrbtu, V tem trenotku je pa drugi hlapec redarstvenika tako na ramo udaril, da se je zgrudil. Lehko ranjenega hlapca so drugi redarstveniki potem prijeli in v b61nico oddali. Drugi hlapec jim je ubežal, a dobili so ga še tisti dan. Udarjen redarstvenik je tudi k sreči le lehko ranjen. — (Strela je udarila) dne 12. t. m. po-poludne ob 3. uri v hlev hišo št. 13. v Ravih, občine Vače, ter unela hlev in skedenj. Ogenj ja je po polnem uničil. Škode je blizu 400 gld. Pogorelec Jože Selan ni bil zavarovan. — (Železniški tour- in retour vozni listki.) Poroča se nam, da jo c. kr. železniško ravnateljstvo dovolilo, da se izdavajo tour- in re-tor železniški vozni listki na progah: Ljubljana-Trst, Trst-Kormin in Sv. Peter-Reka, in sicer razen Ljubljane tudi na postajah: Borovnica, Logatec, Rakek, Postojina (3 dni veljavni), Divača, Sežana (2 dni), Nabrežina, Tržič, Zagrad itd. Voznina iz Ljubljane v Trst in nazaj bode stala za III. razred poštnega vlaka 5 gld. 78 kr., za II. razred 8 gld. 68 kr. Mnogo zasluge ima pri tej privolitvi veletržec in trgovinske zbornice član g. Fran Hren, ki je v tej zadevi trikrat bil osobuo na Dunaji. Gosp. Hren je bajo uložil tudi prošnjo, da bi so uveli tour- in retour-listki tudi med Ljubljano in Litijo. Da bi se mu le posrečilo tudi to doseči; potujoče občinstvo vedelo mu bodq mnogo zahvale. — (Morilka.) Iz Celja se poroča: Gro-bokop iz Griž je naznanil, da so našli 21/»letnega dečka Marije Blaznikove mrtvega v postelji ter da se sploh sumi, da dete ni umrlo naravne smrti. Na to ovadbo pričelo se je preiskavanje, katero je v istini tudi pokazalo, da je mati ostrupila svoje dete z arzenikom. Takoj so odveli kruto mater v sodnijsko temnico v Celje. Zahvala. Gospod deželni glavar Gustav grof Thurn vročil je velikodušno prvemu ljubljanskemu bolnišno-podpor-nemu in preskrbovalnemu društvu znesek 50 gld., za koji dar istemu izreka s tem najtoplejšo zahvalo podpisano vodstvo I. ljubljanskega bolnišno-podpornega in preskrbovalnega društva. V Ljubljani v 18. dan avgusta 1884. Č. g. udeležencem gledališkega vlaka v zlato Prago. Ko smo zvedeli, da bode češko gledališče v Pragi zaradi nujnih poprav zaprto do srede prihodnjega meseca, prosili smo upravništvo češkega gledališča, naj bi vender one dni, katere smo določili našemu obisku v Pragi, gledališče ne bilo zaprto, Ker se naši želji ni moglo ustreči, sklenili smo, odložiti vožnjo do prihodnjega leta. Z istinskim veseljem, ki ga je imelo občinstvo do domoljubnega podjetja, konstatujemo, da se je oglasilo zadostno število udeležencev in se jih še oglaša, in iskreno obžalujemo, da nismo svoje domoljubne nakane mogli izvesti. Ob jednem naznanjamo, da poslani nam denar č. g. udeležencem z denašnjim dnevom vračamo. Bog daj, ker so vse naše priprave go< to ve, da bi se naše potovanje v zlato mater Prago prihodnje leto, ko bomo to potovanje mogli morebiti še spojiti s tisočletnico slovanskih apostolov svetih bratov Cirila in Metoda, izvršilo še veli-častnejše. V Ljubljani dn6 18. avgusta 1884. V imenu odbora: Ivan Mmnik Anton Trstenjak predsednik. tajnik. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 19. avgusta. „Wiener Zeitung*1 razglaša državno pogodbo z Rusijo zaradi uvedbe neposrednega dopisavauja sodišč. Potsdam, 19. avgUBta. Pri včerajšnjem slovesnem obedu na Babelsbergu je cesar nazdravil avstrijskemu cesarju. Godba zasvirala je avstrijsko himno. Berolin, 18. avgusta. K obedu v čast rojstvenega dneva cesarja avstrijskega povabljena sta bila na grad Babelsberg avstrijski poslanik in grof Hatzfeld. Grof K&lnoky ostane na povabilo Bismarckovo jeden dan dalje v Varzinu, da z njim praznjuje rojstveni dan cesarja Franca Jožefa. Rim, 18. avgusta. Kralj je avstrijskemu cesarju telegrafično čestital k rojstvenemu dnevu. Rim, 18 avgusta. Včeraj sta v provinciji Bergamo 2 obolela in 2 umrla za kolero, v provinciji Campobasso 5 bolnikov in 4 mrliči za kolero, v provinciji Massa Carrara 2 bolnika in 2 mrliča, v provinciji Parmi 3 bolniki in 1 mrlič, v provinciji Porto Maurizio 1 bolnik in 1 mrlič in v provinciji Turinu 2 bolnika za kolero. K ah ir a, 18. avgusta. Trije batalijoni angleške pehote, jeden švadron angleških hu-zarjev in oddelek angleške pehote na konjih so pripravljeni za odhod, da odidejo na Nilu v Wady-Halfo, koj ko bodo prevozila pripravljena. — Mudir iz Dongole poroča, da je dobil od Gordona pismo z dnž 20. julija, v katerem se mu zatrjuje, da je v Kartumu vse mirno. Gordon zahteva poročila o položaji Dongole. Thuanan, 17. avgusta. Venianje kraljevo se je izvršilo z veliko slovesnostjo v navzočnosti najvišjega guerrijerja, francoskega ministerskega rezidenta in poveljnika ,,Tarna". N e w - Y o r k, 18. avgusta. Brzojav poroča iz Meksike, da so generala Ramireza in Mejiaja, kakor tudi dva druga udeleženca zarote proti vladi na povelje predsednikovo ustrelili. Telegrafično borzno poročilo z dnž 19. avgusta. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.................80 • 90 » » » » srebru...................81‘75 Zlata renta,.......................................103'70 5°/„ avstr, renta..................................96’10 Delnice n&rodne banke.............................. 859-~ Kreditne delnice..................................... 309-40 London 10 lir sterling.............................121 • 70 20 frankovec ........................................ 9-65s Cekini c. kr....................................... 5‘75 100 drž. mark.................................. . 59-60 Tujci. Dnž 17. avgusta. Pri Maliči: Natalis, trg. po to valeč, iz Braunschvveiga. — Englander, trg. potovalec, iz Norimberka. — Haus-wirth, c. kr. ofic. namestnik, z Dunaja. — Slonitsch, zasebnica, iz Frankenmarkta. — Luzzalto, med. doktor, iz Trsta. — Hrovat, c. kr. pom. kaplan, iz Pulja. — Vitez pl. Mulley, dr. prava, iz Weitensteina. — pl. Tomekovič, soproga dvornega svetnika, iz Zagreba. — Dr. Primožič, c. kr. profesor, s soprogo, in Bienert s soprogo iz Iglave. — pl. Rainer, fabri-ka nt, iz Celovca. — Bučar, c. kr. avskultant, iz Nov. Mesta. — Dr. Schmidt, c. kr. avskultant, iz Celja. Pri Slonu: Sch\varzhuber, zasebnik, z Dunaja. — Rehakova Eliza in Ana, zasebnici, iz Prage. — Kraus, med. doktor, s soprogo; Gasser, trgovec; Hofbauer in Kordin, c. kr. nadlajtenanta, iz Trsta. — Gandini, c. kr. sod. pristav., z rodbino, iz Žužem-perka. Pri Južnem kolodvoru: Niedermayer, med. doktor, in Hiibsch, trg. potovalec, z Dunaja. — Sperling, trg. potovalec, iz Linča. — Siegfried, trg. potovalec, iz Vratislave. — Moos, trgovec, iz Hohenzollerna. — Dolenc, učitelj; Gelcich, Lloyd. kapitan, in Nabergoj iz Trsta. — Dr. Fonda, c. kr. zdravnik, s soprogo, iz Voloske. Umrli so: Dnž 17. avgusta. Josip Szukits, sin topničar-skega podoficirja, 12 dnij, Krakovski nasip št. Iti, živ-ljenska slabotnost. Meteorologicno poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mole rina v mm b£> 7. zjutraj 739-77 +11-0 vzh. sl. mgl. d 2. pop. 737-78 +21-6 svzh. sl. js- 0-00 00 vH 9. zvejer 737-52 +15 -1 » » St. 7775. Naznanilo dražbe. Za oddajo gradnje v sodnem okraji loškem ležeče in skozi dolino Kopačnico do primorske meje držeče ceste vršila se bode minuondo-licitacija v uradnih prostorih stavbenega oddelka c. kr. deželne vlade v Ljubljani v 1. dan septembra 1884 ob 10. uri dopoludne pričenši. Omenjena gradnja v proračunjenem znesku stroškov 23000 gold., od katerih na zemeljska dela . . 3001 gld, 80 kr. » podporno in stensko zidovje .... 3242 » 20 » > potlakovanje . . . 1306 » 92 » » cestno podlogo . . 2688 » 40 » » posipanje .... 3404 » 46 » » mostove in rove . . 7884 » 22 » » ograde in okrajevne kamne................ 1472 » — » odpade, se bode izklicala s 23000 goldinarji in oddala jednemu podjetniku v zvršbo. K tej minuendo-obravnavi se vabijo podjetniki z opazko, da mora vsak, kateri zdse ali kot legalni pooblaščenec za drugega licitirati hoče, vložiti pet odstotkov izklicane svote kot odstopnino pred začetkom ustne licitacije v roke dražbene komisije ali se izkazati o vlogi pri kateri javni blagajni z vložnim listom. Pismene, po propisu § 3 splošnih dražbonih pogojev sestavljene, s priloženo petodstotno odstopnino in s kolekom za 50 kr. kolekovane ponudbe se bodo vender samo do incl. 31. avgusta 1884 vzprejemale ter se morajo vložiti pri vložnem zapisniku c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Dotične načrte, splošne in posebne stavbene pogoje, sumarni proračun troškov z jednotnostnim cenovnim izkazom vred si more vsakdo ogledali vsak dan ob navadnih uradnih urah pri omenjenem stavbinskem oddelku, in pričakuje se, da bodo ob licitaciji vsakemu dražilcu po polnem znani splošni pogoji gled6 izvedenja javnih gradenj, kakor tudi razmere izklicane gradnje, in posebni pogoji, po katerih se bode moral kupec-podjetnik ravnati. V Ljubljani dn6 11. avgusta 1884. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. 20 sodarjev za, lEBelro se vzprejme. Dnevna mezda 1 gld. 50 kr. Več se izv6: v tovarni za lim v Ljubljani. (75) i Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.