■o
Im ir-
ico ¡in ic"> "o
rvvj * - !_
~ >r

Majdičeva s Pohorci v boju za pokal
90,6 95,1 95,9 100J
Bili smo v domu četrte generacije
Št. 98/Leto 66/Celje, 16. december 2011/Cena 1,30 EUR
tednik
JELOVICA
HIŠE OKNA ^RATA
WaAa ®fema\ m El ¡iHi
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549
trgovina.celje@jelovica.si
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
cafie^ I UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 S
Z avtobusom ali avtom - to je zdaj vprašanje!
Morda nas bo enoten potniški promet, ki nam ga obljubljajo, zvabil iz udobnih jeklenih konjičkov in bomo spet polnili zdaj pretežno prazne sedeže avtobusov in vlakov; če izvzamemo dijake in šolarje.
Podobni vatli za rast
gospodarstva
E^p
Kako je Vlasti Kmetija uničila celulit
Koline so razvnele strasti

V Celju bi potrebovali
več sodnikov g™
fZalelite
lepe božične praznike in srečno 2012 v Novem tedniku in na Radiu Celje.
Pokličite marketing: 03-42-25-100
Ponedeljek, 19. december ob 17. uri
Praznični koncert z VVernerjem
Si Mercator
PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA s prihranki pri stroških bivanja že 0d			
š:		Za ogled pokličite 1 4 051365 287] www.mikstanovanja.si	
VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA!			J CELJE
AKTUALNO
UVODNiK
Sprenevedanje zastira prave stvari!
4 i i

BISERKA POVSE TAŠIC
Eden od poznavalcev pametnega upravljanja s časom, Stephen R. Covey, je tudi avtor knjige s pomenljivim naslovom Najprej prave stvari. Svetoval je mnogim direktorjem in političnim voditeljem po svetu o tem, da obstaja samo en način za reševanje stvari, in sicer da delamo več, bolj pametno in hitreje. Takšen izziv je tudi pred nami. In ni edini. Da bi se namreč v družbi, in to na vsakem koraku, naposled le lahko začeli ukvarjati s pomembnimi oziroma,
če hočete, pravimi stvarmi, bomo morali odvreči masko sprenevedanja.
Sprenevedajo se politiki v odsotnosti državniške drže in pri tem spregledajo, da so javne finance letos porabile 18 milijard evrov, medtem ko se številni direktorji podjetij bolj kot z ustvarjanjem dobička v zadnjih decembrskih dneh ukvarjajo s »friziranjem« bilanc, da bi ostali nad vodo. Medtem ko so v predvolilnem času kandidati vsi po vrsti napovedovali nujnost ponovnega razcveta gospodarstva, so zdaj gospodarstveniki tisti, ki pozivajo k oblikovanju močne vlade s trdno večino. In kot prvo pomembno stvar, ki bi jo morala takšna vlada storiti, omenjajo: uredi naj finančne razmere v državi, začenši v svoji blagajni. Primanjkljaj v državnem proračunu je namreč že tri leta zapored težak 2 milijardi evrov in temu bo treba narediti konec. To je za številne ekonomiste in direktorje tista prva pomembna stvar, ki bi se jo morala nova oblast lotiti čim prej, ne glede na to, ali bo z levega, desnega ali s sredinskega pola. Naslednji ukrep naj bi zadeval sprostitev kreditnega krča oziroma ustvarjanje pogojev za to, da bodo domači in tuji vlagatelji sploh začeli vlagati in odpirati nova delovna mesta. In kako lahko stopimo korak naprej od tega, kar že vsi vemo?
Naredimo konec sprenevedanju, kaj je za to državo sploh pomembno, bi lahko rekli; nekaj podobnega, kot pravi anekdota neznanega avtorja. Pripadnik pehote je vprašal častnika: »Kje je luknja, v katero naj bi se skril?!« In ta mu je odgovoril: »Pravkar stojiš na njej, samo izkopati jo še moraš.« In če se izvoljeni predstavniki ljudstva ne zmorejo pametno dogovoriti o nekaterih najbolj pomembnih temah te države, se bomo lahko slej ko prej vprašali, »le kaj nam jih je treba bilo«.
Sprenevedanje je svojevrstna rak rana naše družbe. Ne le v tokratnem, povolilnem obdobju, ko nekateri pričakujejo čudežno sodelovanje dveh voditeljev, ki sta se s svojo retoriko uspela predstaviti predvsem kot dva egotripa, ki se preprosto ne prebavljata. Rezultati so jasni, naj zmagovalci zdaj upravičijo zaupanje. Licemersko sprenevedanje je pozivati k državotvorni drži tiste, ki so volitve izgubili; lahko pa kot konstruktivna opozicija z dejanji, ne besedami pokažejo obljubljeno državotvornost.
Da je treba stvari imenovati s pravim imenom in narediti konec sprenevedanju, nam dokazuje pobuda za integriran javni potniški promet. Pri tej ideji gre preprosto za to, da nam je naposled »potegnilo«. Da bi v času povečane potrebe po mobilnosti, gibljivih delovnikih, nestrnjenih naseljih še sploh lahko uporabljali javni potniški promet, je treba za začetek uskladiti vozne rede avtobusnih povezav z železniškimi. Dokler ne naredimo vsaj te pomembne stvari, je »fiancanje« o vožnji z avtobusi in vlaki resnično predvsem mlatenje prazne slame.
In spodnjesavinjski lastniki kmetijskih zemljišč, kjer naj bi postavili suhe zadrževalnike pred poplavami, so primer nedopustnega sprenevedanja državnih organov. Vse bolj prihaja na plan, da se snovalci projekta z ljudmi niso pogovorili, jim prisluhnili in zato isti niso imeli veliko posluha za sogovornike iz knežjega mesta.
Eno od možnih definicij sprenevedanja nam ponuja tudi svetovni splet; ker pa je avtor neznan, se le v svojem imenu že vnaprej opravičujem taščam. Nekdo je namreč zapisal, da je »sprenevedanje nekaj takega, kot če taščo porineš po stopnicah in jo za tem vprašaš, zakaj tako hitro teče«. Se pa sprašujem, ali je morda reakcija nekaterih bralcev na nedavno objavo fotografije kolin v našem časopisu le pravica do drugačnega mnenja ali zgolj še ena oblika sprenevedanja. Kako drugače naj razumem enega od argumentov, češ da ni dobro, da mestni otroci vidijo slike kolin v časopisu z namigom, naj takšne podobe ostanejo le na kmečkih dvoriščih.
Če se od prašičev za zakol vrnemo h koritu visoke politike, se vse skupaj dogaja nekako v stilu: »Ah, ne, mi smo za državotvorno držo, toda naši programi so preveč različni.« Bog ne daj, da bi se vsi v vsem strinjali; kaj pa, če bi se vsaj glede pomembnih in pravih stvari za to državo?
H
Da naši avtobusi ne bi bili več videti takole .
Največ potnikov v javnem potniškem prometu je dijakov, zato se v ministrstvu z njimi še posebej ukvarjajo. Načrtujejo, da bi mesečna vozovnica stala 15 evrov za vse dijake ne glede na socialni položaj ali oddaljenost od kraja šolanja. S tem bi seveda odpadli drugi socialni transferji - tudi zato, ker je zdaj pri študentih zelo pogost in dokaj visok dodatek za oddaljenost pri štipendijah, vozijo pa se z avtomobili.
V Sloveniji bi veljalo razmisliti o tem, da bi se iz cene litra bencina nekaj denarja namenilo za javni potniški promet. A Cvetka Draksler opozarja, da bodo pločevino s cest in mestnih središč še bolj učinkovito spravili ukrepi, ki pri ljudeh ne bodo priljubljeni, a so več kot nujni. »Gre za trde ukrepe, kot so zapiranje mestnih jeder in uvedba rumenih pasov. Ob tem pa je treba urediti povračilo stroškov prevoza na delo na način, ki bo vzpodbujal bolj trajnostno mobilnost.«
Bi spet sedli na vlak ali avtobus?
Slovenija bo leta 2013 druga država v Evropi z urejenim integriranim javnim potniškim prometom - Enotna vozovnica za vse prevoze - Za manj pločevine na cestah in v mestnih središčih tudi ostri ukrepi
Podatku, da skoraj polovica Slovencev ne vozi avtomobila, je težko verjeti. »A drži,« pravi Lidija Živčič iz društva za sonaraven razvoj Focus in pojasnjuje, da so v ta delež všteti otroci, starostniki in vsi, ki zaradi načetega zdravja ne morejo oziroma ne smejo več sesti za volan. In seveda vsi, ki nimajo vozniškega izpita. Sama sodi mednje, zato še kako dobro ve, kako zamudna je pot iz Ljubljane, kjer živi, k staršem v okolico Zreč.
»Iz leta v leto traja dlje. Počasi bom za pot porabila več časa kot za sam obisk,« še pravi in sešteva ure in minute, ki jih presedi na vlaku, pa potem na avtobusni postaji in avtobusu, ko ta končno pripelje. »Na koncu pa še pešačim,« opozori in ob tem pojasni, da čisto vse hiše tudi nimajo pred vrati postajališča. Prav tako kot prvi podatek, drži tudi ta, da je vse manj družin z zgolj enim avtomobilom in vse več takšnih, ki imajo po dva ali tri. A pri odločitvi za nakup dodatnega avtomobila ne gre toliko za prestiž, kot za to, da je mobilnost nuja.
Veste, koliko vas stane avto?
Rabljeno vozilo se nenazadnje dobi za nekaj sto evrov - stroške, ki jih imamo z avtomobilom vsak dan, pa le redko kdo preračunava. Da je pravzaprav zelo velik porabnik družinskega proračuna se zavemo ob registraciji in plačilu
zavarovanja, že precej manj ob postankih na bencinskih črpalkah. Parkiranje? To je vsekakor že druga zgodba ...
In zato na avtobusih in vlakih ostajajo le šolarji in dijaki, pa seveda tisti, ki jim drugega ne preostane. Vozila javnega potniškega prometa so tako polna oziroma dobro zasedena zgolj v prometnih konicah,
»Zaradi usklajenega prestopanja, se bo vozni čas skrajšal. Ne bo se več dogajalo, da avtobus odpelje s postaje istočasno ali še prej, kot pripelje vlak, in tako ni mogoče hitro prestopanje potnikov. Število potnikov na vlakih že narašča, Celje je na primer druga najbolj frekventna železniška postaja, takoj za ljubljansko. Za redkeje poseljena območja pa razmišljamo o novosti - t.i. prevozu na klic. Tudi z osebnim avtomobilom, če bo potnik,« pravi Cvetka Draksler.
»Izletnik Celje ima več vrst prevozov: javnega, posebne in občasne. Linije so različno zasedene. V večjih krajih vozijo avtobusi bolj pogosto, ker je več potnikov. V Celje pripeljemo največ potnikov iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline, najmanj s Kozjanskega. Problem so konice, saj so med 6. in 8. uro zjutraj vsi avtobusi relativno zasedeni, med 8. in 12. uro pa so prazni. Število potnikov iz leta v leto pada, beležimo 3-5-odstotni padec. Če se sistem ne bo spremenil, bo šlo samo še navzdol. Že zdaj uporabljamo manjša vozila. V konicah potrebujemo 50-sedežni avtobus, vmes pa bi bil dovolj kombi za 9 ljudi,« pravi Boštjan Čokl.
sicer pa se v njih vozijo praviloma osamljeni vozniki. Da bi bilo drugače in da bi s cest in iz mestnih središč spravili čim več pločevine, so se v Sloveniji lotili projekta Integrirani javni potniški promet. Z več kot šest milijoni evrov ga sofinancira tudi Evropska unija, cilj pa je, da bi se jeseni 2013 po Sloveniji vozili z enotno vozovnico za avtobuse in vlake, vozni redi le-teh pa bi bili med seboj usklajeni. In če bodo načrtovalci projekt uspešno postavili na noge, bo Slovenija za Nizozemsko druga država v Evropi, ki bo imela urejen integriran javni potniški promet.
V društvu Focus s pripravo okroglih miz po Sloveniji skušajo ljudi spomniti, da časi, ko so bili v Sloveniji avtobusi in vlaki polni potnikov, le niso tako odmaknjeni. In glede na onesnaženje, ki ga povzroča promet, bi bilo za naravo in vse nas bolje, če bi se vsaj delno povrnili.
Na vsakih nekaj minut
»Z izvedbo projekta, ki omogoča mobilnost na okolju prijazen in trajnosten
AKTUALNO
Za mestni potniški promet so najbolj primerni manjši avtobusi, morda bi veljalo razmisliti tudi o nakupu kombijev.
V Celju ni mestnih avtobusov
V Celju imamo primestni in linijski avtobusni promet, ki delno pokrivata potrebe po mestnem potniškem prometu, mestnega potniškega prometa pa ne.
»Lani smo na mestni občini začeli z aktivnostmi za vzpostavitev mestnega potniškega prometa. Pripravljamo odlok, ki ga morajo potrditi še svetniki. Ker se koncesije podajajo prevoznikom za daljše obdobje, se želimo na to dobro pripraviti in raziskati, kakšne so dejanske potrebe ljudi. Tako želimo zadostiti večje-
mu številu prebivalcev. Predvideni sta dve liniji mestnega potniškega prometa, velika frekvenca (15-20 min) z manjšimi avtobusi,« pravi Natalija Črepinšek iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo in dodaja, da pri iskanju najustreznejše rešitve sodelujejo s fakulteto za logistiko. »Pripravljamo načrt trajnostne mobilnosti, ki bo sprejet spomladi. Trenutno se ukvarjamo z logistiko v mestnem jedru, v načrt bomo vključili tudi mirujoči promet.«
način, želimo ozavestiti čim več uporabnikov. Teoretične osnove projekta predvidevajo enotni vozni red in enotno vozovnico za potnike,« pravi Cvetka Draksler z ministrstva za promet in dodaja, da je zdajšnje stanje posledica tega, da se vse dela ločeno. »Pri železnicah se bo težko kaj spremenilo, saj je vozni red vezan na mednarodnega. Zato se bodo morali prilagoditi avtobusi, ki napajajo vlake. Osnova za enotno vozovnico je enotna tarifa, enotni popusti, enotni pogoji potovanja
in enotna cena,« še poudari in doda, da bo tako enotna vozovnica občutno cenejša, čeprav potniki od javnega potniškega prometa najbolj pričakujejo oziroma zahtevajo pogoste vožnje. »Zato so primernejša manjša prevozna sredstva, zagotoviti pa je treba, da vozijo pogosto.«
A preden bomo 1. septembra 2013 enotno vozovnico dobili v vsej Sloveniji, bodo ta način po 1. januarju 2013 preizkusili na štirih pilotnih območjih. Ob delu Dolenjske, Zasavju in Ljubljani z okoli-
co nam najbližje na relaciji Slovenske Konjice-Maribor. »Gre za štiri zelo različna območja, na podlagi rezultatov pilotnih projektov pa bomo odpravili vse nepravilnosti, ki jih bomo opazili.«
Poenoten potniški promet
S 1. januarjem bomo v Sloveniji dobili Direkcijo za javni potniški promet. Še ena agencija več ali je njena ustanovitev res potrebna? »Zdaj je javni potniški promet razdeljen med različne
inštitucije, cene vozovnic za avtobuse in vlake se določajo po različnih modelih in železnica je za potnika skoraj tretjino cenejša. Nova direkcija bo postavljala splošne in posebne pogoje, enotne cene, skrbela za naročanje avtobusnih prevozov, gradila bo vozni red in vse to bo treba početi v dialogu z lokalnimi skupnostmi,« še pravi Cvetka Draksler in poudarja, da bo enotna vozovnica veljala tudi za mestni promet.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Na Celjskem je nekaj podjetij, ki so za svoje zaposlene s dogovoru z Izletnikom Celje poskrbele za posebne avtobusne prevoze na in z dela. Prednjačijo v Šaleški dolini z Gorenjem in Premogovnikom Velenje, takšni podjetji sta tudi BSH v Nazarju in Cinkarna Celje. Delavci
imajo zagotovljen brezplačen avtobusni prevoz, niso pa upravičeni do povrnitve potnih stroškov. Vendar lahko tako ravnajo v podjetjih, kjer ima večina delavcev enak delovnik, kjer so delovni časi bolj fleksibilni, pa to ni mogoče.
Le vlada manjka
V strankah so obljubljali razcvet gospodarstva, gospodarstveniki pa za začetek pozivajo k čimprejšnji sestavi vlade
Volitve so končane, državljani s(m)o oddali svoje glasove za sestavo novega parlamenta, predsednik države Danilo Türk bo predlagal mandatarja za sestavo nove vlade. Vse b. p., razen seveda čudnih »pogovorov« in (ne)sklepanj koalicije, čemur smo priča v zadnjih dneh. Ob tem pa se vsi zavedamo, da gospodarske in politične razmere doma in v svetu zahtevajo čimprejšnjo sestavo nove, učinkovite in odgovorne vlade.
Kot že ocenjujejo v Gospodarski zbornici Slovenije, zagotovila vseh strank o njihovem državotvornem delovanju, na katerega so se sklicevale pred volitvami, niso prepričljiva. Zaradi zapletov pri prvih pogajanjih državljani in gospodarstvo vse bolj dvomimo o resnosti njihove politične ponudbe. »Gospodarstvo je zaskrbljeno. Tudi poslovni partnerji v tujini nas sprašujejo, ali bo Slovenija po volitvah znova oblikovala svojo pozitivno podobo, da bo storila, kar zna in zmore, ali pa bo še naprej
presežejo svoje ozke strankarske interese in začnejo delovati za nujne socialne in ekonomske reforme.
Veliki cilj
Res je, da razmere v primerjavi z drugimi državami niso tako slabe in da niso nerešljive, treba pa jih je začeti reševati takoj, brez zavlačevanja. Zato GZS poziva parlamentarne stranke, da v tem trenutku uporabijo modrost in zavzamejo državotvorno držo in da vlado sestavijo nemudoma. Takoj naj začno oblikovati ukrepe
O tem, da imajo politične stranke glede rasti gospodarstva podobne vatle in kaj menijo gospodarstveniki s Celjskega o tem katere prave, pomembne stvari bi morala postoriti nova vlada najprej, pišemo več na strani 4.
dajala podobo sprte in nezrele družbe in države. Če smo se zmogli zediniti za skupno dobro vsakokrat, ko je to bilo potrebno, to pričakujemo tudi tokrat, še v decembru,« pravijo v GZS, kjer izvoljene politične stranke pozivajo, da
gospodarske politike, najprej pa naj v parlamentu še letos sprejmejo Zakon o intervencijskih ukrepih za leto 2012. »Gospodarstvo to pričakuje, potrebuje in na to ne more več čakati,« zaključujejo v zbornici.	US
			
^Ponedeljek, 19. december, ob 20.00 KONiERTNAPROSTEMr^^			
• PRIFARSKI MUZIKANTI- Vstop prost.		-V	
GLAVNI TRG Sreda, 21. december, ob 20.00			
KONCERT NA PROSTEM:
EXTRA BAND GLASBENE ŠOLE CELJE
6
Vstop prost.
pravliičnfr
CELJE 2011

			C,,	sku.
— C				Jz
	Starca»			matuu
Pokrovitelji Pravljičnega

Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.inf0
Izdelujem in m utiram pohištvo po (različni dekorji)
izdelujem in
masivnopohištvo zelenel injje
informacije! 05 426 45 ŽQ
W Oblakova ulica 34,3000 Celje ^^ www.cri.si
Podobni vatli za rast gospodarstva
O tem, ali so razlike v gospodarskih delih programov med strankami resnično nepremostljive
ANKETA
V gospodarstvu so najbolj glasne zahteve, da je treba vzpostaviti ugodnejše pogoje za poslovanje in spremeniti delovno-pravno zakonodajo, prvenstveno pa bi bilo treba vzpostaviti pravni red in finančno disciplino ter znižati stroške javnega sektorja. Sicer pa presodite sami; še enkrat smo se sprehodili po gospodarskem delu predvolilnih obljub osrednjih strankarskih prvakov.
Pozitivna Slovenija v programskih izhodiščih napoveduje vlaganje v kakovostna nova delovna mesta z dodano vrednostjo; sistematično soudeležbo zaposlenih pri upravljanju in delitvi dobička; podjetniške spodbude in olajšave za razvojne investicije z dodano vrednostjo; najmanj 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov (voda, sonce, biomasa); pospeševanje pridelave zdrave hrane in vzdržne lokalne samooskrb. »Z uresničitvijo teh projektov nameravamo znižati prora-
čunski primanjkljaj pod 3 odstotke in doseči povprečno 4-odstotno letno gospodarsko rast, da bi v skladu z Zavezo za uspešno prihodnost Združenja Manager dosegli >veliki cilj«: preboj Slovenije med prvih 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020,« je v imenu PS napovedoval najverjetnejši mandatar Zoran Jankovic.
Proti razprodaji
SDS ima v izhodišču programa 10+100 zapisano »za pravičnost, delovna mesta in razvoj,« o čemer je večkrat govoril tudi predsednik Janez Janša. Med drugim napovedujejo, da bodo delež javne porabe v BDP omejili na 45 odstotkov, odpravili kreditni krč in terjali odgovornost za slabo poslovanje bank. Ena od njihovih napovedi je tudi, da bodo dali na trg stanovanja v lasti bank. Med ukrepi za zagon gospodarstva navajajo uvedbo pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike;
Potopljen Ingrad Gramat
V celjski družbi Ingrad Gramat prisilna poravnava ni uspela, zato jo je sodišče v torek poslalo v stečaj.
Celjsko družbo je v bistvu potopil stečaj Cestnega podjetja Maribor. Ingrad Gramat so sicer med drugim reševali tudi s poskusom dokapitalizacije, ki pa je spodletela, saje je ptujsko podjetje Fundi milijon evrov sicer obljubilo, vendar denarja ni vplačalo. Znesek bi na račun upravitelja vplačali po pravnomočnosti prisilne poravnave, česar pa upravitelj ni dovolil. Zato so v ptujskem podjetju od vplačila vložka, menda zaradi negativne gospodarske situacije in slabega poslovanja družbe, odstopili. Mimogrede, ptujsko podjetje je bilo do februarja v lasti dolgoletnega direktorja CPM Janeza Škoberneta.
Zato je sodišče dokapitalizacijo označilo kot neuspešno in na predlog upravitelja uvedlo stečajni postopek. Za stečajnega upravitelja Ingrad Gramata je imenovan Damjan Belič, ki je bil upravitelj tudi v postopku prisilne poravnave. Upniki morajo do 13. marca prihodnje leto prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice.	US
SLIKOPLESKARSTVO PARKFTARSTVO TALNE OBLOGE
SGMIEBCCi
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
s plinom in toploto
JI
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetja d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
postopno znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov; uvedbo neomejene 40-odstotne investicijske olajšave; davčne počitnice za nova podjetja in oprostitev davka na dohodke od inovacij.
Več za razvoj
V SD so med ukrepi za gospodarski zagon in nova delovna mesta izpostavili, da bodo strateške panoge (lesna industrija, turizem, logistika, socialno podjetništvo in nekatere kreativne industrije) oproščene davka od dobička pravnih oseb. Napovedali so, da bodo izdatke za raziskave in razvoj povečali na 3 odstotke BDP do leta 2015. Uvedli bi olajšave za investicije v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, hkrati pa je predsednik Borut Pahor večkrat ponovil, da nasprotujejo razprodaji podjetij strateškega pomena za državo, med njimi infrastrukturnih podjetij, bank in zavarovalnic.
Za umik države
Lista Virant je napovedovala umik države iz lastništva vseh gospodarskih družb; odpravo koncesijskih omejitev; pomoč pri navezovanju stikov s tujimi investitorji; okrepitev vloge države kot regulatorja na finančnih trgih ter tudi odgovornost regulatorjev trga. »Problem zaposlovanja naj se rešuje s politiko odpiranja delovnih mest in ne s politiko ohranjanja delovnih mest,« je napovedoval predsednik Gregor Virant. Gospodarski razvoj bi spodbudili z novim investicijskim ciklusom; vzpostavili davčni sistem, ki bo spodbujal zaposlovanje; poenostavili administrativne obračune in standarde. Napovedovali so še davčno in regulatorno spodbudno obravnavo kratkotrajnih zaposlitev, prenašanje skrbi za socialno varnost s podjetij na državo in druge inštitucije; poostrili bi nadzor dela na črno; zaostrili sankcije za podjetja, ki ne plačujejo prispevkov in davkov ...
Imeli bi tudi finančno policijo
Da bi zagotovili uspešno delovanje gospodarstva, bi v DeSusu pri izvajanju gospodarske politike posebno pozornost namenili spremembam podjetniškega okolja Tako govorijo o zaostrovanju discipline pri pobiranju davkov in prispevkov ter o ustanovitvi finančne policije; pavšalni obdavčitvi malih podjetnikov ter različnih drugih olajšavah in stimulacijah. Glede upravljanja državnih podjetij izpostavljajo, da odvajajo dobiček v proračun, ne pa v zasebne žepe. Zahtevali bomo odgovornost nadzor-
Nič ni nemogoče, le volja bo potrebna
nikov in uprav za uspešno vodenje družb. »Nikakor ne smemo dovoliti, da prevlada politika, da za vsako ceno prodamo podjetja za poplačilo kreditov,« je izpostavil predsednik Karl Erjavec, ki je v programu izpostavljal še konsolidacijo javnih financ in sanacijo bančnega sistema.
Ključna je gospodarska rast
Tudi ključna prednostna naloga SLS je gospodarska rast. Slovensko gospodarstvo je namreč tisti potencial in edina svetla točka, ki bo v primeru konkurenčnejšega poslovnega okolja omogočila pospešen izhod iz finančne in gospodarske krize. »Zato smo trdno odločeni, da izboljšamo poslovno okolje, ga naredimo konkurenčnejšega tako s fiskalnimi kot tudi z administrativnimi ukrepi,« pravi predsednik Radovan Žerjav. Posebno pozornost bi posvetili sanaciji in stabilizaciji javnih financ, državo pa bi zadolževali samo za projekte in ukrepe, ki bodo pospešili gospodarsko rast in v največji možni meri prispevali k naložbam, rasti produktivnosti ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Med ukrepi za spodbuditev gospodarske rasti govorijo o zmanjšanju oziroma pavšalnih davkih; davčnih olajšavah na rein-vestiranju dobička; davčnih olajšavah za samozaposlo-vanje in družinska podjetja; zniževanju stroškov dela; pridobitvi gradbenega dovoljenja ter uvedbi finančne policije.
Proti inflaciji
V NSi zagovarjajo ekološko socialno-tržno gospodarstvo, ki bi temeljilo na načelih svobode, uspešnosti, odgovornosti in solidarnosti. Zanj je značilna prosta izbira zaposlitve, svoboda porabe in prosto tekmovanje na trgu, svobodno odločanje podjetnikov in interesnih združenj, pa tudi socialna pravičnost in dolgoročna vzdržnost gospodarskih ukrepov in dejanj. Predsednica NSi Ljudmila Novak dodaja, da mora biti denar državljanov vestno in skrbno porabljen: »Naklonjeni smo takšnim davčnim politikam, ki prispevajo k uresničevanju okoljskih ciljev, pri tem pa zagovarjamo zmanjševanje davčnega bremena na delo. V središču gospodarske politike morajo biti boj proti inflaciji, trdnost proračuna, stalne strukturne izboljšave in zmernost javne porabe.« Veliko pozornosti so namenili zdravemu podjetništvu, razvoju delovnih mest, umiku države iz gospodarstva, ker je država slab gospodar, in spodbujanju konkurenčnosti.
US
Seveda smo v preteklih mesecih slišali ogromno opozoril iz prakse - torej od gospodarstvenikov. Kar nekaj glasnih zahtev je bilo podanih, še več pa obljub. Če povzamemo napovedi strank, jih lahko strnemo v ugotovitev, da bodo storile vse za okrevanje in rast gospodarstva. Te obljube so seveda v ušesih gospodarstvenikov naletele na različne odmeve.
preveč vpeta v mednarodni gospodarski in valutni prostor, da bi bilo vse odvisno od nas. Vendar nekatere napovedi, vezane na investicije v naši regiji, s strani najverjetnejšega mandatarja dajejo upanje, da se bo začelo že prihodnje leto nekaj dogajati. V našem interesu je, da bi se vlada čimprej sestavila, da bi bila močna in bi imela trdno večino v parlamentu.«
Stanko Stepišnik, direktor Emo Orodjarne in novoizvoljeni poslanec: »Če nič drugega, so v predvolilnem obdobju vsi obljubljali, da bodo konstruktivni, državotvorni, da ne bodo metali polen pod noge. Če se bodo potem, ko bosta konstituirana državni zbor in vlada, vsi držali tega, potem mislim, da ne bo problemov za Slovenijo.«
Milan Medved, predsednik uprave Premogovnika Velenje: »Osebno si želim, da bi se vlada čim prej oblikovala. Pred nami je namreč tudi sprejemanje zakona o državnem poroštvu za gradnjo bloka 6, kar je za nas vitalnega pomena. Zaradi težke gospodarske situacije bi bilo dobro, da kar najhitreje strnemo vrste in gremo naprej.«
Aleš Mikeln, direktor družbe SwatyComet: »Od vsake, ne le nove vlade pričakujem, da bo v največji meri podpirala gospodarstvo. Da mu bo dala možnost, da se razvija in bo čimbolj konkurenčno. V to štejem vse nujne ukrepe, ki so jih tako rekoč napovedovali vsi, ki so kandidirali na volitvah. Kar se konkretnih obljub tiče, pa pravim, da je možno vse, samo volja je potrebna.«
Miran Gracer, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Celje: »Glede na to, da bo očitno težko sestaviti vlado, sem malo skeptičen tudi do napovedi o gospodarskem preboju.«
Franci Kotnik, direktor Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice: »Obljube političnih strank so bile izredno smele in optimistične. Ne bom rekel, da so bile nerealne, vendar izpolnjevanje ni odvisno samo od Slovenije. Država je
Gorazd Korošec, predsednik uprave zreškega Uniorja: »Najpomembneje je, da vlada preko ministrstev ustvarja pogoje za normalno delo v gospodarstvu. Treba bo urediti finančne razmere in razrešiti finančni krč. V podjetjih, kjer se vidi možnost nadaljnjega razvoja, je treba omogočiti tudi njegovo financiranje, saj lastnih sredstev, tudi zaradi krize, ni dovolj. Če bo to storila nova vlada? Upam, da bo.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Prisilna poravnava v radeški papirnici
Trenutno terjatev v prisilni poravnavi za skoraj 20 milijonov evrov, vseh obveznosti za kar 43,5 milijonov evrov - Tevž in uprava molčita
Okrožno sodišče v Celju je ta teden začelo postopek prisilne poravnave v družbi Radeče papir. Upniki lahko terjatve prijavijo do 13. januarja prihodnjega leta. Sicer pa je zaenkrat že znanih kar 356 navadnih upnikov, ki imajo skupaj za kar 19,6 milijona evrov terjatev. V družbi jim ponujajo poplačilo 50,01 odstotka terjatev v štirih letih, torej do konca leta 2015.
Kot smo že poročali, je evrov. Sicer pa je imela ra-
družba Radeče papir v težave zašla po visoki naložbi v papirni stroj za izdelavo banknotnega papirja. Julija letos so v papirnici banke zaprosili za posojilo, posojilo pa so banke odobrile šele prejšnji petek. V tem času so zaradi pomanjkanja obratnih sredstev že septembra ustavili proizvodnjo belega papirja. To jih je do danes stalo, kot je pojasnil lastnik Peter Tevž, šest milijonov
deška papirnica konec septembra kar 43,5 milijonov evrov obveznosti. 19,6 milijonov evrov je skupni znesek nezavarovanih terjatev upnikov, med katerimi je z 8,5 milijona evrov terjatev največja upnica avstrijska banka Raiffeisenlandesbank Oberoesterreich. Skupni znesek zavarovanih terjatev je konec septembra znašal 23,3 milijona evrov, prednostnih terjatev je bilo za
dobrih pol milijona evrov. Zavarovane terjatve in prednostne terjatve niso predmet prisilne poravnave.
Kdo je papirnici bolj škodil?
Radeški svetniki so se zaradi situacije v papirnici znova sestali na izredni seji. Kot je dejal župan Matjaž Han, so bili na občini presenečeni nad predlogom za prisilno poravnavo. Tudi zato so sklicali izredno sejo, na katero je prišel tudi težko pričakovani lastnik Peter Tevž. Prav vse je namreč zanimalo, kaj bo povedal o viziji podjetja. Tevž pa je v svojem skoraj 40-minutnem govoru povedal zelo malo
Predsednik sindikata Radeče papir Stane Klanšek je bil razočaran, ker spet niso slišali vizije podjetja: »Tega že v preteklosti nismo nikoli slišali, kar tudi najbolj zamerimo lastniku in upravi. Prepozno nas obveščata o stvareh.«
o viziji podjetja. Bolj se je obregnil ob sklepe zadnje izredne seje, na katero ga sicer niso povabili. Dejal je, da je bilo nekaj izjav svetnikov, ki so se potem pojavili tudi v medijih, spornih. Dodal je, da je z vidika pogajanj bolje, da določeni podatki, ki so bili podani tudi na zadnji izredni seji, ne pridejo v javnost.
Tevža je zmotil tudi sklep zadnje izredne seje, da bo občinski svet spremljal finančno situacijo v papirnici: »To je iz časov, ki so za nami. Ko bo nekdo to prebral čez nekaj let, bo čudno, čeprav je razumljivo, da lokalna skupnost skrbi za papirnico.« Tevža moti tudi medijska izpostavljenost. Glede same vizije je dejal le, da želijo ohraniti papirni stroj štiri, ki bi ga dolgoročno predelali za izdelavo kvalitetnega papirja. Tudi glede finančne situacije je bil precej optimističen: »Težave dobro obvladujemo in napredujemo.« Glede prisilne poravnave, za katero v času izredne seje sodišče še ni izdalo sklepa, pa je dejal le, da je to institut, ki zaščiti upnike in družbo.
Težak odgovor
Razprave svetnikov sicer po tem, ko so slišali, da lahko s svojimi besedami očitno papirnici škodijo, ni bilo veliko. Kljub temu smo lahko slišali nekaj komentarjev, da je logično, da je papirnica medijsko izpostavljena, če pa ne plačajo regresa, in da sta uprava oziroma lastnik tista, ki sta zadolžena, da
Lastnik družbe Radeče papir Peter Tevž odgovorov, ki so jih pričakovali svetniki, ni dal. Ne on in tudi ne uprava pa ne želita dajati izjav, saj naj bi prav prevelika medijska izpostavljenost družbi škodila.
poskrbita za pozitivno reklamo. Svetniki so bili zgroženi, da se je Tevž obregnil ob njihove besede, saj so z njimi le želeli izraziti skrb zaradi stanja v družbi, ki je edina industrija v Radečah, ki zaposluje 375 ljudi in so od tega odvisne številne družine. Župan Han je dodal, da je občina papirnici stala ob strani, odkupila od papirnice bazen in prodajalno, s čimer je papirnici tudi pomagala.
Čeprav so svetniki Tevža spraševali o prihodnosti, jim ni odgovoril nič konkretne-
ga. Šele po neposrednem vprašanju predsednika sindikata Pergam dr. Janeza Posedija, ali bodo delavci dobili plače in regres ali bodo nanje pozabili, je Tevž odgovoril: »Kako lahko nekomu sploh pade na pamet, da bo kdo pozabljen? Če je delal ali pa če ni delal in je na plačilni listi ... Prvič smo >falili< 18. novembra. Neprostovoljno in neradi.« Delavci zdaj v strahu čakajo ponedeljek, ko bi morali dobiti plače. Regresa še vedno ni.
ŠPELA KURALT Foto: TimE
Predvidevajo, da naj bi postopek prisilne poravnave trajal najmanj pol leta. V Radečah se bojijo, kaj se bo zgodilo, če se upniki s prisilno poravnavo ne bodo strinjali. V tem primeru bi namreč papirnico takoj čakal stečaj. Ta bi za navadne upnike ne bil najbolj ugoden, saj bi za njihove terjatve ostalo le 960 tisoč evrov. To pomeni, da bi dobili manj kot 3 odstotke svojih terjatev.
Regija piše domačo nalogo
Na ponedeljkovem, sicer drugem tovrstnem srečanju županov, poslancev in gospodarstvenikov Savinjske regije, so organizatorji, razvojna agencija, obe gospodarski in obrtna zbornica, omenjali potrebo, da se regija z enotnim nastopom izkaže v slovenskem prostoru in tudi navzven, v ospredju pa je bilo pričakovanje, da v dobrobit gospodarstva, občin in tudi države nova vlada čim prej začne z delom.
Že lani se je izkazalo, da regija potrebuje tovrstno srečanje, tudi zato, da dokaže večjo moč, kot jo regija kaže navzven ali proti državi. Čeprav je bilo precej opazno,
da so na srečanju v Žalcu manjkali predstavniki obeh mestnih občin, Celja in Velenja, je direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec prepričan, da so sposobni sodelovati: »Pozabljamo, da so hudi časi in da je uspeh že vsaka majhna naložba ali nova plača. Cilj regije je graditev enotne podobe in nastopa za skupne regijske projekte.« Sicer pa mora regija, ki ima več kot četrt milijona prebivalcev in se razprostira na več kot 11 odstotkih slovenskega ozemlja, postati pomembnejši in bolj upoštevanja vreden razvojni partner v odnosu do države.
Seveda se zavedajo, da nihče ne bo odpiral vrat za najpomembnejše regijske razvojne cilje. Zato se mora regija prepoznati kot skupen interesno-razvojni prostor, v katerem je kar nekaj razvojnih prednosti in priložnosti. »Domačo nalogo že pišemo, vendar jo bo treba dokončati, da drugi ne uidejo. Težko bo kdo odrekel naše prioritete, če bomo kot regija nastopali skupno in odločno,« je pozval Jazbec.
Žalski župan Janko Kos je med dosežki izpostavil ustanavljanje regijskega razvojnega sveta, ter zagotovil, da regija ima priložnost, ki jo bo znala izkoristiti. »Samo
Dva direktorja z relacije Celje-Velenje. Janez Jazbec kot direktor Razvojne agencije Savinjske regije in Franci Kotnik kot direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.
upam, da bomo imeli trdno vlado, ki bo dala prave usmeritve in znala prisluhni-
ti gospodarstvu ter lokalnim skupnostim,« je Kos povzel razmišljanje in želje skorajda
vseh, ki so se udeležili ponedeljkovega srečanja.
US, foto: SHERPA
Ob poklonu 374 talcem, ki so bili med 2. svetovno vojno ustreljeni v Starem piskru, je Branko Verdev opozoril, da teh časov nikoli ne bi smeli pozabiti. Spominska slovesnost ob 67. obletnici osvoboditve zapornikov iz Starega piskra se je nadaljevala v celjskem Narodnem domu, kjer je zbrane nagovoril podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek.
V spomin in opomin
CELJE - Dvorišče zloglasnega Starega piskra je v sredo popoldne zapolnila gruča Celjanov, ki so se poklonili spominu na med 2. svetovno vojno ustreljenih 374 talcev na teh tlakovcih. Ob tem pa tudi spominu na junaško dejanje skupine šestih aktivistov, ki je v noči s 14. na 15. december 1944 brez enega samega strela iz okupatorjeve ječe osvobodila več kot sto zapornikov.
Natančno število ni znano - po takratnih nemških evidencah naj bi bilo rešenih 127 političnih zapornikov, a številka je brž ko ne še precej večja. V spomin in opomin na to junaško dejanje, ki ga je svetu že naslednji večer oznanil Radio London, v Združenju borcev za vrednote NOB Celje vsako leto pripravijo spominsko slovesnost, zadnja leta pa se drugo soboto v decembru na pot od Starega piskra do Šmartnega v Rožni dolini poda tudi skupina pohodnikov. Z Društvom pohodnikov Starega piskra je minulo soboto na pot krenilo okrog 260 pohodnikov, od tega skoraj polovica mladih. »In tega, da ostaja spomin tako živ prav med mladimi, se najbolj veselim,« je zadovoljen 91-letni Ivan Grobelnik Ivo, edini še živeči od šesterice osvoboditeljev.
IS, foto: SHERPA
Selitev knjig in bralcev
ŠTORE - Potem ko so lani v začetku decembra slovesno odprli nov Mercator center na Lipi v Štorah, so se v občini veselili tudi selitve knjižnice v nove prostore. A s tem žal ni bilo nič in ker očitno dokončna rešitev za delovanje knjižnice v Štorah še ni tako blizu, so zdaj našli začasno rešitev.
Čeprav so prostori za knjižnico v Štorah v novozgrajenem Mercator centru na Lipi urejeni do podaljšane tretje gradbene faze, to za obiskovalce in zaposlene v knjižnici še nič ne pomeni. »V občini smo se prijavili na razpis za sofinanciranje opreme za nove knjižnične prostore, vendar nismo bili uspešni,« pojasnjuje župan Miran Jurkošek. Sami v občinski blagajni nimajo dovolj denarja za nakup opreme in
končno ureditev prostorov, zato bodo na razpisu poskušali tudi v prihodnjem letu. »Dokončna rešitev za knjižnico je tako še najbolj realna v letu 2013,« pravi župan Jurkošek in dodaja, da pa bodo zaposlenim v knjižnici in bralcem v prehodnem obdobju vendarle zagotovili nekoliko boljše pogoje za delo in izposojo knjig.
Knjižnica namreč zdaj gostuje v praznih prostorih nekdanje srednje strojne šole,
vendar so ti resnično neprimerni tako za zaposlene kot tudi za bralce, ki prihajajo po knjige. Tako so brez vode, prostori niso v celoti ogrevani in še bi lahko naštevali. V občini so se s knjižničarji dogovorili, da se začasno še enkrat selijo. Pogoji za delo, vključno s parkiriščem za obiskovalce, bodo namreč veliko primernejši v objektu pri nogometnem klubu v Športnem parku. Čeprav so računali, da bi bila selitev mogoča že pred koncem leta, so jo zdaj pomaknili v januar. »Prostori, v katerih je bil doslej frizerski salon, so sicer v celoti ogrevani, vendar pa bo vseeno potrebnih
Do konca decembra knjižnica v Štorah ostaja v prostorih nekdanje srednje strojne šole.
nekaj manjših prezidav. Za te ter pleskanje bomo poskrbeli še letos, sama selitev pa sledi po novem letu,« še pravi Jurkošek.
IS, foto: TimE
vsak torek ^ v Novem tedniku__-vj
o "J
Desetletje
svetovalnega
sredisca Žalec
#
#
#
V prihodnji številki Novega tednika preberite:
Športna zveza Celje združuje profesionalne in rekreativne športnike!
Ste že pripravljeni na drsanje?
Pilates je primeren za vsakogar!
Rekreirajmo skupaj!
Pišite nam na: tednik@nt-rc.si
ŽALEC - Minuli torek je bila v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec slovesna seja strateških in strokovnih partnerjev ob 10. obletnici Svetovalnega središča ISIO Žalec.
Andragoški center Slovenije je po državi razporedil mrežo štirinajstih svetovalnih središč ISIO. Namen postavitve mreže je bila pomoč odraslim, ki se vključujejo ali so že vključeni v izobraževanje, da bi svoje zastavljene cilje s pomočjo svetovalnih središč čim prej dosegli. Prav svetovalno središče v Žalcu je bilo ustanovljeno med prvimi.
Na slavnostni seji ob 10. obletnici so predstavili pomen in-formativno-svetovalne dejavnosti in razpravljali o dosedanjih izkušnjah ter vlogi svetovalcev. »V prihodnje bo naš razvoj predvsem usmerjen v priznavanje neformalnega izobraževanja v formalnem izobraževanjem in pri zaposlovanju,« je razložila svetovalka v svetovalnem središču ISIO Žalec Mihaela Anclin.
V svetovalnem središču posredujejo informacije v zvezi z izobraževanjem, izvajajo celoten proces svetovanja, pomagajo pri težavah z učenjem in usposabljajo pri pisanju prošenj, ponudb in življenjepisov. Njihovo področje delovanja obsega izobraževanje od začetka do konca in pomoč pri pridobivanju delovnega mesta.	ŠO
V skladu z ZOFVI
Svet zavoda UPI - ljudske univerze Žalec
razpisuje prosto delovno mesto
direktor-ja/-ice UPI - ljudske univerze Žalec
Razpisni pogoji, ki jih morajo kandidati obvezno izpolnjevati:
-	najmanj visokošolska izobrazba;
-	pedagoško-andragoška izobrazba;
-	strokovni izpit;
-	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v izobraževanju odraslih;
-	priložen program vodenja UPI - ljudske univerze Žalec.
Kandidati morajo k prijavi priložiti dokazilo o tem, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na pogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev ter dokazilo o tem, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let, od 6.4.2012 dalje.
Kandidati vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vključno z izpisom dejstev iz kazenske evidence, pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis za delovno mesto direktor-ja/-ice« na naslov Svet zavoda UPI Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec v roku 15 dni od objave tega razpisa.
Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 4 mesecev od dneva objave razpisa.
Svet zavoda UPI - ljudske univerze Žalec
www.radiocelje.com
Božično-novoletni sejem in Pravljična dežela na Glavnem trgu sta končno podobo dobivala sredi tedna.
Pravljica se začenja
CELJE, ŠENTJUR - Danes dopoldne v mestnem središču, na Glavnem trgu, v okviru projekta Pravljično Celje 2011 odpirata vrata Pravljična dežela in božično-novoletni sejem. Zvečer ob 20. uri pa bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi skupini Mi2 na prvem v nizu sedmih brezplačnih koncertov na prostem.
Tako Pravljična dežela kot ulični sejem bosta odprta vse do konca leta, do vključno 31. decembra. Božično-novoletni sejem v Celju je letos v povsem prenovljeni podobi. V 24 lično okrašenih rdečih hišicah bo obiskovalcem na voljo večinoma domača, slovenska ponudba, poudarek pa je seveda na unikatnih izdelkih iz različnih materialov, tekstilnih izdelkih in ostalih priložnostnih daril-
cih. Na prodaj bo tudi pester izbor zelišč in zeliščnih pripravkov ter suhega sadja, prijetne
»decembrske« vonjave cimeta, klinčkov in vanilije pa bodo vabile k stojnicam z okrepčili. Stojnice bodo za meščane in obiskovalce Celja odprte vsak dan med 10. in 19. uro, v času koncertov pa se bo obratovalni čas sejma podaljšal. Koncerti na Glavnem trgu se bodo zače-
Pravljična dežela na Glavnem trgu bo svoja vrata odpirala vsak dan med 10. in 12. uro, na večer pa še med 17. in 19. uro. Že danes dopoldne bodo poleg celjskih malčkov Pravljično deželo obiskali tudi otroci iz Velenja, ki se bodo v knežje mesto pripeljali s posebnim vlakom Slovenskih železnic. Ti vlaki bodo v naslednjih dneh v Celje vozili še otroke iz drugih slovenskih krajev. Veliko odprtje Pravljične dežele bo popoldne ob 17. uri.
Vino je polno sporočil
POLZELA - V gradu Komenda sta polzelski zavod za kulturo, turizem in šport ter Društvo savinjskih vinogradnikov pripravila prestavitev nove knjige Draga Medveda Vinske bravure.
To je že osma Medvedova knjiga na temo vinske kulture in nadgradnja Vinskega brevirja, ki je izšel pred 18 leti. Avtor razgrinja doslej manj znane vsebine iz sveta vinske kulture. Bralca vabi, da se kaj nauči o vinu, ki je polno sporočil, le videti jih moramo. Na nov način predstavlja Slovenijo kot vinsko deželo in med drugim navaja tragičen primer s konca 19. stoletja, ko sta vinogradnika na Sromljah izgubila življenje, ker sta branila svoje trte. Knjiga nas po vinski plati vodi skozi literarno in likovno umetnost, filozofijo in psihologijo. Posebej dragocena pa so avtorjeva sporočila o tem, kako naj se vedemo v življenju, da nas bo vino osrečevalo, ne pa ogrožalo.
TT
uro.
VTV vaša televizija praznuje že 21. rojstni dan
njali ob 20. uri, po nocojšnjem s skupino Mi2 pa že v ponedeljek sledi nastop Prifarskih mu-zikantov in v sredo Extra big banda Glasbene šole Celje.
Ob vilah in drugih pravljičnih bitjih bo do božiča vsak večer ob 18. uri gost na Glavnem trgu Božiček, z dedkom Mrazom pa se bodo otroci srečevali od 26. do 31. decembra. Na silvestrovo bo zanje točno opoldne tudi odštevanje ur do novega leta in otroško silvestrovanje na prostem z glasbeno gostjo Sanjo Poljšak Pesan. S tem bo Pravljična dežela tudi zaprla svoja vrata, Celjani pa bodo zadnji »pravljični« dan zaključili s silvestrovanjem za odrasle na Trgu celjskih knezov z Rock'n'bandom.
Te dni je praznično tudi v Šentjurju. Prostovoljci iz Mladinskega centra Šentjur so v šentjurskem kulturnem domu pripravili Pravljično deželo. S pravljičnimi liki, pestrim programom, ustvarjalnimi delavnicami in z obiskom Božička ob zaključku, v svoje okrilje vabi še danes med 16. in 19.
VELENJE - Začelo se je 17. decembra 1990 točno ob 18.00, ko se je s prvo oddajo rodila VTV (takrat še Velenjska televizija). In ker je 21 let dolga doba, televizija pa zelo živa zadeva, je VTV nanizala kar nekaj prelomnih trenutkov: 3. decembra 1993 je postala regionalna VTV Vaša televizija, 3. decembra 1999 se je preselila v novo VTV hišo, 14. decembra 2010 točno ob 21.45 minut pa je začela z oddajanjem digitalnega signala v lastnem multiple-ksu.
Dejstvo, da je programski cilj VTV Vaše televizije naravnan k sprotnemu poročanju in obveščanju o dogajanju v več kot 50 občinah na področju savinjsko-šaleške, celjske in koroške regije ter Kozjanskega in Obsotelja, narekuje tudi programske vsebine in prinaša aktualne novice iz gospodarskega, izobraževalnega, političnega, verskega in drugih področij.
Kot je ob letošnji 21-letnici povedal direktor Rajko Djord-jevič, želijo biti na VTV čim
Že od ustanovitve je direktor Rajko Djordjevič.
bolj pestri in raznoliki. Prav zato v novem letu pripravljajo nekaj novih oddaj; nekatere med njimi bodo na sporedu že takoj po Novem letu.
Praznovanju bo tokrat namenjena tudi oddaja DOBRO JUTRO, ki bo na programu v ponedeljek, 19. decembra. V njej bodo med 9.00 in 10.30 gledalcem podelili tudi rojstno dnevne nagrade in jim razkrili nekaj programskih novosti.
AP
Foto: arhiv VTV Vaša televizija
Dražji najem grobov
DOBRNA - Z novim letom se na pokopališčih Dobrna in Paški Kozjak obeta podražitev grobnin. Občinski svet cene usklajuje enkrat letno, in sicer na podlagi odloka o o pokopališkem in pogrebnem redu.
Cene se bodo povišale v skladu z letošnjo rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je znašala 1,7 odstotka. Za kvadratni meter grobnega prostora bo po novem treba letno odšteti 6,30 evra, kar je 10 centov več kot letos. Letni najem žar-nega groba bo stal 12,60 evra, kar pomeni podražitev za 20 centov.	AD
simbio
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
IS, StO, foto: GrupA
Drago Medved s knjigo Vinske bravure
^ y * OGREVAJTE DO 20% CENEJE
j A j fclMA JE PRED VRATI, Z VGRADNJO ■ J*«« m SISTEMA na £ori)ec v hiš ah, delavnic Ji oz. ni vseh objektih vlili J bojlc «Jjj pri h rini I i Jo li kuriJnc£i olja Ji plina!!!
EČ KOT ^Mj zadovoljnih kupcev,
Testirano in patentirano v Nemčiji. Neomejena uporaba inHgffiEBfflSS s strani proizvajalca!
LED OG LAS EVANJE
atraktivne lokacije
CE, MB, NM
AVTOOPREMA
-	avtokamere, -vzvratne kamere
-	LED dnevne luči
f / -parkirni senzorji .njjcenejiezinMJVBnjepočttnBkfcvoiN ^ " vzvratna ogledala račun adjiške storitve
driUS d.o.o.
ODKUP IN PRODAJA POČITNIŠKIH VOZJL
\ A
LCD vzglavniki -spletne strani,dokumenti,svetovanje...
Meso naše vsakdanje
13. december 2011 FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Malokdaj se zgodi, da kakšna objava v našem časopisu naleti na tako žolčne odzive bralcev, kot se je zgodilo ob nedavni objavi fotografije na zadnji strani torkove izdaje. Objavili smo namreč fotografijo kolin, ki jo je naš fotoreporter posnel pred kratkim v Galiciji. Tisto sobotno dopoldne smo se sicer namenili novinarsko pokrivati povsem druge stvari, toda vsaj pri treh hišah je bilo videti, da so sredi »krvavega posla«. Fotografijaje bila torej odziv na dogajanje, nekakšen dokument življenja v določenem trenutku. In to življenje živijo ljudje čisto blizu nas, verjetno tudi marsikdo od bralcev na našem podeželju. Če že ne sodelujejo pri kolinah, pa mogoče od sorodnikov dobijo kak kos mesa ali klobaso, ki ju z veseljem pripravijo za kosilo...
Nekatere pripombe bralcev lahko razumemo: vsi pač ne prenesejo krvi (čeprav sta svinjski polovici na sliki ta-
kšni, kot ju vidimo pri vsakem mesarju), vsi ne jedo mesa ali pa so na splošno proti vsakršnemu ubijanju živali. Podpiramo tudi vsakršna prizadevanja proti mučenju živali, kjer so tudi pri kolinah pravila znana. Ne razumemo pa, da je lahko objava takšne fotogra-fijepovod za napade v stilu, da bi tega sploh ne smeli objaviti, ker mestni otroci ne smejo videti, kako pobijajo uboge pujske, da bi morali lastnike prijaviti in da bi na sploh morali objavljati le vesele in humorne slike, ker so že sicer časi težki.
Vsak ima pravico, da pove svoje mnenje, da se z nečim strinja ali pa ne. Ne moremo pa pristati na to, da nam bralci prepovedujejo objavo določenih fotografij, ker to zmoti njihov duševni mir. Očitno bi raje imeli oči zaprte in se delali, da pri nas nekaterih stvari pač ni. To smo počeli, ko smo bili otroci in zdelo se nam je, da
pomaga, če smo se znašli v težavah. Ko smo odrasli, smo ugotovili, da problemov na ta način ne moremo rešiti. Treba jih je videti, prepoznati in se jih lotiti, pa ne z zmerjanjem tistega, ki je povedal, da je cesar gol.
Časopis tudi ni zbirka pravljičnih zgodb, da bi v njem brali le o lepih stvareh in dobrih ljudeh. Ker življenje žal ni takšno. Je pa res, da se vsaj v našem uredništvu trudimo najti vselej tudi pozitivne stvari, zgodbe, ki bi bralcem dale pozitivno sporočilo, jih spodbudile k dobrim dejanjem. Ob vsem tem pa bomo tudi v prihodnje pisali o nepravilnostih v naši družbi, o kriminalu, prometnih nesrečah, o vsakodnevnih lepih in manj lepih dogodkih v življenju nas vseh, in to objavljali s fotografijami vred. In če so bile koline od nekdaj eden največjih praznikov na Slovenskem, kot pravi etnolog Janez Bogataj, je verjetno logično, da pišemo o tem. Tako kot smo že in še bomo tudi o tem, da pojemo Slovenci preveč mesa, kar je nezdravo, in da bi z več zelenjavnimi obroki ohranili marsikatero živalsko, pa tudi človeško življenje.
TATJANA CVIRN
Čas kolin
Koline so poznane pod številnimi imeni, med njimi furež, koljerija, mesarija, prašičji praznik. Najprimernejši čas za koline sta pozna jesen ali zima, ko je hladno in ostane meso dlje časa sveže, kar je bilo pomembno predvsem nekoč, ko pri hiši ni bilo hladilnikov in skrinj.
Po besedah etnologa Janeza Bogataja na Slovenskem ni večjega praznika, kot so koline. Kot je zapisal v knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, koline niso samo klanje in izdelovanje mesnih izdelkov, pač pa pravi splet dogajanj, drama in praznik.
Tudi predsednik Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije Srečko Čater koline dojema kot praznik oziroma enega najstarejših običajev, ki je še kako zakoreninjen v slovenskem narodu. »Zakaj mladih ne bi seznanili s temi običaji oziroma časi, ko supermarketov ni bilo, mi pa smo komaj čakali na 29. november? Takrat se je, tudi zaradi prvih kolin, začel praznični čas. Spomnim se, da v Šentjurju niso dovolili gradnje klavnice, češ da smo agresivni in pobijamo živali. Takrat je eden od navzočih rekel, naj dokažejo, da trave, ki jo poje krava, nič ne boli. Oziroma da solate, ki jo odrežete, ne boli. Človek je na
srečo vsejed in potrebuje tudi meso. Odziv bralcev pa se mi zdi podoben temu, da v prihodnje pač ne objavite slike zobozdravnika, ker boste strašili otroke z bolečino.«
	
	v 9 S^ w ^ 1
	
	-o«r i1
	*
' - 1	
hktf^JI	Foto: TimE
Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je obudil spomin na čas, ko so doma klali, in tako mimogrede omenil, da bi bilo dobro, ko bi s kolinami »v živo« seznanili tudi mlajšo generacijo. Kar se tiče Celjskih mesnin, je Krivec povedal, da so se včasih srečevali z več pomisleki, sedaj je tega manj, sploh pa so proizvodnjo večkrat pokazali društvom proti mučenju živali. V Celjskih mesninah sedaj delajo z bazenom oziroma prašiče omami-
jo, da zaspijo in kasneje ne čutijo bolečine. Včasih so jih omamljali z elektrošoki, vendar je novejša metoda bolj humana (kolikor je v zakolu sploh lahko humanosti),
dosežejo pa tudi boljšo kakovost mesa kot na domačem dvorišču, ko je zaradi vsega dogajanja prašič pod precejšnjim stresom.
US, AD
Kaj določa pravilnik?
V Uradnem listu Republike Slovenije (št. 117/2004, 29. 10. 2004) je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred sedmimi leti objavilo Pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo. Med drugim določa, da so živali za zakol prašiči, ovce, koze, gojena divjad, kunci in domača perutnina.
Le te živali lahko njihov imetnik, to je fizična oseba, ki je lastnik živali, zakolje za lastno domačo uporabo. Kot določa četrti člen, mora pri klanju zagotoviti omamljenje živali z napravo s penetrantnim klinom (pištola za omamljanje) ali električnim to-
kom (električne klešče), izjema sta le klanje kuncev in perutnine. Snovi s posebnim tveganjem oziroma živalske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, morajo lastniki oddati koncesionarju.
Še to med drugim določa pravilnik, da je imetnik živali pred klanjem in po njem dolžan preprečiti nepotrebno trpljenje živali, onesnaženje okolja ter poškodbe ljudi in živali, prodaja ali podaritev mesa, pridobljenega s klanjem živali, pa ni dovoljena. Kot narekuje pravilnik, je treba (razen ob zakolu kuncev in perutnine) voditi evidenco o številu in vrsti zaklanih živali na domu.
AŠ
ANKETA
Meso
ja,
mesar pa ne
Morda je bil kriv turoben dan, ampak o kolinah se ni hotelo pogovarjati prav dosti ljudi. Sicer pa je tipično razmišljanje ubesedil Bojan iz Radeč. »Koline me ne motijo, meso tudi jem. Če bi moral ubiti prašiča, še posebej tistega, ki sem ga sam vzredil in se nanj celo navezal, pa hvala lepa. Tako odvisen od mesa nisem.« Na celjskih ulicah smo povprašali mimoidoče, ali so pripravljeni sprejeti zrezek s cviljenjem vred na kolinah ali jih zanima samo kulinarični del.
r 1
Marija Bukvič: »Koline morajo biti. Od nekdaj jih imamo. Ne moremo kar ukiniti stoletne tradicije. Sicer pa vsak zase ve, kaj mu ustreza. Sem pa proti, da se to kaže po medijih. Kdor hoče, naj si kolje, v javnost pa tega ne bi smeli dajati. Za srčne bolnike, otroke je lahko to problem. Klanje je le klanje. Ko ješ, pa o tem seveda ne razmišljaš. Sploh ne gre, da bi o tem razmišljal pri jedi. Seveda je moteče, če te kdo spomni. Se ti kar film zavrti. Ni prijetno. Ampak, če hočeš preživeti, moraš nekaj jesti.«
Zvone Siter: »Vsako leto sem zraven. Spomnim se kolin pri stari mami, ko je bilo snega do kolen in je škripalo od mraza. Koline smo imeli za doma in lahko bi se reklo, da je bil to družinski praznik. Sem tudi lovec in morda sem v dolgih letih ustrelil nekaj živali, ki so bile bolne ali oslabele. Sicer pa nad ubijanjem nisem ravno navdušen. Ne predstavljam si, da bi bil mesar. Vsak ima neke svoje predsodke. Tudi vegetarijanci. Ne vem, če je tak način življenja ravno dober za otroke.«
Katja Lipovšek: »Koline so nekaj vsakdanjega. Da bi se zgražali nad tem, je brezpredmetno. Veliko drugih stvari je, ki bi si zgražanje bolj zaslužile. Vegetarijance sicer razumem, da jim je že pogled na to mrzek. Da se nad tem pritožujejo mesojedci, mi je pa milo rečeno čudno. Od kod pa naj pride meso v mesnico? Seveda je treba žival prej ubiti. Tako pač je. Tako se preživljamo. Sem že bila prisotna na kolinah in sem tudi meso jedla. Brez težav.«
Anatol Sazonov: »Mi je kristalno jasno, da je treba za klobase žival ubiti. Te stvari je treba gledati razvojno. Opica je sestopila z drevesa, načeloma je jedla sadje in kakšnega žužka za beljakovine. Sčasoma so prišli do mesojedstva in brez tega niso mogli preživeti. Kar se pa tiče današnjega klanja in vsega s tem povezanega, pa imamo za to inšpekcijske službe, ki so fe-nomenalne.«
StO
Foto: GrupA
Nagrajenci v akciji Sijajno, ki so pri ravnanju z odpadnimi sijalkami pokazali ustrezen odnos do okolja.
Šestim s Celjskega certifikat v akciji Sijajno
Spomladi smo pisali o akciji slovenske obrtno-podjetniške zbornice, ki se je z družbo Zeos iz Ljubljane lotila spodbujanja elek-troinštalaterjev, da zbirajo odpadne sijalke. Pred dnevi so 40 elektroinštalaterskim podjetjem in distributerjem sijalk podelili certifikate v akciji Sijajno.
Certifikat naj bi podjetjem in obrtnikom pomagal pri sklenitvi poslov s podjetji, ki imajo standard ISO 14001 (določa zahteve za sistem ravnanja z okoljem), z njim lahko izkazujejo svojo okolj-sko ozaveščenost, pomaga pa jim lahko tudi pri pridobivanju dodatnih točk pri državnih razpisih in pridobivanju
evropskih sredstev. Lahko je tudi dokaz okoljskemu inšpektoratu, da pravilno ravnajo z odpadnimi sijalkami. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje, ki kršitelje seveda tudi kaznujejo. Kazni za kršitve so visoke: za končne uporabnike, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, znaša kazen od 4.000 do 40.000 evrov, za odgovorne osebe iz teh podjetij pa od 120 do 1.200 evrov.
Med 40 prejemniki certifikata jih je šest s Celjskega, in sicer: podjetja Elektrosignal in Anest iz Celja ter Elstor iz Laškega in podjetniki Dejan Korenak iz Celja, Jože Kunst
Odpadne sijalke lahko brezplačno oddajate trgovcu na prodajnem mestu, v zbirne centre komunalnih podjetij in v zbiralnice Zeosa po vsej Sloveniji. Če imate večje število odpadnih sijalk, lahko pri družbi Zeos naročite tudi neposreden prevzem.
iz Bistrice ob Sotli ter Danijel Medved (EEA) iz Laškega.
Da je akcija pomembna, pove to, da je v sijalki približno 10 mg živega srebra, ki je strupeno, ob razbitju pa lahko pride do vdihavanja živo-srebrne pare. Podatki Zeosa kažejo, da elektroinštalaterji neposredno oddajo manj kot 5 odstotkov odpadnih sijalk. Nekateri jih sicer oddajajo trgovcem, pri katerih kupujejo nove, vseeno pa večina sijalk konča med mešanimi
komunalnimi in gradbenimi odpadki ali steklom, kar je v nasprotju s predpisi, predvsem pa nevarno.
Pogoj za pridobitev certifikata Sijajno sta bili dve škatli ali ena paleta oddanih odpadnih sijalk, za vsakoletno podaljšanje pa je treba oddati vsaj polovico vseh sijalk, kupljenih v tekočem letu. Seznam zbiralnic in vse dodatne informacije najdete na spletni strani www.zeos.si.
TC
Prostovoljstvo združuje
V vsakem od nas se skriva talent za prostovoljstvo
Na visoki zdravstveni šoli v Celju so pripravili okroglo mizo z naslovom Prostovoljstvo združuje. Z njo so zaokrožili mednarodno leto prostovoljstva, spregovorili pa so predvsem o pomenu medgeneracijskega sodelovanja. Predstavili so priložnosti prostovoljnega udej-stvovanja ter nekaj primerov dobrih praks.
Veliko je priložnosti za prostovoljstvo in prostovoljec lahko postane prav vsak, ne
glede na starost, spol ali poklic, so se strinjali na okrogli mizi. Kot je poudarila deka-nja Visoke zdravstvene šole Celje Zlata Felc, tudi sama že mnoga leta prostovoljka, se v vsakem posamezniku skriva talent za prostovoljstvo, na tem ali onem področju. »Bogastvo prostovoljstva je neizmerno. Ti nekomu nekaj daš, dobiš pa toliko več nazaj. To te obogati bolj kot vse knjige ali študij, ker to je nekaj, kar se dogaja v realnem življenju
Prostovoljstvo
ob petkih v Novem tedniku
V Novem tedniku smo se aprila letos z novinarskimi prispevki pridružili evropskemu letu prostovoljstva 2011 Z geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet.
K boljši družbi želimo prispevati tako, da vam predstavljamo (Judi, ki si zaradi prostovoljnega dela vsaj malo naše pozornosti še kako zaslužijo.
Predlagajte nam prostovoljca Iz vašega kraja. Pišite nam: tednik@nt-rcxj
in prostovoljstvo je pika na i v posameznikovem življenju,« je povedala.
Plodno sodelovanje različnih generacij
Na okrogli mizi so med drugim predstavili primer dobre prakse na področju prosto-voljstva in medgeneracijskega sodelovanja. Vseslovenski projekt Simbioza, izveden oktobra, je v le petih dneh na 230 lokacijah povezal več kot 5.700 starejših in okoli 2.400 prostovoljcev, ki so jih učili veščin računalništva. Prostovoljci so darovali 13.000 ur svojega časa, še 10.000 prostovoljnih ur so projektu namenili organizatorji.
Na okrogli mizi so prav tako predstavili kakšna je vloga prostovoljcev in medgenera-cijskega sodelovanja v Slovenskem društvu Hospic, ki ima območni odbor tudi v Celju, ter v Združenju zahodnošta-jerske pokrajine za pomoč pri Demenci Spominčica Šentjur.
O prostovoljstvu na območju Mestne občine Celje pa je spregovorila ustanoviteljica Medgeneracijskega centra
V Sloveniji imamo končno tudi Zakon o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/2011). Namen zakona je, da določa prostovoljstvo in njegov pomen ter temeljna načela prostovoljnega dela. Prostovoljstvo opredeljuje kot družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Bistvo prostovoljnega dela je, da ga posameznik opravlja po svoji volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja ga v dobro drugih ali v splošno korist.
Hudinja Celje Ana Špat. Kot je povedala, se razvoja prostovoljne dejavnosti lotevajo sistematično. Pravkar vzpostavljajo informacijski sistem in portal, na katerem bo mreža vseh prostovoljcev. Hkrati bodo vzpostavili preglednico prednostnih potreb prostovoljnih pomoči, na podlagi česar bodo prostovoljce, ki jih ni nikoli preveč, usmerjali na posamezna področja.
ANJA DEUČMAN
MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE
OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2012
zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju skupinam), za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta.
Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (ur. list RS, št.: 125/2004) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje
1.
NAZIV ČASTNI MEŠČAN,
ki ga lahko prejme posameznik za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini.
2.
ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI GRB,
ki ga lahko prejme posameznik ali skupina, in sicer: ZLATI CELJSKI GRB
-	za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Mestne občine Celje ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine.
SREBRNI CELJSKI GRB
-	za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti.
BRONASTI CELJSKI GRB
-	za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
3.
KRISTALNI CELJSKI GRB
-	za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2011 zaključili visokošolski študij ter katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00 in več. Priznanje lahko prejme posameznik s stalnim prebivališčem v Celju.
POBUDE OZIROMA PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKI, DRUŽBE, ZAVODI, POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI.
Predlog za podelitev naziva častnega meščana Celja, zlatega, srebrnega in bronastega celjskega grba mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:
-	splošne podatke o pobudniku z datumom in podpisom,
-	predstavitvene podatke o kandidatu,
-	vrsto priznanja za katerega je kandidat predlagan,
-	utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,
-	podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno.
Predlog za podelitev kristalnega celjskega grba mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:
-	splošne podatke o pobudniku z datumom in podpisom,
-	podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov),
-	potrdilo o diplomi
-	potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo,
-	potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje,
-	naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje.
Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do vključno petka, 27. januarja 2012.
Komisija bo obravnavala le predloge, ki so bili predloženi pravočasno. Prispele pobude za priznanja, razen za kristalni celjski grb, lahko komisija po lastni presoji prekvalificira. Opomba:
Moška slovnična oblika je uporabljena nevtralno in velja za moški ter ženski spol.
Mestni svet Mestne občine Celje
Kako je Vlasti Kmetija uničila celulit!
Romantična ženska z »jajci«, ki rada žaga z motorko in cepi drva
Vlasta Povšnar. Šentjurčanka, mati treh hčera. 45-letni-ca, točno toliko pogumna, da se je kar od danes do jutri odločila, da se bo prijavila za Kmetijo, čeprav še nikoli ni gledala nobenega resničnostnega šova. In ženska je prišla v finale! Kmetija je resda šla v roke drugega finalista Mateja Drečnika, vendar je to ni potrlo niti ji ni žal, da se je prijavila. Naredila bi to še enkrat, smo prepričani. Deset tednov življenja v »izolaciji« jo je naučilo veliko o sebi in življenju. In še ena stvar je super, doda. Domov je prišla brez celulita!
Da se je v domač kraj vrnila bolj postavna, znajo povedati tudi krajani z ostrim očesom. Kaj je razlog, jo spodbodemo. »Na kmetiji smo se prehranjevali izključno s hrano, ki smo
jo pridelali sami. Sladkorja ali olja nismo uživali skorajda nič. Krasna prehrana je bila. Družba bi se morala bolj zavedati pomena narave, morda bo prišel še čas, da se bomo
S Kmetijo je prišla tudi slava. Vlasto danes na ulici prepoznavajo skoraj vsi. To je ne moti, pravi. »Ampak to veste tako ali tako ne bo trajalo dolgo. En čas,« se nasmeji. Pove še prigodo s trgovine, kjer jo je ogovorilo kar nekaj mlajših in starejših in v smehu doda, da se zna zaradi tega kdaj zgoditi tudi to, da bo šla v trgovino, vendar bo zaradi simpatičnih oboževalcev pozabila, kaj bi morala kupiti.
ljudje vrnili nazaj k prvotnim prehranjevalnim navadam,« nam pojasni in z nasmehom doda, da je res zdaj bolj »fit«! Toda kako je, ko odideš nekam v osamo za deset tednov iz norega vsakdanjega tempa?
»Na začetku enostavno nimaš nobenih mislih, nikogar in ničesar ne pogrešaš ... Ne spomniš se na radio, na televizijo, položnice. Potem pride čas, ko se vprašaš, ali je to, da ne misliš na te stvari, sploh normalno,« obrazloži. »Ne vem, če bi temu rekla beg pred realnostjo. Človek je v življenju preveč obremenjen. Zjutraj razmišlja, kje so ključi od avtomobila, nima časa v miru pozajtrkovati, je znervi-ran še preden pride v službo, razmišlja, kje bo parkiral ... Milijon misli! Na kmetiji pa kar naenkrat teh misli ni bilo več.«
Božični kpncert PLESTENJAK
Celjski dom, Celje četrtek, 22.12.2011 ob 20. uri
Jan Plestenjak prihaja v Celje
Za Janom Plestenjakom je odlično leto. Album Osebno po osmih mesecih od izdaje odlično prodajajo. Kar 14 tednov je bil na prvem mestu SloTop 30 in je že presegel zlato prodajo, na lestvici pa že 34 tednov zaseda najvišja mesta.
Izjemno odmeven je tudi Janov videospot Ona sanja o Ljubljani, ki si ga je na Youtube od začetka maja ogledalo preko 320.000 ljudi. Režiral ga je mladi režiser Klemen Dvornik. Ta, z viktorjem za posebne dosežke nagrajeni režiser, je posnel Plestenjakov zadnji videospot Zvezde vedo.
Jan. Glasbenik, ki se s svojo 11. zgoščenko predstavlja zelo OSEBNO. Rad se razgali ... v glasbi. Rad pripoveduje o sebi . skozi glasbo. Jan je odvisnež ... od glasbe. Že skoraj dvajset let hodi po glasbeni poti. Priznava, da so bile na poti tudi slepe ulice, enosmerne ceste, včasih kakšen čuden ovinek, a ko je prišel na križišče poti, se je odločil, da bo nadaljeval po poti, ki jo najbolj čuti. Da bo iskren, ustvarjalen, zvest samemu sebi in
ne trendom ali okusom drugih. In na poti je pridobil zveste podpornike, ki spremljajo njegovo delo, njegov razvoj, se z njim veselijo, jočejo, kričijo, smejijo, pojejo .
Da ima zvesto in številčno občinstvo, ne govori Jan, o tem pričajo polne koncertne dvorane (v lanskem letu je imel preko 80.000 obiskovalcev na koncertih). Jan je med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev fundacije dr. Danila Turka Pustimo jim sanje. Na letošnjem koncertu, kjer je kot nosilec koncerta nastopal skupaj z gosti, je bilo zbranih 150.000 evrov, kar je v teh časih resnično zavidljiva številka.
11 je očitno njegovo srečno število. Leta 2011 se je začelo zelo uspešno in na se tako tudi konča. Uspešna koncertna turneja, viktor za naj glasbenega izvajalca, 11. album z 11 pesmimi, ki so našle pot do širokega kroga ljudi in veliki zaključek leta, ki ga bo sklenil s 7 koncerti širom po Sloveniji. V četrtek, 22. decembra, pa Jan prihaja v Celje, kjer bo božični koncert.
Pravi
telebajsek
Vendar resničnostni šov vseeno vpliva na človeka. Treba se je bilo privaditi na kamere. »Morda sprva spremeniš obrazno mimiko, paziš, kaj bi rekel ali raje ne rečeš nič. Potem ko si v oddaji že tam nekje proti četrtemu tednu, se navadiš na situacije, kamere in tekmovalce,« nadaljuje. Prizna, da so bili trenutki, ko so se čustva v njej hitro izmenjavala, od veselih jutranjih prebujanj do solz ob večerih. Bolj kot se je oddaja približevala h koncu, bolj je bila na udaru tudi psihična plat človeka. Takrat je tudi več solz, saj se je napetost stopnjevala. V oddaji je bilo mogoče opaziti, da so se nekateri zavedali, da gre za tekmovanje, nekateri pa so se vanj zelo vživeli. »Gospodar kmetije nam je govoril >vi ste družina, vi ste družina<, pa sem zvečer ždela v sobi in poskušala razmišljati, >pa kakšna družina, če pa smo se prišli sem borit za kmetijo<. In sem mislila >pa kaj jaz tu delam, pravi telebajsek sem<. Bilo je res zanimivo. Težko je opisati z besedami, to moraš enostavno doživeti,« doda v smehu. Treba pa je biti močan, izvemo in takrat se sogovornica zresni: »Močna osebnost moraš biti pri vstopu v takšno resničnostno oddajo in tudi pri izstopu iz nje.« Ko se za Slovenijo sezona ene najbolj gledanih oddaj konča, za njene tekmovalce nastopi prava realnost, tista, katere del so bili prej. To pa zna včasih biti šok. »Zato pravim, da je treba biti močan. Ko prideš domov, se prvi dan sploh ne moreš prilagoditi. Prvi teden sem se zbujala zgodaj zjutraj, misli so bile še vedno na kmetiji. 14 dni sem potrebovala, da sem prišla k sebi! Takrat se moraš soočiti s seboj, si reči >glej, to je bilo to< in iti dalje. Od te izkušnje moraš pobrati samo dobre stvari. Sama sem
si denimo dokazala, da sem borka,« razloži.
Ne more
spremeniti
preteklosti
Tisti, ki so Kmetijo redno spremljali, vedo, da je Vlasto morda tudi zmage stala izjava, namenjena sotekmovalki Vesni, češ »da nima materinskih čustev, ker ni mati«. Te besede je izrekla v čustvenem razburjenem in žalostnem stanju, ker je Vesna ni izbrala za dobitnico pisma od svojcev. »Ko sem videla, kako je bila prikazana ta izjava, me je prešinilo >Vlasta, če te ne bi poznala, bi rekla, da si najbolj hudobna na svetu<. V razočaranju začneš razmišljati, na dan so takrat pri meni privrela čustva in zgodile so se te besede, kar obžalujem. Nisem želela prizadeti nje ali kogarkoli drugega, ampak to je takrat privrelo iz mene. Zdaj me vsi sprašujejo, če bi kaj spremenila. Ne morem! Časa za nazaj ne morem spremeniti, če se s tem, kar je bilo ukvarjamo, je samo še slabše. Samo ta trenutek je pomemben,« razloži. Tudi v zaključni oddaji Kmetija se je Vlasta opravičila vsem so-tekmovalcem, če je koga kdaj prizadela. So pa bili zanimivi tudi komentatorji oddaje. Ti so s kakšnimi oznakami tekmovalcev na trenutke tudi presegli meje dobrega okusa, saj so včasih ravno na način, ki jim pri tekmovalcih ni bil všeč, izrazili tudi svoje mnenje.
Tekmovalci so se na kmetiji tudi nagarali, tako da je sloviti »počitek« morda celo prena-pihnjen. »Garali smo! A mora biti fizični napor kot protiutež psihičnemu naporu. Z naporom pozabiš na psihično stisko, ki se morda pojavi v takšnih resničnostnih šovih,« dodaja Vlasta Povšnar.
Vlasta Povšnar o »prijateljih« na Kmetiji
»Zame je prijateljstvo tek na dolge proge. Prijatelj te, ko si cel v blatu in le z eno roko zunaj, prime zanjo in te povleče ven. Ko ti da denar za kilo kruha, če ga nimaš in ki ga lahko pokličeš sredi noči,« odgovori na vprašanje, ali se v teh 10 tednih res lahko spletejo med tekmovalci tudi prijateljstva. V oddaji so nekateri namreč večkrat omenili, kako »dobri prijatelji« so postali. »Vedno sem govorila, da je to igra in da smo mi tekmovalci, če pa bomo kdaj šli na pijačo po koncu oddaje, bomo, če ne, pač ne. Seveda pa smo v stiku med seboj, ne morem pa reči, ali so zdaj, ko Kmetije ni več, kaj drugačni. Morda smo, vendarle ni kamer okoli ...
»Mislim, da mene niso komentirali, ampak bolj obsojali. To o ljudeh pove veliko. Pomembno je, da sama vem, kakšna sem in da to vedno ljudje, ki me poznajo,« je kratka naša sogovornica. »V zaključni oddaji sem bila sproščena, saj sem nenazadnje vedela, da ne bom zmagala. Pet tednov je bilo kar močnega >pljuvanja< po meni, to sem pričakovala tudi v nedeljo, vendar takrat ni bilo tako hudo,« še doda.
Ženska z »motorko«
Ne moremo, da je ne bi vprašali, koliko ljubezenskih ponudb je že padlo, odkar je postala slavna. »No, kar nekaj. Ampak ne gre to tako, da bom zbirala po sporočilih na Facebooku ... Ne ne, jaz sem romantik, stara šola pač ...« nekoliko sramežljivo pove. Skozi pogovor da občutek, da vendarle slika o njej ni povsem takšna, kot jo je Kmetija v zadnjih dneh zarisala v javnosti. Prizna, da se kdaj s kom skrega, poskuša uveljaviti svoje mnenje. »Vendar kaj hitro opazim, da nisem najbolj pametna,« nam še razloži. »V življenju je tako, da se ves čas učiš. Treba je biti pogumen, ko se kdaj zapro vsa vrata, odpreš okna. Če so še okna zaprta, greš pač skozi dimnik. Vem, da so za mnoge težki časi, a ne smemo obupati, ljudje bi se morali več družiti in več smejati. Bolj se je treba imeti rad. Če imaš rad imaš sebe, imaš rad tudi druge,« zaključi. In ob koncu ji postavimo vprašanje, ki bi ji ga morali pravzaprav že na začetku. Kdo sploh je Vlasta? »Oh, ljubiteljica kuhanja, vrtnarjenja, vsakodnevnih sprehodov . Živim z naravo,« se opiše. Ah, še to: ženska ima še dva zanimiva hobija. Rada žaga z »motorko« in cepi drva .
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Na okopih
Zadrževalnike bi gradili v nižinskem delu Savinjske doline, ki je praktično v celoti obdelan. Veliko hektarjev je zasajenih s hmeljem, spet drugje raste zelenjava, veliko je tudi sadnega drevja. Lastniki so mladi kmetje, ki so prevzeli kmetije in se specializirali za posamezna področja, sedaj pa ne vedo, kaj se bo s temi zemljišči dogajalo.
Nekoliko prirejen dialog
Šrot: Kar se tiče očitkov, da so zadrževalniki samo za Celje: vrnimo stanje za sto let nazaj, pa boste videli, da se je zaradi gradnje v Savinjski dolini stanje v Celju poslabšalo.
Drča: In kdo je kriv? Kar poglejte vikende, ne, hiše od Letuša do avtoceste. Saj so ja gradili sami znani Celjani! Šrot: Ne pozabite, tudi mi izviramo iz Žovneka.
Za poplavno varnost, vendar ne na škodo kmetov
Predvideni suhi zadrževalniki vse bolj dvigujejo temperaturo - Do konca januarja bolj konkretni odgovori
Vse do konca januarja bomo verjetno še velikokrat poročali o razburjenih savinjskih kmetih, ki terjajo bolj natančne in jasne odgovore v postopku priprave državnega lokacijskega načrta (DLN), ki predvideva gradnjo desetih zadrževalnikov na porečju Savinje in Bolske, nasipa Vrbje in ureditev struge Savinje. V DPN je zajeto tudi urejanje drugih vodotokov, štiri lokacije za odvzem materiala ter prilagoditev gospodarske javne infrastrukture.
Zahteve savinjskih kmetov po skega poročila so vse glasnejše, pojasnilih in dopolnitvah okolj- v ponedeljek pa so jim v Bra-
slovčah ob bok stopili praktično vsi spodnjesavinjski župani in organizacije, ki so tako ali drugače povezane s kmetijstvom. Kot je v imenu kmetov izpostavil Vinko Drča, ne nasprotujejo gradnji suhih zadrževalnikov, vendar najprej terjajo preučitev drugih možnosti ter tudi pravilne podatke. »Predvsem zahte-
vamo dopolnitev okolj skega poročila s podatki o vrednosti kmetij pred in po gradnji zadrževalnikov.«
Pripombe županov
Tudi župani niso zadovoljni s postopkom in ravnanjem pripravljavcev DPN. Da bodo branili interese kmetov, je jasno,
Vrstile so se pripovedi
Daniel obdeluje mešano kmetijo, glavna dejavnost je hmeljarstvo, ostalo pa so poljedelske površine. Pod zadrževalnikih bo 90 odstotkov zemljišč. Alojz je pripovedoval, da bo pod zadrževalniki 2 hektarja zemljišč, ki so na na novo opremljena s kapljičnim namakalnim sistemom, skupno pa naj bi pridelal 15 odstotkov manj hmelja. Klemen gospodari na 40 hektarjih, od tega je 30 hektarjev hmeljišč, pod zadrževalniki pa bo 70 odstotkov površin. Boštjanova 20 hektarjev velika kmetija se
razprostira na območju treh predvidenih zadrževalnikov, kar pomeni 90 odstotkov proizvodnje, večina hmeljišč pa je na novo obnovljena s kapljičnim namakalnim sistemom. Marjan bo ob vse travnate in njivske površine v Latkovi vasi, pod zadrževalniki bo hektar Rokove zemlje ... Predstavniki Mopa so opozarjali, da bo dokončno izvzete zemlje bistveno manj, samo robovi zadrževalnikov, na večini zemljišč pa bo pridelava, razen seveda v primeru poplav, nemotena. »Po poplavi pa boste vi jedli našo solato,« so se odzvali kmetje.
hkrati pa tudi interese občin. »Poslušamo očitke, da so podatki zavajajujoči, da brežine sedaj niso urejene, stalni so očitki o izgubi najboljših kmetijskih zemljišč, da zadrževalniki ščitijo samo Celje in Laško ter da bo potrebna poštena in pravična odškodnina,« je izpostavil žalski Janko Kos. »Treba se je zavedati, da bo gradnja izjemno velik poseg v Savinjsko dolino. Sanacija enega mostu danes velja milijon evrov, pa jih nimamo. Kdo pa bo saniral mostove po izgradnji zadrževalnikov, kdo bo poskrbel za javno infrastrukturo, ceste ...? Vse to bo moralo biti jasno, da se v času gradnje ne bo dogajalo ljudstvo in da kmetje ne bodo s traktorji ali kombajni ovirali del.«
Zahteve po jasnih odgovorih so razumljive, so omenjali župani; vranski Franc Sušnik je terjal, da naj začnejo graditi zadrževalnika v občini Vransko, ki sta že umeščena v prostorske dokumente in bi prav tako povečala poplavno varnost. »15 odstotkov tega, kar se načrtuje po dolini, bi lahko na porečju Bolske takoj naredili.« Tudi preboldski Vinko Debelak se je strinjal, da bi veljalo naprej zgraditi tisto, kar se je načrtovalo že desetletja, ne pa da se spet samo planira. »Tudi zaradi izkušenj iz preteklosti zahtevamo jasno zapisan odgovor, kako ohraniti kmetijska gospodarstva in če bodo lahko kmetje še delali na svojih zemljiščih.«
Skozi celjske oči
Ob pripombi »jasno, ona dva branita Celje, mi branimo dolino«, sta se oglasila celjski župan Bojan Šrot in vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Roman Kramer. Da je problem varovanja pred poplavami zadeva vseh, je izpostavil Šrot ter da vsi, s še tako majhnim posegom, nosijo odgovornost za nastalo stanje. Opozoril je, da je že zamujen vlak za evropski ko-hezijski denar in da če ni boljše možnosti, je treba zadrževalnike čim prej začeti graditi. »Se pa zavedam, da bodo konflikti in o rešitvah se bo treba pogovarjati. Ali z menjavo za državna zemljišča, dogovori za odškodnine ... Vendar opozarjam, da zadrževalniki pomenijo trajno varovanje tudi kmetijskih ze-
mljišč,« je opozoril Šrot in kot župan mesta, ki ima težave s poplavami, apeliral na razum in jasne dogovore glede pravil igre.
Kramer je nanizal več podatkov, ki so pričali, da zadrževanje voda v Zgornji Savinjski dolini ni smiselno, hkrati pa omenil, da so že tri ministrstva pozivali, naj povedo, kakšen bo princip odškodnin. »Nihče ne ve, kako bo to organizirano oziroma to počnejo s figo v žepu,« je opozoril.
Trikrat voda
Sicer smo spet slišali opozorila, da niti lastniki zemljišč niti strokovne inštitucije iz Spodnje Savinjske doline niso bili vključeni v pripravo DPN. Tako so brez odgovora ostajali Inštitut za hmeljarstvo Slovenije, Razvojna agencija Savinja in celjski Kmetijsko gozdarski zavod. Zastavljajo se številna vprašanja glede prodnatih slojev, novih mikrobioloških pogojev, v ospredju opozoril »domače« stroke pa je, da ima Savinjska dolina trikratne težave z vodo: »Smo vodovarstveno območje, težave imamo z namakanjem, rešiti je treba poplavno varnost. Vodo bi bilo treba obdelati z vseh vidikov,« je opozarjala Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). Tudi Stanko Jamnik, direktor celjskega zavoda, je poudaril, da iz gradiva ni razvidno, kako zmanjšati škodo kmetom, za katere je dolgoročno načrtovanje kmetijske dejavnosti vir preživetja ...
Nasprotovanja oziroma zahteve kmetov so tako glasna, da je v Braslovčah položaj miril tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je od pripravljavcev načrta terjal jasne odgovore. Sicer je bilo slišati, da je večina odgovorov že podanih v gradivu za javno obravnavo, dokončno pa bodo v Mopu na vse pripombe in vprašanja odgovorili do konca januarja. Za takrat je minister napovedal ponovno usklajevanje resničnih potreb po večji poplavni varnosti krajev ob Savinji in slišanih zahtev, vendar nikakor na škodo savinjskih kmetov.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA
Zap. št.
Avtor
Naslov
Priporoča
1.	SAVIANO ROBERTO	Gomora	TATJANA CVIRN
2.	FLAUBERT GUSTAVE	Gospa Bovary	SIMONA ŠOLINIČ
3.	ZAGORKA JURIČ MARIJA	Pekel na prestolu	BISERKA POVŠE TAŠIC
4.	KRANJEC MIŠKO	Povest o dobrih ljudeh	BISERKA POVŠE TAŠIC
5.	ŠTROMAR GAL MAJA	Misli name, ko ti je lepo	ŠPELA KURALT
6.	MANZANO MANUEL	Zajec in pol	BRANKO STAMEJČIČ
7.	GAJIC IVO	Branko Oblak	DEAN ŠUSTER
8.	VIEWEGH MICHAL	Učna ura ustvarjalnega pisanja	IVANA STAMEJČIČ
9.	PIRJEVEC JOŽE	Tito in tovariši	dr. TONE KREGAR
1 0.	INKRET ANDREJ	In stoletje bo zardelo	dr. TONE KREGAR
11.	PEČNIK VLADO	Rak rana slovenske vernosti	SIMONA ŠOLINIČ
12.	CAWTHORNE NIGEL	Spolno življenje diktatorjev	TATJANA CVIRN
13.	MEHARI SENAIT G.	Ognjeno srce	BISERKA POVŠE TAŠIC
14.	ILEK ŽAN JANEZ	Meja na Sotli 1991-2011	BRANKOJERANKO
15.	McCANN COLUM	Naj se širni svet vrti	BRANKO STAMEJČIČ
16.	FERRARI RENATO	Murva Fabijanijevih	URŠKA SELIŠNIK
17.	STROPNIK IVO	Nikoli odrasle pesmi in uganke	ANDREJA PETROVIČ
18.	BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR	Moje slovenske izkušnje	BRANE JERANKO
19.	PAUSCH RANDY	Igraj pošteno	MARIJANA KOLENKO
20.	HIGGINS CLARK MARY	Rada pleše, rada ima glasbo	ŠPELA OŽIR
GLASOVALNI LISTIČ
Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila.
Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki
smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje
in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti.
Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili.
Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali.
IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje
Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _
IME IN PRIIMEK: NASLOV:_
GSM/TELEFON:
E-MAIL:
Obkrožite:
a)	sem naročnik Novega tednika
b)	občasno berem Novi tednik
ZGODBE IZ KAMRE
ALkamra
www.kamra.si
Laško, 1681 (Muzej Laško)
Starejše upodobitve Huma
Hum je bil pomemben motiv že na prvih znanih upodobitvah Laškega, pri Georgu Matthausu Vischer-ju iz l. 1681. Preostale znane upodobitve so večinoma iz 19. stoletja. Na vseh pa je razvidno, da je bil Hum gol, večinoma neporaščen, le na motivu iz l. 1899 so že vidne zaplate z gozdom zaraščenih pobočij.
Značilno je tudi, da je na teh slikah Hum precej bolj strm in skalnat, kot dejansko je. Stare razglednice Laškega so ohranjene predvsem za obdobje med l. 1895 do 1940. Večinoma so to črno-bele fotografije, nekaj pa je tudi že barvnih. Tako stare upodobitve kot tudi razglednice so dober pokazatelj spreminjanja videza Huma in mesta pod njim skozi zgodovino, zato so še posebej pomembne in zanimive z zgodovinskega vidika.
Upodobitev Georga Mat-thausa Vischerja iz l. 1681 je ena najstarejših upodobitev Laškega (z nemškim imenom Tuffer, na upodobitvi Tifer), na kateri imata pomembno vlogo grad Tabor in Hum, ki je pretirano skalnat, strm in koničast. V tistem času je bil naseljen le levi breg Savinje, ki ga
je s cesto na desni strani povezoval lesen most. Dominantne stavbe so bile (od leve proti desni) Weichsel-bergerjev oz. Laški dvorec (današnja Knjižnica Laško), farna cerkev sv. Martina in graščina Lilijskih (današnja Občina Laško).
Karl Reichert je avtor je-kloreza iz l. 1864. Na desni strani Savinje se že pojavijo prve stavbe oz. število hiš na obeh bregovih Savinje se je že precej povečalo glede na prejšnje upodobitve. Skozi Laško je že tekla Južna železnica, ki jo vidimo v ospredju na desni strani Savinje. Hum pa je še vedno neporaščen in prikazan precej oster.
Panoramski pogled črno-bele fotografije za razglednico iz l. 1910 nam razkriva spet razmeroma gol Hum, kar je posledica požarov v letih 1905-1907, poraščen je le njegov spodnji del. Izrazita je tudi goličava na pobočju pod gradom Tabor. Veduta starega mestnega jedra Laškega pa je tudi 100 let kasneje v svojih najbolj značilnih potezah precej podobna kot na začetku 20. stoletja.
Naslednjič pa o Humu kot priljubljeni izletniški točki.
MATEJ JAZBINŠEK
Vir: Domoznanska zbirka Knjižnice Laško in Muzej Laško
Laško, 1864 (Muzej Laško)
Laško, 1910 (Muzej Laško)
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Paridolski pevci s člani Mešanega pevskega zbora Dobje
Bog pomagaj, če fant ne zna peti!
Pevci in godca iz Paridola so ena najboljših etno zasedb v regiji
Bilo je na čast dnevu žena, ko se je v Paridolu na proslavi v gasilskem domu zbralo devet vaščanov. Priložnostnim pevcem sta bili ljudska pesem in predvsem ljubezen do petja položeni že v zibel. Ne da bi se zavedali, kakšno dragocenost ohranjajo s svojim druženjem, so v isti zasedbi preživeli več kot 13 let. Danes spadajo med najbolj priznane etno skupine na Slovenskem. Pred dnevi so v Dobju predstavili drugo zgoščenko z naslovom Fantje pojejo, muzikanta igrata.
»Brez petja si sploh ne predstavljam življenja,« prostodušno in iskreno pove Miha Pintar, eden od fantov, znanih kot Paridolske korenine. »Peli smo že kot otroci, peli smo v družini, peli v širšem sorodstvu. Nekoč skupaj z bratranci, danes s to skupino.« Ni bilo »ledik« stanu, ki mu ne bi zapeli v slovo, kaj šele »ohceti«. Vsak razlog je bil dober za majhno praznovanje. Kot dodaja Franci Jevšnik, ni petja in veselja nikoli manjkalo. »Zaključek vsakega dela je bilo treba proslaviti s pesmijo.« Raznih ličkanj, luščenja fižola in podobnih del pa si brez prepevanja tako ali tako sploh niso znali predstavljati. Fant, ki je znal lepo zapeti, je bil pri ljudeh spoštovan in pri dekletih priljubljen. »Mislim, da to še danes drži. Kdor poje, slabo ne misli in tisti, ki zna družbo >gor držati<, je še vedno povsod zaželen.« In kot bi mu bilo kar malo žal za sodobno mladino, nadaljuje: »Danes je cela pesem iz dveh verzov, ples pa samosvoje poskakovanje. Mi smo plesali drugače. Kaj je lepšega, da čutiš človeka ob sebi, da lahko med plesom objameš dekle?«
Varuhi dragocene dediščine
Paridolski pevci skupaj z dvema godcema ohranjajo ljudsko dediščino, pesmi, ki
jih skoraj nihče več ne zna, kaj šele, da bi jih prepeval. »Nastopamo povsod. V teh letih smo bili na prireditvah, obletnicah, zlatih porokah in še marsikje. Pa tudi, če nismo skupaj, radi zapojemo ob vsaki priložnosti,« povedo sogovorniki. Kot pravi vodja zasedbe Alojz Jevšnik, so jih ljudje vedno radi poslušali. Na dragocenost njihovega poslanstva so jih opozorili šele etnologi in drugi strokovnjaki. »Ko so Jasna Vidakovič, Vesna Sever in drugi povedali, da tako avtentično na Kozjanskem poje le še malokdo, smo bili seveda ponosni. In še bolj zavezani,
da pojemo naprej.« Mladih, ki bi poslanstvo prevzeli, žal ni. Tako so Paridolčani eni redkih, ki obvladajo petglasno petje, »petje na čez«, na »cvik« ali »na iber«. Tako kot so včasih fantje na vasi. Brez intonacije in brez zborovodje. In čeprav je podobnih skupin ljudskih pevcev sicer veliko, lahko tiste najbolj prvobitne in avtentične preštejemo skoraj na prste. Javni sklad za kulturne dejavnosti je Paridolskim pevcem ob tej priložnosti zato izročil tudi srebrno Maroltovo odli-čje.
StO Foto: GG
Paridolski pevci so Viki Novak, Miha Pintar, Ivan Robič, Karl Žafran, Martin Jereb, Alojz Jevšnik, Franc Jevšnik in Miroslav Zalokar. Skupaj ohranjajo pevsko tradicijo domačij Novakovih, pri Pintarjevih, na Gmajni, pri Škof, pri Antonovih, pri Jakat' in pri Paš'nčk. Nekaj članov poje v Mešanem pevskem zboru Dobje pri Planini in cerkvenem zboru na Slivnici. Med pevci dva tudi godeta; Viki Novak na klarinet in Ivan Robič na harmoniko.
Pravljične otroške radosti na slikah
Prejšnjo soboto je bil v središču Celja prvi del slikarskega ex-tempora Utrinki otroških radosti v Pravljični deželi mesta Celja, v organizaciji KPD Svoboda Celje. Drugi del bo jutri (sobota) med 9. in 12. uro na Glavnem trgu in v Stanetovi ulici.
Odziv na akcijo celjskih ljubiteljskih likovnikov je bil zelo dober in pričakovati je mogoče, da jutri ne bo prav nič drugače. A jutri akcije še ne bo konec. Slike bodo ustvarjali še naprej, na dnevih odprtih vrat, ki jih pripravljajo še ta mesec. Zaključni datum za dokončanje slik je 10. januar. Strokovna žirija treh akademskih slikarjev bo ocenila in nagradila tri najiz-virnejše slike, vsa dela, ki jih bodo v društvu prejeli pa bodo razstavljena v drugi polovici januarja. Razstava bo prodajna, del izkupička bodo namenili za pomoč otrokom s posebnimi potrebami.
BS
Od baroka do orienta
Izvrsten koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje
Koncert mladih simfonikov celjske glasbene šole je v ponedeljek prenapolnil dvorano Celjskega doma in v izvedbenem delu navdušil tako z izbiro sporeda kot z izvedbo.
Matjaž Brežnik, ki vodi mlade celjske simfonike, je nepredvidljiv. Pogosto v prednovoletnih koncertih posega po zelo popularnem klasičnem sporedu in filmski glasbi, včasih pa se odloči tudi drugače. Tokrat je že bilo tako, saj je v prvem delu z deli Vivaldija, Mozarta, Masseneta in zlasti Saint Saensa na naravnost mogočen način izpostavil zelo resno in izvedbeno zahtevno glasbo, v kateri je briljirala solistka, violinistka Anja Bukovec. V sklepnem delu koncerta sta se simfonikom pridružila še Akademski pevski zbor Celje, zborovodkinja Sonja Čendak Pavlič, in Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju, zborovodja Tomaž Marčič.
»Spored je bil dokaj zahteven, zlasti Saint Saensov Rondo, kar vedo vsi violinisti. Danes je bilo ob premiernem nastopu še nekaj vznemirjenja,« je povedala Bu-kovčeva. Le redko občinstvo že po prvem delu koncertov doživi dodatke. Tokrat jih je. »Nisem razmišljala o dodatku, to se je zgodilo povsem spontano. Hotela sem se zahvaliti občinstvu, ki je bilo čudovito. Sicer pa vedno rada igram celjskemu občinstvu. Prepotovala sem že celo Slovenijo, a najraje pridem v Celje,« je bila zadovoljna glasbenica, ki je ena najbolj slovitih v svetu uveljavljenih slovenskih umetnic.
»Sodelovanje z Anjo Bukovec traja že vsaj deset let in tudi tokrat smo se krasno ujeli. Prihajala je na vaje, pomagala nadobudnim godalcem, svetovala tudi pri tehniki igranja. Ne postavlja se v vlogo zgolj solistke, ampak pomaga tudi v pedagoškem smislu, da iz glasbenikov izvabi maksimalno. Pokaže tudi kakšne skrite trike glede igranja in vsi uživajo ob igranju z njo,« je sodelovanje z Anjo Bukovec opisal dirigent Matjaž Brežnik.
Mladinski simfonični orkester pod vodstvom Matjaža Brežnika je za novoletni koncert izbral izvedbeno zelo zahteven spored.
ko ugriznili. Brez obeh zborov pa ne bi šlo tako, kot smo želeli,« je povedal Brežnik.
Koncert so mladi celjski simfoniki končali z dodatkom, za katerega je Brežnik izbral rusko zimzeleno popevko Podmoskovski večeri. »Dolgo sem se ukvarjal s tem, kaj dodati po tako monu-mentalni skladbi, kot so Polovski plesi. Teh z zvočno maso ni mogoče preseči. Treba je bilo nazaj v intimo in zato sem izbral skladbo Podmoskovski večeri, ki sem jo priredil v občuteno melanholično balado.«
Koncert mladih celjskih simfonikov je bil eden od glasbenih dogodkov leta, ki jih bomo pomnili.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Tokrat je Matjaž Brežnik izbral spored brez Straussa. Brez uvertur, ki so že kar nekakšne »popevke« v klasični glasbi, spored brez filmske glasbe ... »Vsakoletnega koncerta ne čutim tako zelo novoletno. Na vsaki dve leti ali tri leta dam v program bolj poslušljive skladbe, letos sem se odločil drugače. Izbral sem prave bisere klasične glasbe, ki pa so
»S tem orkestrom sem sodelovala že velikokrat. Navdušena sem nad njegovim delom, nad prizadevnostjo in nad Matjažem, ki ga vodi. Vedno opravijo strogo profesionalno delo. Tudi zato sem jih letos povabila na svoj ljubljanski koncert, ki bo 22. decembra. Res uživam, ko igram z njimi, in upam, da bomo še veliko sodelovali. S tem, da je to mladinski orkester, nimam nobenega problema, še toliko rajši delam z njimi, ker se ob tem razvije posebna energija ..., ker so mladi, veseli, če jim kaj svetuješ, kaj pomagaš. Vse to naredim z veseljem, ker se ob tem tudi sama marsičesa naučim,« je povedala Anja Bukovec.
tehtni in izvedbeno zelo zahtevni. Vivaldijevo Zimo smo poskusili odigrati v stari baročni tradiciji, ob čembalu in stoječih glasbenikih. Z Mozartom smo preskočili v klasicizem in prvi del končali najprej z meditacijo iz opere Thais in z eno od >hit skladb< violinske glasbe - introdukcijo in rondojem capriccioso Saint Saensa. Drugi del sem odpeljal v vzhodnjaške, že skoraj orientalske melose. Začeli smo z bakanalijami, s skladbo, kakršna je spremljala stare rimske požrtije. Zelo zanimiva, a redko izvajana skladba Emila Adamiča Batkan geisha (Deklica iz Batkana) je biser slovenske glasbe. Višek pa smo prihranili za znamenite Borodinove Polovske plese, izjemno zahtevno skladbo. To, kar so danes igrali mladi, vsebuje dele, ki so avdicijski za službo v poklicnih orkestrih. To je bil zalogaj, v katerega so krep-
Anja Bukovec je z mladimi celjskimi simfoniki briljirala v prvem delu koncerta.
Jasmina Vidmar pred fotografijo drevesa za ljubljenje.
Ne pozabi me nikoli
V Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled razstava fotografij drevesnih grafitov
V Muzeju novejše zgodovine Celje so v torek odprli še zadnjo letošnjo občasno razstavo. Namenili so jo fotografijam mariborske fotografinje Jasmine Vidmar, ki pod naslovom Ne pozabi me nikoli daje svojstven poklon gozdu in drevesom.
Vidmarjeva je za razstavo raziskala gozdove, ki obkrožajo Maribor, in v njih poiskala grafite, ki so jih ljudje urezali v drevesna debla. Ob odprtju je povedala, da so se je zgodbe teh dreves dotaknile na poseben način. »Ob svojih sprehodih po teh gozdovih sem se nekako zavedla, da v nekaterih prostorih človek ni sam. Deli si jih z ljudmi iz preteklosti in verjetno tudi iz prihodnosti. Zavedla sem se te večne potrebe ljudi, da se zapišejo v večnost. Potrebe po tem, da ne bi bili pozabljeni. V trenutku sem se zavedla, da bodo zgodbe sporočil teh dreves ostale
tako dolgo, dokler bodo živela ta drevesa. Ko bodo >padla<, teh zgodb ne bo več. Tudi to je bil razlog, da sem jih zabeležila in jih ohranila tudi za prihodnost,« je povedala Jasmina Vidmar.
Na fotografijah spremljamo v drevesa vrezana imena, letnice, inicialke ... Med vrezanimi napisi so kraji, od koder prihajajo njihovi avtorji, pa navedba števila dni, ki morajo še preteči, da se vojaki lahko vrnejo domov. Najdemo priznanje fanta, da ljubi fanta in opomin, da stojimo pred drevesom za ljubljenje.
S to razstavo prvič v Celju gostuje mariborski muzej novejše zgodovine, nastala pa je v letu, ki ga je Unesco razglasil za leto gozdov.
BRST Foto: SHERPA
Pohorci s traktorji proti naravi
Svetovni pokal v teku na smučeh na Rogli na štartni črti - Med glasnimi navijači tudi Petra Majdič
»Starejše pokazale več, mlajše manj«
Celjske košarkarice resnično odvrgle drese za koledar - Edina črna pika doslej poraz s Triglavom
Misica meseca maja na koledarju ŽKK Athlete Celje
Petra Majdič, najglasnejša navijačica tako za tekmovalce kot za Roglo
Košarkarice celjskega Athletea bodo jutri v Jadranski ligi gostovale pri Budučnosti, proti Podgorici pa so odpotovale že sinoči. Vodstvo kluba je v torek predstavilo koledar za leto 2012. Na njem so se igralke članske ekipe na dvanajstih fotografijah predstavile v nekoliko drugačni luči.
Koledar je izšel v nakladi 500 izvodov, na voljo pa je po 500 evrov.
»Za estetiko«
Direktor kluba Matej Po-lutnik je vselej nasmejan, tokrat je bil židane volje, kot že dolgo ne: »Zelo smo zadovoljni s koledarjem, o takšnem sem razmišljal že pred desetimi leti. Največja težava je pridobiti kakovostno stilistko in odličnega fotografa. Za to je poskrbel glavni pokrovitelj kluba. Ko smo videli fotografije, smo bili navdušeni. Želeli smo imeti estetski koledar, ki bo pripomogel k popularizaciji ženske košarke. Ta jo namreč zelo potrebuje. Mnogi sprašujejo, zakaj takšna cena. Koledarje bomo podarili zvestim pokroviteljem, novi sponzorji pa ga lahko kupijo. Ekipa se je sicer nasploh prenovila, ima nove drese in celotno opremo.«
V državnem prvenstvu so celjske mladinke in kadeti-nje še neporažene, Polutnik pa je ocenil dosežke članske ekipe: »Poraza s Triglavom
V 2. krogu Jadranske lige proti Bu-dučnosti (87:73) je bila Sanja Oro-zovic s 16 doseženimi točkami druga najboljša strelka celjske ekipe.
nismo pričakovale, morda si je trener Grgič namenoma privoščil spodrsljaj, da je vse skupaj bolj napeto. Dokler ne bo naša ekipa prva na lestvici, ga ne bomo zamenjali.« Sledil je Polu-tnikov smeh, v nadaljevanju pa optimistične besede: »Verjamem, da imamo boljši kader od Kranjčank in da bolje treniramo od njih. V državnem prvenstvu je naš imperativ osvojitev prvega mesta. V Jadranski ligi posebnih zahtev nimamo, rezultati pa so odlični, igra zelo dobra. Na zadnji tekmi, ko smo premagali Vojvodino, sem bil navdušen nad zrelo igro naše mlade ekipe. V nadaljevanju sezone si želim le bojevitih predstav.« Proračun kluba znaša 200 tisoč evrov.
Zadovoljne na igrišču in pred objektivom
V zelo mladi celjski ekipi je najstarejša igralka 21-le-tna Tina Trebec: »Če sem odkrita, smo najprej predlog zavrnile. Ko pa smo izvedele, kako profesionalno je vse zastavljeno, smo pristale. Fotografije so fenome-nalne. Starejše igralke smo malo več pokazale, mlajše
so bile malo bolj oblečene.« O dosedanjem delu sezone je spregovorila kapetanka Teja Oblak, ki se je v Celju izjemno znašla: »Prvi del smo dobro odigrale, izjema je le obračun s Triglavom v naši dvorani. V Jadranski ligi nam morda manjka ena zmaga v gosteh, morda si jo bomo priborile že jutri v Črni gori. V Celju smo Bu-dučnost zlahka in visoko nadigrale. Toda tekmice so se okrepile, v dvorani Mora-ča pa vlada vroče vzdušje. Potrudile se bomo.« Bila je ena redkih, ki na fotografiranju na sebi ni imela nič. »Sprva smo punce mislile, da bo šlo za bolj športne fotografije, tako da smo bile precej presenečene, ko nam je bila predstavljena zamisel. Toda ideja nam je bila vendarle všeč. Fotografiranje je bilo zanimivo in je bila nova, dobrodošla izkušnja za nas. Vprašanje je, če bomo še kdaj imele priložnost za tako vrhunsko fotografiranje. S končnimi izdelki smo zelo zadovoljne.« Poznavalci športa se sprašujejo, katere športnice jim bodo sledile. In predlagajo celjske kegljavke ...
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
»Svetovni pokal v teku na smučeh na Rogli bo,« so v sredo jasno in glasno zatrdili organizatorji, ki jih seveda najbolj tarejo vremenske nevšečnosti, ne le pomanjkanje snega in previsoke temperature, v zadnjih dneh jih je »napadla« še vlaga. V sredo je bilo na Rogli - 3 stopinje C in 100-odstotna vlaga v zraku, ki je onemogočila umetno zasneževanje prog.
Da bo Rogla tudi letos gostitelj tridnevnega srečanja več kot 200 tekačev na smučeh iz 20 držav, gre zahvala velikemu zanesenjaštvu in pohorski trmi. Novembra so namreč na Mašinžagi nakopičili več kot 50 kubičnih metrov umetnega snega, del tega pa v teh dneh 50 domačinov s traktorji in prikolicami v kolonah raz-važa do Planje oziroma po progah. »Brez domačinov in njihovega prizadevnega dela svetovnega pokala na Rogli ne bi bilo,« je zahvalo izrazil izvršni direktor Uniorjevega Turizma Damjan Pintar.
»V sredo smo zasnežili del prog, zaključili smo celoten šprint in 1,8 kilometra tekaškega kroga. Proga bo vsak dan daljša, borimo se do 2,2 kilometra ali še dlje, imamo pa dovoljenje FIS za izvedbo tekem na teh progah,« je razlagal vodja tekmovanja Uroš Ponikvar. Proge so sicer sproti prilagajali, odvisno od tega, do kam lahko vozijo traktorske prikolice. Pohorskim zanesenjakom pri »traktorskem« zasneže-vanju prog pomaga združena tekaška slovenska ekipa, skupno pa bo na izvedbi tekem sodelovalo več kot 200 prostovoljcev, ki bodo glas Rogle ponesli po svetu. »Verjamem, da zmoremo. Tudi zato, ker smo tekači, ki ne odstopijo samo zato, ker je težko,« je Ponikvar povzel dogajanje na Rogli.
Že v to, da so dobili belo luč za pripravo tekmovanja, je bilo vloženega veliko dela, je poudaril predsednik uprave Unior Gorazd Korošec, ki ga je Pintar dopolnil s podatkom, da se za tekme na tovrstni ravni v skandinavskih turističnih centrih bije precejšen boj.
Vražja Slovenka v prvih vrstah
Organizatorje spodbuja tudi naša legendarna Petra Majdič, ki letos ne bo tekmovala, vendar pa bo dneve preživljala na Rogli. »Veste, bi se
In alpska smuka? »Smučišča bomo odprli 48 ur po tistem, ko bo zapadel naravni sneg, ali pa bomo začeli umetno zasneževati,« je napovedal Pintar.
kar vrnila na smuči, čeprav smučanja niti ne pogrešam. No, itak sem zraven pri organizaciji svetovnega pokala,« se je nasmejala simpatična smučarka, ki so jo Pohorci vzeli za svojo. Majdičeva je poudarila, da je na odobritev tekmovanja, ki bo drugo tovrstno v Sloveniji, vplivalo več dejavnikov, poleg odličnih pogojev na Rogli seveda tudi dobri rezultati slovenskih tekačev.
»Ljubitelje smučanja in vse druge obiskovalce pozivam, naj pridejo in tudi na ta način pomagajo slovenskemu športu, domačinom, ki se trudijo, in organizatorjem, ki bijejo težko bitko. Dogajanje bo vredno ogleda, saj je fascinantno gledati vrhunske tekmovalce v svojem elementu. Udeležite se tekem v čim večjem številu,« je Majdičeva naslovila apel.
Seveda pogovor ni minil brez vprašanja, kako ji je všeč nova vloga, brez smuči. Uradno je namreč Majdičeva podpredsednica organizacijskega odbora za dogajanje na Rogli: »Precej zanimiva je, sicer pa sama vse stvari v življenju jemljem kot izziv. Vse skupaj je lažje, ker imam ob sebi organizacijski komite, ki vrhunsko deluje. Sama sem imela bolj delo z nasveti
Dogajanje na Rogli se začenja danes, ko bodo uradni treningi. Jutri bosta na sporedu preizkušnji na 10 km klasično za ženske (11.15) in 15 km klasično za moške (13), v nedeljo pa še oba sprinta v prostem slogu. Kvalifikacije se bodo začele ob deveti uri, finale pa ob enajsti.
in promocijo tekme, ostalo je v rokah strokovnjakov. Sicer pa bom pomagala še pri pripravi terenov. Vsak par rok pride prav in je potreben - tudi sama se temu ne bom izognila in bom najverjetneje v prvih vrstah.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Za ogled tekem bodo organizatorji poskrbeli za prevoze iz Zreč, napovedali pa so tudi možnost, da bodo konec tedna odprli cesto proti smučarskemu centru. Cena vstopnice je, sicer odvisno od paketa, od 10 evrov, za ta denar pa bodo obiskovalci prejeli tudi pohorski lonec in obilo zabave. Za otroke je ogled tekem brezplačen.
V nedeljo s Srbijo
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je sinoči v Laškem začela kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo novembra na Tajskem.
Izbranci selektorja, Celjana Andreja Dobovičnika so se najprej pomerili z Izraelci, drevi sledi obračun z Moldavci (20.30), v nedeljo ob 18. uri pa bržkone za prvo mesto s Srbi. V naši selekciji so trije člani Dobovca, Sebastijan Drobne ter brata Mordej, Alen in Rok. V zadnji krog kvalifikacij se bosta uvrstili dve najboljši reprezentanci.
DŠ
»Za Japonce je Urška boginja«
Urška Žolnir na najvišji stopnički in s čekom za 5.000 dolarjev.
Na tekmi svetovnega pokala v Tokiu se je na vrh zmagovalnega odra povzpela judoistka celjskega Zdežele Sankakuja Urška Žolnir.
Slavila je v kategoriji do 63 kg, na zadnji letošnji tekmi za grand slam. Premagala je kar tri Japonke, v finalu tudi dvakratno svetovno prvakinjo, Joši Ueno. Z Japonske se je javil trener Marjan Fabjan: »Bila je izvrstna. Bojevita, raznovrstna, pravočasna. Skratka, trenutno je v vrhunski formi, upamo, da bodo razmerja moči podobna tudi naslednje leto v Londonu na olimpijskih igrah, ki bodo skoraj zagotovo zadnje za Urško. Za Japonce je boginja, zaradi nje in njenih klubskih kolegic vabila japonskih univerz kar dežujejo.«
V isti kategoriji je Tina Trstenjak ostala brez uvrstitve, toda namučila je Uenovo. Na stopničke se je povzpela tudi Lucija Polavder. V kategoriji nad 78 kilogramov je bila tretja. Najprej je z iponom premagala Japonko Ičihaši, nato z vazarijem Korejko Kim, v polfinalu pa je morala priznati premoč Japonki Miki Sugimoto, dvakratni svetovni prvakinji. Odmevna uvrstitev, na peto mesto, je uspela Ani Velenšek do 78 kilogramov. Peti je bil tudi Celjan Matjaž Ceraj, v najtežji kategoriji. Roki Drakšič je dobil le uvodno borbo, Petri Nareks tudi to ni uspelo.
DŠ
Šentjurčani še tretjič odpihnili Slatinčane
Trener Bakšič moral zapustiti košarkarje Rogaške - Nova-kovič: »Pripadel nam je triatlon«
Šentjur je bil še v tretje boljši od Rogaške in se petič v zgodovini kluba uvrstil med najboljših osem ekip pokalnega tekmovanja. Tretji zaporedni poraz je bil usoden za Mateja Bakšiča.
Košarkarji Šentjurja so bili v osmih dneh trikrat boljši od Rogaške. Po zmagi na prvi pokalni tekmi ter zatem še liga-ški so slavili tudi na povratni tekmi 5. kroga pokala KZS. S tem so se uvrstili na zaključni turnir najboljše osmerice.
Šentjurčani so v dobrem tednu dni dokazali, da so boljši od zasedbe Rogaške, čeprav je bila na dveh tekmah končna razlika le štiri točke, nazadnje sedem. Povratno pokalno tekmo so v Rogaški Slatini dobili z 78:71. Kljub zmagi in uvrstitvi na zaključni turnir pa v prvem polčasu ni steklo po željah trenerja Damjana Novako-viča, kajti domačini so sredi druge četrtine vodili že za 15 točk (29:14) in tehtnica je bila močno nagnjena na njihovo stran. V drugem polčasu so se Šentjurčani pobrali, ujeli domače košarkarje, v 30. minuti
Za Slovenijo tudi Močivnik
Selektor nogometne reprezentance Slovenije do 20 let, Tomaž Kavčič, je za prijateljsko tekmo proti Hrvaški vpo-klical tudi napadalca NK Celje Iztoka Močivnika ter Elvisa Bratanoviča in Denisa Klinarja iz velenjskega Rudarja.
Naša izbrana vrsta je v Dekanih proti Hrvaški klonila z 1:0. Po treh tekmah ima na lestvici regijskega tekmovanja, ki je predvsem na prijateljski ravni, dve točki. Srbija in Madžarska imata dve več, prva Hrvaška je pri šestih. Član celjskega prvoligaša Iztok Močivnik je v preteklosti že nosil dres mlajših reprezentančnih selekcij, prvič pa so ga povabili v izbrano vrsto do 20 let. Proti Hrvaški je v igro vstopil v drugem polčasu. Po debiju je Močivnik, ki je rojen 22. januarja 1992, dejal: »Poziv selektorja Tomaža Kavčiča je bil zame nekaj fantastičnega. Zelo sem bil vesel in komaj sem čakal, da se prvič pridružim reprezentanci do 20 let. Pred tem sem sicer že nosil reprezentančni dres v nižjih kategorijah, a to zdaj je bilo zame nekaj izjemnega. Nova izkušnja za nov zagon in še bi lahko našteval. To je nagrada za uspešno delo in dodaten motiv za naprej, da se bom še bolj trudil in dokazoval.« Iztok Močivnik je v jesenskem delu sezone za člansko moštvo Celja dosegel tri zadetke.
MITJA KNEZ, foto: SHERPA
ŽRK Celje Celjske mesnine
Kaja Krebs
Celjanka nosi desetico na dresu, 1. marca bo napolnila 20 let. Njena posebnost je igralni položaj; kot desničarka napada z desnega krila, kar je še posebej zahtevno. Visoka je 170 centimetrov, »lahka« pa 62 kilogramov. Prve korake v športu je opravila v športni šoli na III. osnovni šoli Celje. Pri osmih letih se je preizkušala v plavanju, toda kmalu opuščala treninge v bazenu in pristala v Rokometni šoli Toneta Goršiča. Kot mlajša deklica je nadaljevala v RK Celeia Celje in po združitvi kluba z ŽRK Celje Celjske mesnine ostala v tem klubu do danes. Njen vzornik je Francoz Luc Abalo, ki prav tako igra na desnem krilu, a je levičar. Državna prvakinja je postala spomladi z mladinkami in z mlajšimi deklicami A leta 2007. Dvakrat je bila druga s kadetinja-mi, tretja pa z mlajšimi deklicami B leta 2006 in starejšimi deklicami leta 2008. Zdaj je študentka na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. Rada vadi tudi v fitnesu, njena razvada je nakupovanje, življenjski moto pa: kdor upa, ta vztraja, kdor vztraja, ta zmaguje.
Iztok Močivnik na prvenstveni tekmi proti Muri v Areni Petrol
^dezete
celjske mesnine
Dva sila nespretna finiša njegovih varovancev na zadnjih dveh lokalnih derbijih sta bila usodna za trenerja Mateja Bakšiča.
pa povedli z 52:50. Rogaška je dobro minuto in pol pred koncem vodila z 71:67, potem pa je Ivan Držič v zadnji sekundi napada zadel trojko! Šentjur se je znova priključil, zatem pa so si domači sami zaprli vrata na zaključni turnir, ko so dvakrat nespametno odigrali v napadu, gostje pa so to s pridom izkoristili in na koncu prišli do zanesljive in zaslužene zmage. Damjan Novakovič je po slavju dejal: »V treh tekmah smo dokazali, da smo boljši od Rogaške. Tokrat smo odigrali slab prvi polčas, domači odličnega. Nikoli pa se moje moštvo ne preda, zato smo vedeli, da lahko rezultat preobrnemo, kajti fantje znajo odigrati potrpežljivo in to so tudi naredili. Triatlon je
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 16. 12. KOŠARKA
2. SL, 13. krog, Murska Sobota: Radenska Creativ
-	Konjice (18.30).
MALI NOGOMET
2. SL, 10. krog, Ljubljana: Vuko - Veplas Velenje (21).
Sobota, 17. 12.
KOŠARKA
1. SL, 10. krog, Ljubljana (Je-žica): Parklji - Šentjur (18.15), Rogaška - Elektra (19).
1. SL (ž), 11. krog: Rogaška - AJM (16.30).
Jadranska liga, 12. krog, Podgorica: Budučnost - Zla-torog (16).
Jadranska liga (ž), 11. krog, Podgorica: Budučnost
-	Athlete Celje (20).
ROKOMET
1. SL, 15. krog, Novo mesto: Krka - Gorenje (18), Izola - Celje Pivovarna Laško (19).
tako zasluženo pripadel nam in zelo smo veseli uvrstitve na zaključni turnir, a zdaj se s tem ne bomo več obremenjevali. Znova smo osredotočeni na prvenstvo.«
Zadnji rezultati Rogaške so bili usodni za dosedanjega trenerja Mateja Bakšiča, s katerim je uprava kluba sporazumno prekinila sodelovanje. Ekipo bo začasno vodil dosedanji pomočnik Tihomir Tabak. Na zaključnem turnirju bodo poleg neposredno uvrščene četverice (Zlatorog, Union Olimpija, Krka, Helios) igrali še Šentjur, Elektra, Slovan in Maribor. Final-eight bo med 16. in 19. februarjem, prizorišče pa še ni znano.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
1. SL (ž), 13. krog: Ptuj -Celje Celjske mesnine (19).
ODBOJKA
1. DL, 13. krog, Radovljica: Kropa - SIP Šempeter (18).
1.	DL (ž), 11. krog: Nova Gorica - Aliansa (18).
Nedelja, 18. 12.
KOŠARKA
2.	SL, 13. krog: Medvode - Terme Olimia (19.30).
PANORAMA
KOŠARKA
Pokal KZS, povratna tekma 5. kroga: Rogaška - Šentjur 71:78; Strnad 16, Smaj-lovič 15, Milašinovič 12, Miljkovic 11, Tomič 9, Pešič 3; Nelson 18, Maric 13, Pri-morac 12, Rembert, Pelc 9, Ferme 4, Sebič 3.
ROKOMET
Pokal RZS, četrtfinale: Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško 29:36 (11:19); Voršič, Vrečar 6; Mlakar, Marguč, Mačkovšek 8, Žvižej 4, Po-klar 3, Poteko 2, Prieto, To-skic, Ranevski 1. (MiK)

V Celju bi potrebovali več sodnikov
Kritike sodstva kdaj tudi neupravičene - Sodni zaostanki se zmanjšujejo
Miran Jazbinšek se je na takratnem Temeljnem sodišču v Celju zaposlil po opravljenem pravosodnem izpitu 1987. Najprej je opravljal delo strokovnega sodelavca, nato je postal tajnik sodišča. Na tem delovnem mestu je bil vse do izvolitve v sodniško službo na kazenskem oddelku leta 1990. Po reorganizaciji sodišča leta 1995 je bil razporejen na kazenski oddelek Okrožnega sodišča v Celju, kjer so ga leta 2008 izvolili za predsednika Okrožnega sodišča v Celju.
V politiki je sodstvo pogosto tarča kritik in napovedi, kako bo treba marsikaj spremeniti. Tudi javnost do sodstva nima ravno pozitivnega odnosa. Skoraj vsak Slovenec ima kakšno izkušnjo s sodišči, v hramu pravice pa je tako ali tako v večini primerov na koncu vedno ena stran, ki »potegne krajšo«, posledično je torej tudi nezadovoljna. Predsednik Okrožnega sodišča v Celju Miran Jazbinšek o politiki ne želi govoriti, ljudem pa bi rad dokazal, da stanje vendarle ni tako katastrofalno. Čeprav rad poudari, da so sodniki v službi tudi od jutra do večera, da so resnično preobremenjeni, kadar so deležni kakšnih groženj, pa so v sila nezavidljivem položaju. Javnost vsega dela sodnikov ne pozna, vidi preveč birokracije in predvsem predolg čas razsoje. Vendar je v realnosti lahko le en sam dokument razlog za razveljavitev sodbe. Tudi pri času trajanja sodnih postopkov je treba vedeti, da za predolgo trajanje niso krivi samo sodniki.
»Na Okrožnem sodišču v Celju ne vodimo posebne statistike o trajanju sodnih postopkov po posameznih vrstah kaznivih dejanj. Okoliščine, ki vplivajo na čas trajanja, so številne. Saj tudi novinarji pri spremljanju sojenj opažate, kaj so tiste ovire, ki vplivajo na delo sodnika in onemogočajo hitro izvedbo kazenskega postopka. V mislih imam veliko procesno nedisciplino strank v postopku, predvsem obdolžencev.
Da obtoženci in njihovi odvetniki poskušajo zavlačevati, je res. Vrhovno sodišče vam je dalo možnost poostrenega spremljanja predolgo trajajočih zadev. Ste že posredovali?
Da. V več primerih sem zahteval poročilo sodnikov, v treh primerih sem odredil prednostno obravnavanje. To je pomemben del mojih obveznosti in programa dela. Novela zakona o sodiščih, ki je začela veljati maja letos, res nalaga spremljanje podatkov o poslovanju sodišča in mi omogoča, da lahko zahtevam poročila sodnikov in tudi vpogledam v spis, če menim, da bi lahko bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Na podlagi tega lahko določim tudi prednostno obravnavo zadeve ali določim rok za opravo posameznih procesnih dejanj.
Zakon o sodiščih in sodni red govorita o prednostnih zadevah. Kdaj?
Sodni red določa, da sodnik prednostno obravnava zadeve, ki so kot take določene z zakonom. Gre predvsem za priporne kazenske zadeve, v katerih določbe Zakona o kazenskem postopku sodnikom nalagajo, da v njih postopajo posebno hitro, saj je obdolžencem vzeta prostost. Te zadeve sodniki rešujejo pospešeno, ne glede na vrstni red pripada zadev. Prednostno obravnavo določajo tudi drugi zakoni, na primer v družinskih zadevah in v postopkih zoper mladoletnike. Novela Zakona o sodiščih, ki je bila sprejeta letos, je pooblastila predsednike sodišč, da smejo odrediti prednostno reševanje, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, da se s tem pospeši reševanja določenih zadev.
Največkrat slišana kritika sodišč je, da je čas od vložitve obtožnice do začetka sojenja, govoriva o najhujših kaznivih dejanjih, predolg. So kritike neupravičene?
Velike napore vlagamo v to, da bi zmanjšali obseg subjektivnih razlogov na strani zaposlenih na sodiščih, ki prispevajo k daljšanju trajanju postopka. Presoja v razumnem roku je cilj, ki ga poskušamo doseči. Treba pa je vedeti, da so sodniki pri svojem delu vezani na ustavo in zakone pri reševanju teh zadev, kar pomeni, da morajo preko načela ekonomičnosti in hitrosti postopanja, ki se v javnosti prepogosto štejeta za edino merilo uspešnosti dela sodnika, spoštovati tudi ostala načela kazenskega postopka. Poleg tega morajo sodniki zadeve, ki
jih prejmejo v delo, reševati po vrstnem redu, kar določata sodni red in Zakon o sodiščih. Sodišča pa morajo pred razsojanjem o najhujših kaznivih dejanjih opraviti še preiskavo.
Veliko ljudi sploh ne ve, da ne gre le za sojenje, o katerem na primer poročamo novinarji, temveč je na sodišču pred tem še ves postopek sodne preiskave.
Sodna preiskava se začne na zahtevo pristojnega tožilca, ki je v večini okrožni državni tožilec. V nekaterih primerih lahko to vlogo prevzame tudi oškodovanec. Preiskovalni sodnik - če se z zahtevo za preiskavo strinja - mora opraviti zaslišanje obdolženca. Zatem, če preiskavo uvede, mora zaslišati še vse predlagane priče in izvesti druge dokaze, ki jih je predlagal tožilec. V obsežnih in zahtevnih kazenskih postopkih je prič več, vse pogosteje mora sodišče angažirati še sodne izvedence za pojasnitev strokovnih vprašanj. Včasih je obtožencev v eni zadevi celo več in običajno ti niso zainteresirani za hiter razplet postopka.
In spet sva pri njihovem poskusu zavlačevanja. Javnost se boji, da bo tako pri gospodarskem kriminalu, ki je odmeval lani in letos na Celjskem; kdaj pričakujete te zadeve v sodnih dvoranah?
Če imate v mislih Vegrad, lahko za dve kazenski zadevi, ki sta v pristojnosti našega specializiranega oddelka, povem le, da vodimo posebno evidenco o reševanju teh primerov in da v obeh omenjenih zadevah pospešeno delamo.
Pri gospodarskem kriminalu se največkrat govori o goljufijah, poneverbah, poslovnih goljufijah, davčnih zatajitvah in ponarejanju listin - na kaj morajo pri tem biti sodniki še posebej pozorni?
Ključni sta popolna ugotovitev dejanskega stanja in pravilna uporaba ustrezne zakonske norme, ki opredeljuje neko ravnanje kot kaznivo dejanje. Če sodišče ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, sledita ugotavljanje kazenske odgovornosti storilca in izrek kazenske sankcije, če so za to izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. Seveda tako govori teorija. Kot pa sva že v pogovoru načela, se v praksi pojavljajo številne okoliščine, ki sodniku otežujejo delo.
Ravno pri gospodarskem kriminalu se obdolženci najbolj izogibajo sojenjem. Je tudi to eden od razlogov za zastaranja?
Imate prav, ta okoliščina ima vpliv na zastaranje. V okviru dela sodne uprave se res trudimo, da bi bilo tega čim manj. Moram povedati, da smo s pospešenim reševanjem starejših kazenskih zadev, zlasti pa z uvedbo evidence primerov, ki so pred zastaranjem, uspešno znižali število le-teh. Še leta 2009 jih je bilo na okrožnem sodišču 13, lani le 4, letos v prvi polovici leta beležimo eno takšno zadevo.
V zadnjem letu je mogoče opaziti premik pri sojenjih za tragične prometne nesreče. Zakaj se je za ta kazniva dejanja začelo soditi hitreje šele zdaj? Verjetno boste rekli, da ne zaradi medijskega pritiska.
Po Ustavi RS so sodniki pri svojem delu neodvisni. Tudi kodeks sodniške etike jim nalaga, da varujejo svojo neodvisnost in neodvisnost sodstva in ne dovoljujejo nobenih pritiskov, ki bi ogrozili neodvisno opravljanje sodniške funkcije. Pospešeno reševanje starejših kazenskih zadev zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki so imele za posledico smrt, je rezultat ukrepov našega sodišča pri reševanju preiskovalnih in kazenskih zadev.
Kakšni so ti ukrepi?
Sledenje spisom, ko sodniki v primeru trimesečne neaktivnosti poročajo vodji oddelkov, zakaj ni bilo v tem času opravljenega nobenega procesnega dejanja. In izvajanje programov reševanja starejših kazenskih zadev.
Računsko sodišče je letos marca objavilo revizijsko poročilo o odpravi sodnih zaostankov. Na Vrhovnem sodišču RS soglašajo s tem, da bi bilo mogoče projekte za odpravo sodnih zaostankov izvesti uspešneje. Kako je s tem v Celju?
Te ugotovitve držijo. Hkrati so priznanje, da so na tem področju vendarle bili dosežene premiki. V zvezi z vrednotenjem rezultatov odpravljanja sodnih zaostankov je nujno treba pojasniti naslednje. Definicija sodnega zaostanka, ki je določena v sodnem redu, se je v zadnjih treh letih spreminjala. Še leta 2008 je bil kot sodni zaostanek opredeljena zadeva, katere reševanje je trajalo več kot 18 mesecev, leto
»Opažam, da javnost zanimajo predvsem kazenski postopki. Primeri, o katerih poročajo mediji, predstavljajo manj kot 0, 05 odstotka vseh sodnih zadev. Menim, da je delo civilnega in gospodarskega oddelka zlasti v tej zaostreni gospodarski situaciji tudi zelo pomembno.«
kasneje se je ta doba skrajšala na 12 mesecev, lani na 6 mesecev. Torej je primerjava podatkov sodnih zaostankov v omenjenem časovnem obdobju nerealna.
Kljub spreminjanju pojma sodnega zaostanka glede na časovno razsežnost se je delež takšnih zadev na Okrožnem sodišču v Celju zmanjšal z 59 odstotkov leta 2009 na 55 odstotkov lani. Gibanje je ugodno tudi za prvih devet mesecev letošnjega leta. Število zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek, se je zmanjšalo za dva odstotka. Medtem ko podatki za ostala okrožna sodišča v Sloveniji kažejo povišanje števila sodnih zaostankov.
Kaj so glavni razlogi za sodne zaostanke?
Razlogov je veliko. So tudi »sistemski«, in sicer povezani s sodno reformo leta 1995, posledično je prišlo takrat do nove organizacijske sheme sodišč, do delitve pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči. V tem času se je zgodila tudi nižja učinkovitost sodišč. Za Okrožno sodišče v Celju moram izpostaviti tehten dejavnik pri tem, to je slabša kadrovska zasedenost, ki je trajala daljše obdobje.
Okrožno sodišče v Celje naj bi imelo 30. junija letos še 5602 nerešeni zadevi. Pred vami sta Ljubljana in Maribor. Je to povezano z velikostjo regije ali s tem, kar ste navedli zdaj?
Omenjeni podatek drži in je izključno posledica tega, da je v Celju tretje največje okrožno sodišče v Sloveniji. Za objektivnost je vendarle treba povedati, da smo tudi po številu rešenih zadev na vrhu v Sloveniji.
Večkrat omenjate, da so sodniki preobremenjeni. Imate pa možnost razporejanja sodnikov med sodišči glede na njihovo obremenitev.
To je pomembna novost novele zakona o sodiščih. Sodnik, ki je bil imenovan na okrožnem ali okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, lahko svojo funkcijo opravlja na vseh organizacijskih enotah okrožnega sodišča, če je tako določeno z letnim razporedom sodnikov. To predstavlja težnjo k optimizaciji kadrovskih virov znotraj okrožnega sodišča in omogoča lažje razporejanje sodnikov glede na potrebe. S tem bo strankam omogočeno obravnavanje njihovih zadev v primerljivih časih.
Koliko sodnikov je na Okrožnem sodišču v Celju?
Trenutno jih je 29.
Je to dovolj?
Za obvladovanje pripada ne. Izračun vrhovnega sodišča za optimizacijo kadrovskih virov je namreč pokazal, da Okrožno sodišče v Celje za obvladovanje pripada potrebuje več kot 32 sodnikov. Objavljen je razpis za tri nova sodniška mesta na Okrožnem sodišču v Celju, vendar smo še pred koncem razpisa dobili vlogo za upokojitev ene sodnice. Ta naj bi se upokojila februarja.
Tudi v Celju je zdaj specializirani oddelek za obravnavo najhujših kazenskih zadev. Kakšni so bili kriteriji za izbor sodnikov v ta oddelek, glede na to, da je v njem tudi sodnica, ki ji je pred leti višje sodišče razveljavilo dve sodbi za umore v Tekačevem?
V ta oddelek so razporejeni trije okrožni kazenski sodniki ter ena okrajna sodnica. V vseh primerih smo upoštevali zakonsko določen pogoj, da gre za sodnike, ki so posebej usposobljeni in izkušeni za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev. To velja tudi za sodnico, ki ste jo omenili. Saj si je s svojim delom pridobila izredno napredovanje in naziv višje sodnice! Razveljavitev sodb, ki jih navajate, nikakor ne pomeni slabo delo sodnice! Kolikor mi je znano, razlog za razveljavitev teh sodb niso bile absolutne bistvene kršitve kazenskega postopka, ki bi jih storila sodnica, ampak je bila razveljavitev povezana s težavami pri dokazovanju.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Za napotnico moral spraševati tudi varnostnik?!
Zdravnica o usodni noči nima več dobrega spomina
»Šlo je za splet nesrečnih okoliščin,« meni nekdanja strokovna direktorica celjske bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik o smrti Bojana Kajtne leta 2007 pred celjsko urgenco. Ker ni prišel do zdravnice, je umrl na poti po napotnico v zdravstveni dom, kamor naj bi ga poslala medicinska sestra Darja Šuper. Poleg nje se zaradi odgovornosti za smrt Kajtne zagovarja tudi zdravstveni tehnik Iztok Žilavec.
Čeprav je medicinska sestra Darja Šuper v zagovoru dejala, da ji je Kajtna - ko ga je vprašala na vratih ambulante, kaj želi - omenjal bolečine v grlu, so najmanj štiri priče, ki so Kaj-tno srečale na hodnikih urgen-
ce, trdile, da je vsaki izmed njih v pogovoru dejal, da ga »boli v prsih«. Zakaj bi na vratih ambulante medicinskemu osebju dejal drugače, se sprašuje njegova družina. Priče so tudi dejale, da se je pri tem držal za prsi. Ko so
Na celjsko bolnišnico naj bi pritiskala zdravstvena zavarovalnica, predvsem zato, ker naj bi pri nadzoru ugotovila, da je okoli polovica vseh primerov na urgenci nenujnih, je razlagala Škrabl Močnikova. Nadzor pa naj bi opravili ravno mesec dni pred to tragedijo.
Iztok Žilavec z odvetnico Nušo Maček ter odvetnik Boris Kmet ob svoji klientki Darji Šuper.
v sodni dvorani pogledati nekaj-sekundni posnetek, na katerem se vidi le prihod in odhod Kaj-tne skozi glavna vrata urgence (ne pa pred ambulanto, kjer se je pogovarjal s sestro), je Frančiška Škrabl Močnik dejala, da se na tem posnetku »na prvi pogled« vidi, da Kajtna ni bil prizadet. Bi ga pa pregledali, če bi v čakalnici počakal, je dodala. Toda tudi priče so dejale, da so se v čakalnici pogovarjali, da ga je sestra poslala v zdravstveni dom. Takrat dežurna zdravnica Andreja Strmčnik, ki je pričala na torkovem sojenju, je zavrnila navedbe Šuperjeve in Žilavca, da je v ambulanti slišala pogovor o zdravstvenih znakih Kajtne. Kljub temu, da se takšni primeri ne dogajajo vsak dan, pa se tistega dne ne spominja več tako dobro. »Slišala sem le, da so se sestre pogovarjale o tem, da so nekega pacienta poslale po napotnico. Tisti dan
je bila na urgenci gneča, zgodil se je tudi napad na medicinsko osebje pred tem primerom. Vendar bi me o tem, kakšne znake ima ta pacient, morali obvestiti, saj če bi to vedela, bi ga sprejela,« je dejala pred sodnico. Kar neposreden pa je bil varnostnik oziroma receptor na vhodu v stavbo urgence (ki nima medicinske izobrazbe, omenjal je, da je monter centralnih kurilnih naprav, zaposlen pa naj bi bil pri varnostni službi in ne v bolnišnici), ki je dejal, da je imel »navodilo, da mora ob vhodu vsakega vprašati, ali ima napotnico.« Če je kdo ni imel, »je moral nazaj«, tisti z napotnico pa so odšli do ambulante. Kdo mu je takšno navodilo dan, ali bolnišnica ali vodstvo varnostnega podjetja, ni vedel, omenjal pa je »nadrejene«.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Odredba pri Mačku še ne
da miru Je prometni izvedenec res bil na kraju takoj po nesreči?
Kot smo že poročali, je vrhovno sodišče zavrnilo predlog zagovornikov Branka Mačka, da bi sojenje za povzročitev predlanske tragedije pri Arji vasi prestavili na drugo okrožno sodišče. Zagovornika sta to predlagala, ker dvomita v nepristranskost celjskega sodišča. Sojenje se je zato v Celju nadaljevalo sredi tega tedna. Pričala sta eden izmed policistov Primož Berlič, ki je nesrečo obravnaval, in medicinska sestra Mojca Turnšek, ki je bila v času, ko so Mačka pripeljali na pregled, na urgenci.
Berlič je v bolnišnico prinesel obrazec za odredbo in pripomočke za odvzem krvi in urina in to predal medicinski sestri v ambulanti. Turnškova o poteku odvzema krvi Mačku ni znala povedati veliko, več bo pojasnila druga medi-
Branko Maček. Na psihiatriji se zdaj, ko se je sojenje začelo, zdravi le še ambulantno.
cinska sestra, ki je v ambulanti Mačka tudi sprejela. Na odredbi naj bi namreč manjkali nekateri podatki, ki bi jih tja moral vpisati zdravnik.
Naslednjo sredo naj bi poleg medicinske sestre zaslišali celo celjskega pre-
Maček je med vožnjo v napačno smer po avtocesti trčil v vozilo štirih mladih Celjanov, trije so umrli. Grozi mu do 12 let zapora.
iskovalnega sodnika Bojana Nendla. Nanj bodo naslovili predvsem vprašanja o odredbi za odvzem telesnih tekočin. Ta je po mnenju zagovornikov Branka Mačka sporna. Predvsem zato, ker ni točno jasno, kdo jo je izdal. To možnost ima policist, ki je vodja ogleda nesreče, ko pa na kraj prispe preiskovalni sodnik, ima to pristojnost le on. Pred sodni senat bo spet moral tudi prometni izvedenec Iztok Ciglarič, ki naj bi bil tisto jutro tudi na kraju tragedije. Če to drži, bi lahko celo izločili njegovo izvedensko mnenje.
SŠol
Foto: SHERPA
Zbil fanta do smrti in dobil pogojno kazen
Pobega ni bilo moč dokazati, ker je povzročitelj na pol slep
Eno leto zapora s preizkusno dobo enega leta. To je kazen, ki jo je okrožna sodnica Cvetka Posilovič v Celju izrekla povzročitelju ene najbolj odmevnih prometnih tragedij leta 2008, Martinu Ojsteršku. Novembra tistega leta je namreč na cesti v Prožinski vasi zbil komaj 17-letnega kolesarja, ki je pri tem umrl na kraju nesreče. Ojsteršek je odpeljal dalje, trdi, da sploh ni vedel, da je povzročil nesrečo. Kljub temu, da je to domneval naslednji dan, ko je opazil nekaj poškodb na vozilu in na radiu slišal, da vsa celjska policija na terenu išče povzročitelja smrtne nesreče, se na policijo ni oglasil sam. Prijeli so ga možje v modrem tudi na podlagi klicev občanov. Ojsteršek je nesrečo obža- je pa zagotovo, tako je dejala
loval, od takrat sploh ne vozi več, poskušal je navezati tudi stik z družino. To je nekaj olajševalnih okoliščin, da je dobil tako »milo« kazen, nad katero je bila negativno presenečena
sodnica, čutil, da je nekaj z vozilom oplazil.
Na zadnji obravnavi so zaslišali tudi medicinsko izvedenko za oftamologijo, ki je dejala, da je že 4 leta
Poleg pogojne kazni so Martinu Ojsteršku izrekli tudi prepoved vožnje za dve leti in mu odvzeli vozniško dovoljenje.
tudi tožilka Simona Kuzman Razgoršek, ki je zanj zahtevala 1,5 leta zapora. Za obsodbo za pobeg pa očitno ni bilo dokazov. Sojenje je namreč pokazalo, da je Ojsteršek vozil z izjemno slabim vidom, kjer je kolesarja opazil le na oddaljenosti treh metrov (v okoliščinah kot so bile v trenutku nesreče). Za primerjavo, zdrav človek ga opazi na 30 metrih v temnejšem delu dneva! Zato ni moč z gotovostjo trditi, da je Ojsteršek pri nesreči sploh opazil, da je 17-letnik padel,
pred nesrečo imel Ojsteršek zelo slab vid. Vendar so mu vseeno podaljšali vozniško dovoljenje. Na vprašanje zagovornici, ali je to v skladu s pravilnikom, pa je dejala, da ne. Postavlja se tudi vprašanje, kako je lahko Ojsteršek vozil kljub temu, da naj bi mu v vozniškem dovoljenju pisalo, da »vozi s kontaktnimi lečami, a le do 50 km/h«. Na delu, kjer se je zgodila tragedija, naj bi namreč vozil 80 km/h, je dejal prometni izvedenec ...
SIMONA ŠOLINIČ
Med delovno terapijo je nastalo na stotine izvirnih prazničnih voščilnic.
V domu četrte generacije
Z delovno terapevtko Franjo Ubiparipovic iz Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah
»Delo je razgibano, široko, vse pa je odvisno od tega, kakšen človek si. Če življenje zajemaš z veliko žlico, tudi v službo hodiš tako,« je razmišljala med našim obiskom Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah domska delovna terapev-tka Franja Ubiparipovic. Od tistih stanovalcev, ki jih osebno poznam, sem že prej izvedel, da je med njimi zelo priljubljena.
V šmarskem domu se je terapevtovo delo zaradi ustanovitve stanovanjskih skupin zelo spremenilo. »To pomeni, da smo na starih temeljih uspeli ustvariti nov model doma, tako imenovane četrte generacije,« pojasnjuje Ubi-paripoviceva. »Stanovalci se tako ne zbirajo več v prostoru delovne terapije, ampak se terapevt vključuje v življenje terapevtskih skupin,« dodaja. Njegovo delo je raznoliko, poleg dela delovnega terapevta še ureja domsko glasilo in spletno stran doma, pripravlja in usklajuje prireditve, ki jih občasno tudi povezuje. V domu vodi in usklajuje kar tri delovne skupine sodelavcev, od tistih, ki imajo na skrbi rojstne dneve stanovalcev ter domsko glasilo, do skupine za nabavo različnih potrebščin iz šmarskih trgovin, s pošte ter iz lekarne, kar pripelje po naročilu stanovalcev vsako sredo domsko vozilo.
Terapija se spreminja
»Delovna terapija ni več pojmovana le kot izdelovanje različnih izdelkov, čeprav tistim, ki si to želijo, to seveda omogočamo. Potrebno je predvsem nasploh koristno preživljanje dni v jeseni življenja,« poudarja delovna te-rapevtka ter omenja izjemno zanimanje stanovalcev. Zaradi spremenjenega načina dela je
WM
Delovna terapevtka Franja Ubiparipovic. Na njeno pobudo sta izšli že dve knjigi s pisnimi prispevki stanovalcev slovenskih domov za starejše občane.
manj razstav med delovno terapijo nastalih ročnih del, ki so po novem le vsaki dve leti. »O tem, da nam ni lahko, priča slovenski normativ, po katerem je lahko zaposlen en delovni terapevt za najmanj 150 stanovalcev doma. Že štiriindvajseto leto, odkar delam v domu, se borim, da bi to spremenili« dodaja Franja Ubiparipovič, ki jo po strokovni plati pozna širša
slovenska javnost. Tako je bila pred desetletjem pobudnica izdaje knjige K meni prisedi, kjer so bili zbrani pisni prispevki stanovalcev domov iz vse Slovenije, lani, ko se je število domov v naši državi že precej povišalo, pa so spet na njeno pobudo izdali knjigo Pomagajo mi živeti, kjer so bili prispevki stanovalcev domov iz celjske in koroške regije.
Marija Kos, stanovalka doma iz Prelog pri Šmarju pri Jelšah:
»Zjutraj vstanem že pred peto uro, se uredim, pospravim ter začnem kvač-kati. Trenutno izdelujem copate in moram dodati, da sem že doma veliko ple-tla. V domu sodelujem v pevskem zboru, spomladi v okviru delovne terapije nabiramo pri sv. Urbanu regrat, ki ga naberemo po več kot sto kilogramov skupaj. Tisti, ki ne morejo zraven, ga nato čistijo. Jeseni za domske piknike nabiram kostanj, prav tako gobe. Po kosilu pa pomagam v domu s pospravljanjem posode.«
Matilda Anderlič, stanovalka doma iz Jerčina pri Pristavi pri Mestinju:
»Med terapijo izdelujem različne rože iz papirja, ob prvih petkih pa skrbim, v povezavi z župnikom, za duhovno oskrbo tistih stanovalcev, ki jo želijo. V okviru domske literarne skupine tudi pišem različne spise. Zelo rada delam, prihajam z velike kmetije in sem navajena, da vedno nekaj počnem.«
V domu mora govoriti naglas, da jo tisti s slabšim sluhom boljše slišijo. »Doma se nato srečam z negativnim transfer-jem ter se težko navadim, da ne govorim glasno,« je napol v šali povedala Ubiparipoviceva, ki si doma, v Mestinju, najrajši polni »baterije« z reševanjem križank ter nabiranjem gob. »Zato da se možgani sprostijo ter misli preusmerijo.«
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Delovni terapevt je v domu upokojencev strokovni delavec ali sodelavec, odvisno od posameznikove izobrazbe. V večini domov je vključen v strokovni kolegij ali v strokovni svet doma, v organ, ki sprejema pomembne odločitve in smernice dela vsakega doma. Delovni terapevti se lahko povezujejo v Zbornico delovnih terapevtov Slovenije ali v Aktiv delovnih terapevtov v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer prejmejo strokovno pomoč in podporo.
Marija Simonič, stanovalka doma iz Ponikve pri Grobelnem:
»Delovna terapija je za nas zelo pomembna, da ostajamo dejavni ter si možgane bistrimo med drugim z miselnimi igricami. Vključena sem v tri različne dejavnosti delovne terapije, med drugim v pevski zbor, ki mi posebej popestri življenje. Z največjim veseljem skrbim za cvetje, s katerim se moraš pogovarjati ter ga imeti rad. Na Novi tednik sem naročena že štiri desetletja, pred mano je bila naročena že moja mama.«
Anton Božak, stanovalec doma iz Rogatca:
»V domu delam to, kar sem delal v svojem poklicu, kot nekdanji modni oblikovalec v konfekcijski tovarni KORS v Rogaški Slatini. V tem delu še vedno uživam, šivam drugim stanovalcem, tudi plašč sem naredil, veliko popravljam zadrge in podobno. Eni od stanovalk sem moral, ker se je zredila, v enem letu popraviti kar šest oblek. Med drugim sem nabiral kostanj, na svoji terasi pa se pridelujem na gredi na kolesih, zelenjavo. Po delovno terapevtski plati sem nazadnje obiskal sostanovalca, ki je med vojno na fronti izgubil nogo ter z njim opravil intervju za domsko glasilo.«
»Delovna terapija v socialno varstvenih zavodih ne temelji zgolj na izdelovanju različnih izdelkov, ampak v ohranjanju tistega, kar stanovalec še zmore. Tako um ohranjamo, na primer, z miselnimi igrami, pozorni smo na ohranjanje časovne, prostorske in spominske orientacije. Te miselne igre se odvijajo po vsej hiši, po gospodinjskih skupinah, kar pomeni, da prihaja delovni terapevt k stanovalcem in ne obratno. V tem zavodu pomeni to nov pristop,« omenja med drugim direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Majda Koren.
Nagrada šmarskemu domu
Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah je nasploh na dobrem glasu. Minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivan Svetlik, je v začetku decembra podelil temu domu, na slovesnosti v Ljubljani, takoimenovano skupinsko nagrado.
Nagrado podeljujejo, s pomočjo javnega razpisa, »za zaposlene oziroma člane pravne osebe, ki dalj časa uspešno deluje na področju socialnega varstva v skladu s kodeksom etičnih načel ter je v lokalnem okolju dobro prepoznavna«. Nagrada seveda ni namenjena samo delovni terapiji šmarskega doma, ki jo v rubriki »Dan smo preživeli »posebej predstavljamo, ampak domu kot celoti.
V obrazložitvi nagrade omenjajo šmarski dom kot »enega najlepših, stanovalcem prijaznih ter s ponudbo bogatih« slovenskih domov. Iz Ljubljane prav tako opozarjajo, da velja dom v Šmarju pri Jelšah za primer dobre prakse, kako je mogoče tudi starejši dom prilagoditi sodobnim konceptom dela v domovih. Poleg tega je šmarski dom med šestimi, ki so sodelovali v pilotnem projektu uvajanja sistema kakovosti E-qalin v slovenski prostor. Dom, ki so ga začetku decembra obiskali ocenjevalci je zdaj prvi v Sloveniji, ki mu je uspelo osvojiti ta certifikat.
Predstavitev knjige dr. Marije Makarovič (druga z leve) je v rečiško šolo privabila izjemno veliko obiskovalcev.
Naslovnica nove knjige
V revščini »pošlihtani«, v izobilju maškare
Nekaj resnic, povezanih z oblačili:
Po moževi srajci se žena pozna.
Po svoji nogi drugim čevlje mri.
Je že toliko ženska, da zna »gvant nucat«.
Kadar bo gospod suknjo prodal, takrat bo hudo na svetu.
Luč sveta je ugledala knjiga o oblačenju Zgornjesavinjčanov
V petek so na Rečici ob Savinji predstavili izjemno knjigo Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini avtorice dr. Marije Makarovič.
Avtorica se je po študiju etnologije zaposlila v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer se je ukvarjala z zbirko oblačil, dodatkov in drugih te-kstilij. Njeno delo je zajemalo spoznavanje slovenskih narodnostnih oblačil, med drugim pa je svetovala etnološkim in folkornim skupinam. Makaro-vičeva je tudi potem, ko se je upokojila, aktivno raziskovala preteklost ter napisala več kot 20 publikacij o oblačilni kulturi v posameznih pokrajinah slovenskega etničnega prostora.
Zgodba knjige
»Vsaka knjiga ima svojo življenjsko zgodbo, ki se je za Oblačilno kulturo v Zgornji Savinjski dolini začela v osemdesetih letih. Takrat me je Jel-
ka Marovt povabila, da bi za Folklorno skupino Raduha v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji začela zbirati gradivo. Z veseljem sem se odzvala, sploh ker je bila Zgornja Savinjska dolina bela lisa v našem etnološkem raziskovanju,« je na predstavitvi nizala dr. Makarovičeva. »Najprej je bilo treba izpisati gradivo, ki je shranjeno v Gradcu. Potem sem obiskovala arhive v Celju, Ljubljani, Mariboru ... To je tisto delo, ko sediš ure in ure ter upaš, da bo od kod priletel kakšen podatek. Veste, kar nekajkrat sem šla v Celje gledat na uro. Seveda pa sem na koncu izbrskala kar nekaj podatkov in tudi fotografij, kar sem podložila z arhivskim gradivom.«
Kako je nastajala
V arhivih je zbirala predvsem gradivo od prvih zapisov do 19. stoletja, za 20. stoletje pa je zbirala pričevanja ljudi. Zato je sledilo romanje od Luč
preko Solčave, v Mozirje, na Ljubno in v Nazarje, pa na Rečico od Gornjega Grada ... Knjiga prikazuje na eni strani oblikovno podobo noše oziroma tega, čemur mlajši rečejo oblačenje. To je bilo v Zgornji Savinjski dolini podobno kot na ostalem alpskem območju. »To še zlasti velja za moške, ki še danes nimajo kakšne oblačilne domišljije. Ženske seveda želijo biti od nekdaj unikatno oblečene. Če so se ljudje sredi 19. stoletja oblačili v domače platno, sukno ali >loden<, ki ni dajalo tako velikih možnosti, da bi se ženske različno oblačile, so se ob koncu stoletja pokazale oblačilne poteze, ki so Zgornjesavinjčane poenotile z ostalim slovenskim območjem, »je z njej lastnim žarom pripovedovala avtorica.
»Ljudje so se takrat začeli oblačiti pod vplivom krojene (dr. Makarovičeva je uporabila izraz popreproščene) oblačilne
mode. Zato govorimo, da se je izgubila noša, ki je ločila Gorenjce, Dolenjce, tudi Zgornje-savinjčane ... ločila od ostalih območij. To nošo zdaj nosijo zgolj še kakšni folkloristi. V povprečju lahko rečem, da je vladala precejšnja oblačilna revščina, vendar oblek niso kupovali tako kot danes, ko
kupimo obleko, ki nam je všeč, potem pa jo vržemo stran. V preteklosti so tudi bogatejši bolj varčno ravnali.«
Več pomenov obleke
Seveda avtorica ni ostala samo pri formalni, zunanji
podobi oblek: »Vemo, da je obleka imela ogromno drugih funkcij. Podobno je še danes. Z obleko želimo povedati, da je danes praznik, da gremo na prireditev ... Na celotnem etničnem slovenskem ozemlju je imela obleka številne druge vloge in pomene. V 19. stoletju so z obleko plačevali
hlapce in dekle.« Tudi zato so v knjigi navedena pričevanja, koliko dela je bilo potrebnega za en »gvant.«
Tako je dr. Makarovičeva v knjigi zapisala pisna, likovna in ustna pričevanja o oblačenju moških in žensk, vse to opremila s pričevanji o pričeskah in
nakitu, posebno poglavje namenila oblačenju otrok in ob posebnih priložnosti. Obleka je torej imela več pomenov, in sicer avtorica izpostavlja obleko kot način plačila, dar, preužitek in zapuščino, posebej pa je raziskovala oblačenje in verovanja ter tudi povezavo med porabo in statusom.
Knjigo so na pot pospremili Bojan Knific, samostojni svetovalec za folklorno dejavnost na JSKD, ter župana Vinko Jeraj in Ivan Suhoveršnik, dogajanje pa so obogatili člani domače Folklorne skupine Krmaniš. Na predstavitvi je avtorica izjemno pohvalila sodelovanje z zaposlenimi v mo-zirski knjižnici ter v izpostavi javnega sklada za kulturne dejavnosti. Hkrati je omenila kar nekaj domačinov, ki so ji pomagali oziroma pri katerih je doživljala savinjsko gostoljubnost.
URŠKA SELIŠNIK
Knjiga že s svojo veličastno bogato slikovno podobo, kakovostnim tiskom in številnimi barvnimi ilustracijami vabi, da jo človek prelista in prebere. Vsak Zgornjesa-vinjčan bo v njej našel del svojih korenin in spoznaval življenje prednikov od 16. stoletja, hkrati pa je zaradi novih spoznanj dobrodošla tudi za znanost.
Makarovičeva je poudarila, da se oblačenja danes in pred sto leti ne da primerjati. »Veste, kaj? Če bi danes prišel moj stari oče, bi takoj umrl, saj ne bi razumel današnje mode. Včasih so bili ljudje bolj >pošlihtani<, bolj spodobno oblečeni kot današnje maškare. Tudi oblačenje mladih sejezelo spremenilo. Včasih so morali nositi obleke po normah, ki jih je velevala vaška skupnost. Če je bilo dekle oblečeno zunaj oblačilnih norm, jo je vsa vas grdo gledala - zgodilo seje, da se niti poročiti ni mogla. Danes se oblačijo veliko bolj svobodno kot včasih, oblačilne norme so zelo rahle oziroma jih skoraj ni.«
Kot je poudarila avtorica, je imela pravzaprav srečo, da je začela gradivo zbirati dovolj zgodaj: »Če bi danes začela delati, polovice gradiva ne bi mogla dobiti niti zapisati, ker so o oblekah 20. stoletja pripovedovali ljudje, rojeni okrog leta 1900. Mnogih ni več. Zato bodo imeli mlajši raziskovalci veliko težji položaj, ker teh podatkov ni več. No, veliko običajnega gradiva hranijo muzeji. Je pa res, da za to obdobje obstaja veliko fotografij in zelo malo ohranjenih oblek.«
SPODBUDNE, ZGODBEffVi
izb i ramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami |n storitvam)ter Izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam; ttdnik@ntTC.si
Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi 5 Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Bird bit, vrtnar Mirko KraSovet iz Vojnika, proizvajalec mieka Marjan Tui nšek iz Lokrcvca, Janez Uplaznik iz žalskega Mi krop i s a, Mizarstvo Kovač iz Mozirja-In katero podjetje, kateri podjetnik jeza vas spodbudna zgodba?
MODRI TELEFON
Elektrom
Bralki, ki je lastnica polovice hiše v Žalcu (posredovala je osebne podatke) je pred enim letom umrl mož, lastnica moževe polovice pa je postala njuna hči. Družba Elektro Celje zahteva od hčerke, da za nadaljnjo oskrbo hiše z električno energijo podpiše pogodbo, kar ju čudi. V nasprotnem primeru naj bi hišo prenehali oskrbovati z električno energijo.
Gordana Stojnšek Žni-darec, predstavnica za komuniciranje in marketing, v družbi Elektro Celje Energija odgovarja: »Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur.l. RS, št. 126/2007) v 27. členu določajo, da lahko odjemalec odjema električno energijo iz distribucijskega omrežja, če ima sklenjeno pogodbo o dostopu s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO). Pogodba se sklepa z imetnikom soglasja za pri-
če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
ključitev, ki je lastnik nepremičnine. Pogoj za sklenitev pogodbe o dostopu končnega odjemalca do distribucijskega omrežja je podpisana pogodba z izbranim dobaviteljem električne energije. V primeru, da pogodbe niso podpisane, na merilnem mestu po predhodnem obvestilu ustavimo distribucijo električne energije, porabljeno električno energijo pa zaračunamo po cenah za neupravičeni odjem. V konkretnem primeru gre za spremembo lastnika nepremičnine, torej lastnika merilnega mesta in veljavnega soglasja za priključitev, zato je potrebno podpisati tudi novo pogodbo o dostopu.
Lastnica nepremičnine mora izbranemu dobavitelju posredovati dokazilo o lastništvu (v našem primeru fotokopijo sklepa o dedovanju ali izpisek iz zemljiške knjige). Na podlagi navedenega ji izbrani dobavitelj električne energije izstavi in pošlje v podpis pogodbo o oskrbi z električno energijo.«
BRANE JERANKO
Deljenje pameti druge reči
in
Ne vem sicer natančno, kako je bilo, lahko pa bi se zgodilo nekako takole. Ko je Nebeški oče že ustvaril ljudi, je videl, da rabutajo jabolka in počenjajo podobne neumnosti, zato je pomislil, da bi jim bilo treba dati nekaj več pameti, kot je sprva predvideval. In tako jo je skuhal en velik kotel. A žal se je kljub dobroti uštel.
Prebivalstvo se je do tedaj že kar nekako namnožilo, kotel pa je bil majhen. Premajhen. Ko je namreč ljudi postavil v vrsto in jim začel deliti brihto, mu je kmalu postalo jasno, da ne bo dovolj za vse. Tako so prvi dobili veliko žlico, tisti za njimi malo manjšo, oni poslednji v vrsti so se morali zadovoljiti s tem, kar je bilo še mogoče postrgati z dna kotla. No, pa se je vendar vse srečno izteklo, saj se prav tisti, ki so dobili ostanke, nikdar niso pritoževali nad pomanjkanjem pameti, ravno obratno, pogosto so imeli občutek, da
so bili prav oni obilno deležni največje porcije.
Priznam, da tale zgodba sicer ni ravno najboljša, a izmislila sem si jo tako rekoč v samoobrambi, ko sem nekako skušala opravičiti obnašanje svoje drage sosede Venčike. Drugačne razlage namreč nimam. Pa začnimo na začetku. Nedeljsko popoldne, mrko in sivo. Ravno prav za opravljanje mojega najljubšega opravka, se pravi popoldanskega dremeža na kavču. Moj zakoniti Hanzi jo je pobrisal v garažo, popravljati ali uničevati neko zadevico, pri njem pač nikdar ne veš, v katero smer se bodo stvari razvile, jaz pa - v vodoraven položaj. Vklopim televizor, za kamuflažo, da zgleda, kot da gledam film, v resnici pa me je že čez nekaj trenutkov odneslo v Mižule. Nebesa.
Nenadoma rezko zazvoni pri hišnih vratih. Obrnem se na drugo stran in pomislim, da bo mogoče minilo, če bom ignorirala zvok. Niti
slučajno. Pozvoni še enkrat, pa še enkrat. Nejevoljno zlezem s kavča. Pred vrati stoji prej omenjena Venčika. »Zdravo, Herminca, prišla sem te vprašat, če si kaj videla našega Bucka. Že vse popoldne ga ni domov!« Da bo jasno - Bucko je njen maček. Moj dragi sicer pravi, da ni maček, pač pa hodeča mortadela, ker je širši kot daljši, ampak to so nepreverjene govorice. Odkimam. Ne, pri meni na kavču ga ni bilo, v to sem prepričana. Venčika se zahvali in odide.
Še napol v snu odtavam nazaj in skušam povezati končke pretrganega spanca. Z nekaj truda mi kmalu uspe. A kar je lepo, redko traja. Čez nekaj minut spet pozvoni. Pa še enkrat in še enkrat. Pošteno slabe volje vstanem in glej no, presenečenje, spet Venčika. »A si prepričana, da
Bucka nisi videla? Karliju se zdi, da se je motal po vašem dvorišču!« »Prisežem, da ga že nekaj dni nisem videla!« stisnem skozi zobe komajda še prijazno.
»No, samo vprašam!« reče Venčika, ki še vedno ni opazila, da sem slabe volje. »Adi-jo!« Nejevoljna ležem nazaj. Stiskam oči in skušam priklicati dremež. Tokrat gre malce težje. Verjetno tudi zato, ker sem zdaj že precej slabše volje, kot sem bila prvič. A za ljudi z dolgoletnimi izkušnjami nič ni tako zelo težko in kaj kmalu mi uspe utoniti v sen. Če sem poštena, imam občutek, da celo slišim samo sebe malce smrčati. Komaj se lepo sprostim, spet »Cii-iin!« Pa kaj so se danes vsi zarotili proti meni? Podkovana z izkušnjami raje kar vstanem in odprem vrata. Saj to ne more biti res, kdo bi si le mislil! Venčika. »Prišla sem samo povedat, da se ti ni treba sekirati zaradi Buc-ka. Našli smo ga v kurilnici!« Molče prikimam in zaloputnem vrata. Besed, ki sem jih potem izrekla, ne najdeš v nobenem slovarju. Seveda je šel popoldanski spanec po gobe. In tako se je v stiski porodila zgodbica z začetka. Če se vam zdi slaba, vedite, da nisem kriva jaz, ampak Ven-čika, ki je stala zadnja v vrsti, ko so delili pamet. Kot rečeno, druga razlaga po mojem ni mogoča.
Vam je všeč tokratna petkova humoreska Mateje Reba z naslovom Deljenje pameti in druge reči? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si
vsilit tvjunat0i,
^odn eigre
TO
Pogodba z
NOVI TEDNIK
TURIZEM
21
Tempelj kraljice Hačepsut
Amonov tempelj v Karnaku
Tutankamovo prekletstvo v Egiptu
Eden najbolj obiskanih krajev v Egiptu je Dolina kraljev, kjer so od Tutmozisa I. (18. dinastija) vse faraone novega kraljestva pokopali v tej osamljeni soteski Tebanskega gričevja. Te skrite grobnice, vsekane v živo skalo in okrašene z deli najboljših rokodelcev, naj bi ohranile kraljevske mumije za vse večne čase. Čeprav so duhovniki zelo pazili, da bi ubranili grobnice pred vsiljivci, so bili zakladi, ki so jih zakopali ob mrtvih, preveč privlačni, da bi se jim bilo mogoče upreti. Vplivni faraoni 18. in 19. dinastije so imeli stalne straže ob grobnicah, pri 20. dinastiji pa se je plenjenje razmahnilo celo v takšni meri, da so ropali tudi rokodelci, ki so izdelali grobnico, in uradniki, ki naj bi jih stražili.
V Dolini kraljev je najbolj toda že čez teden dni je dobil
znana Tutankamova grobnica, ki jo je leta 1922 odkril Howard Carter. Sodi med redke grobnice, ki niso bile izropane. V njej so našli kar 5000 dragocenih predmetov. Ob odkritju je obveljalo prepričanje, da so vsi, ki so stopili v grobnico mladega faraona in s tem zmotili njegov počitek, prekleti ter da se je na njih zgrnil cel arzenal starodavne egipčanske magije. Mediji, ki so želeli publiciteto, so povezali številne prigode in nezgode z ljudmi, ki so vstopili v Tutankamovo grobnico. Med najbolj odmevne sodi smrt lorda Carnavona leta 1923. Zapisi govorijo, da je lorda na lice pičil komar. Nato se je med britjem porezal po mestu uboda, nakar se je rana vnela. Odpotoval je v Kairo na nadaljnje zdravljenje,
vročino, nato še pljučnico. Umrl je marca 1923.
Na skrivnosten način naj bi umrla tudi njegova psica in njegovega kanarčka naj bi požrla kača. Zgodb in povezav ne zmanjka, kajti leta 1926 so kot kronski dokaz o Tutank-movem prekletstvu našli poškodbo na faraonovem obrazu na istem mestu, kot je komar pičil lorda.
Prepovedano je najbolj vabljivo
Kljub temu, da sem vedel za vse te »tegobe«, me je neznansko vleklo v Luksor oziroma Dolino kraljev. Že ob prihodu v Egipt si je naša družina uredila izlet v Luksor, v katerega je bil zajet tudi obisk Doline kraljev. Večer pred odhodom sem se
So leta, ki postavljajo vprašanja in so leta, ki dajejo odgovore.
Želimo vam, da bi v letu 2012 slišali prave odgovore in sprejemali odločitve, ki usmerjajo na pravo sled.
CMCeUe
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
na ta izlet res temeljito pripravil, tako psihično kot fizično. Kot vnet fotograf sem si kljub strogi prepovedi fotografiranja v hlačni žep namestil mali fotoaparat in mobilni telefon.
Jutranja vožnja iz Hurgade do Luksorja je hitro minila, prav tako do parkirišča, ki je pred Dolino kraljev. Turistična vodnica nas je še enkrat opozorila glede prepovedi fotografiranja, v kolikor te ujamejo, moraš na policijo, kjer plačaš 120 evrov kazni.
Pot nas je najprej vodila skozi manjši bazar, kjer so nas nadležni trgovci vlekli za rokave, da bi kaj kupili. Dovolj je že samo pogled na kakšen spominek in že se ti prilepi prodajalec, ki se ga težko otreseš, nekateri znajo biti celo nasilni. Pri prodajalni vstopnic smo sedli na vlakec, ki nas je po dobrih 500 m pripeljal do vhoda v Dolino kraljev. Napravil sem še zadnje posnetke z zrcalno-refleksnima fotoaparatoma, nakar sem ju deponiral pri vhodu. Najprej smo obiskali »glavni trg«, kjer se razcepijo številne poti do posameznih grobnic. Vodnica nam je povedala nekaj osnovnih podatkov o nastanku grobnic, toda že na tem mestu so me zasrbeli prsti tako močno, da sem naskrivaj napravil nekaj posnetkov. Sledil je obisk grobnice faraona Ramzesa III. Stene hodnika so bogato poslikane in zaščitene s steklom. Povsem na dnu grobnice je bilo mesto, kjer je bil nekoč sarkofag. Kraj je bil tako prežet s tisočletno zgodovino, da si nisem mogel kaj, da ne bi utrgal prepovedanega jabolka. Na skrivaj sem napravil posnetek grobnice in spravil fotoaparat v žep. Ker
sem bil povsem sam, blisk aparata ni ušel pazniku, ki je bil na drugem koncu hodnika. Poklical me je z namenom, da me odpelje na policijo. Ker sem poznal razmere v Egiptu, sem vedel, da se s podkupovanjem lahko rešim iz nerodnega položaja. Najprej sem mu ponudil le nekaj funtov, s čimer ni bil povsem zadovoljen, ko sem mu pokazal še en bankovec, se je omehčal in me spustil iz grobnice. Teh nekaj funtov je bilo precej manj kot kazen, o kateri je govorila vodnica, da ne govorim o težavah, ki bi jih napravil skupini, ko bi me morala čakati.
Kot lahko vidimo, se je Tu-tankamovo prekletstvo začelo, kljub temu, da v njegovi grobnici sploh nisem bil.
Čaj je vse pokvaril
Ogledali smo si še dve grobnici, nato smo pot nadaljevali do delavnice in galerije z ala-bastrom. Alabaster je cenjen trd kamen, ki so ga uporabljali že stari Egipčani za krasitev svojih domov in grobnic. Pred stavbo so nam demonstrirali postopek obdelave omenjene kamenine, v notranjosti smo lahko videli številne izdelke iz alabastra. Vsem iz naše skupine so v galeriji postregli z vročim čajem. Prepričan sem bil, da kar je kuhano ali pečeno, ne more škoditi, zato sem napravil nekaj požirkov te opojno dišeče pijače.
Za nadaljevanje Tutanka-movega prekletstva ni bilo potrebno veliko. Kar kmalu mi je začelo brbotati po trebuhu in črevesju, malce kasneje pa me je že treslo. Pijača je bila res prevreta, toda skodelice so lahko ostale okužene. Ves
Obdelava alabastra
preplašen sem nato sedel na avtobus, ki je pot nadaljeval do templja kraljice Hačepsut. S težavo sem napravil nekaj posnetkov prekrasne zgradbe, kjer bi lahko fotografiral, kolikor bi hotel, toda na žalost sem moral že kmalu iskati stranišče. Rešila me je vodnica, ki mi je omogočila, da sem opravil potrebo kar na manjšem stranišču na avtobusu. Bil je res zadnji čas ... Na srečo sem imel s sabo tablete proti driski, ki sem jih kupil v Hur-gadi. Za boljši občutek sem zaužil kar dvojni odmerek. Malce kasneje se je umirilo moje črevesje, toda samo do kosila, ko sem bil zopet več na stranišču kot za mizo.
Popoldne smo si ogledali Amonov tempelj v Karnaku, ki sodi med največje v Egiptu. Pri znamenitem skarabeju, ki je v templju, sem šel okoli njega kar sedemkrat z namenom, da se konča moja agonija. Pri vrnitvi v Hurgado se je očitno poznal vpliv mojega početja pri skarabeju, toda naslednji dan, ko smo se potapljali v Rdečem morju, so se težave vrnile. Čas je bil, da pose-žem po močnejših zdravilih, kajti dehidracija je bila že zelo huda. Okoli enajste ure ponoči se je stanje normaliziralo in bil sem pripravljen za najljubši izlet v Egiptu - obisk piramid pri Kairu.
FRANCI HORVAT
Želimo, da bi našli toplino in srečo tam, kjerjo iščete in najbolj potrebujete.
Vsem našim odjemalcem in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in mirno leto 2012!
Energetika Celje,javno podjetje, d.o.o.
Energetika Celje bo denar, namenjen nakupu novoletnih voščilnic, podarila Območnemu združenju Rdečega križa Celje in Škofijski Karitas Celje.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 17. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 18. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 9.35 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Ivan Grobelnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 19. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Ivan Grobelnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
TOREK, 20. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
SREDA, 21. december
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 22. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 23. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Naš najstarejši znanec
Doslej naš najstarejši Znanec pred mikrofonom, 91-letni Ivan Grobelnik Ivo, priznava, da si z računalniki ni prav nič domač, da se niti ni poskušal spoznati z delom na tipkovnici pred zaslonom. »A prijateljem sem obljubil, da se - če uča-kam sto let - takrat vpišem v računalniški tečaj.«
Človek, ki je služil v štirih vojskah in živel v treh državah - a le v prvi ni prejel državnega odlikovanja iz rok kralja Petra. Človek, ki je vse življenje mislil z lastno glavo in ki še danes pravi, da je vse hudo tudi za nekaj dobro. In človek, ki je na stara leta začel pisati knjige. Ivan Grobelnik Ivo je edini še živeči iz skupine šestih aktivistov, ki jim je v noči s 14. na 15. december 1944 uspela bliskovita akcija osvoboditve političnih zapornikov iz zloglasnega Starega piskra. O njej je že večer po dogodku poročal Radio London. V programu Radia Celje pa boste v nedeljo ob 10.15 med drugim izvedeli, da v spomin in opomin na ta dogodek v Celju vsako leto ob obletnici pripravljajo spominsko slovesnost na dvorišču Starega piskra in zadnja leta tudi pohod do Šmartnega v
Ivan Grobelnik Ivo
Rožni dolini. Z Ivanom Grobelnikom se bo pogovarjala Ivana Stamejčič.
Foto: GrupA
Nista se bala pajka
Kam neki sta se zazrla naš »mojster za vse« Branko Ogrizek - Poljapke (levo) in športni novinar Mitja Knez, smo se spraševali v uredništvu, ko smo ju v radijskem studiu zalotili, kako gledata skozi okno in se iz privoščljivosti hahljata. Tokrat sta bila celo tako vestna, da se v ponedeljek v službo nista pripeljala čisto do vrat. Tako ju ni bilo strah, da bi »pajek« na dvorišču pred našo medijsko hišo naložil tudi njuna avtomobila. A je bil »pajkec« čisto prijazen. Avtomobile je na dvorišču samo prestavljal, da so delavci lahko asfaltirali že pošteno načeto parkirišče.
Torek je bil bolj prijeten. Mitja in Branko sta podrobno proučila koledar Ženskega košarkarskega kluba Athlete Celje.	Foto: US
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	READ ALL ABOUT IT -	
	PROFESSOR GREEN FEAT.	
	EMELI SANDE	(4)
2.	WE FOUND LOVE - RIHANNA	
	FEAT. CALVIN HARRIS	(6)
3.	HOLDIN ON - ROONEY	(3)
4.	CRAWLING BACK TO YOU	
	- DAUGHTRY	(5)
5.	WITHOUT YOU - GUETTA	
	DAVID FT. USHER	(2)
6.	PARADISE - COLDPLAY	(2)
7. LIKE SMOKE - AMY		
	WINEHOUSE FT. NAS	(4)
8.	GONNA GET OVER YOU -	
	SARA BAREILLES	(3)
9.	BRIDGE OF LIGHT - PINK	(1)
10. WHAT A WONDERFUL WORLD		
	- DEAN SAUNDERS FEAT. YES-R	
	(1)	
DOMAČA LESTVICA		
1.	KJE JE ZDAJ DEKLE, KI JE	
	SANJALO STOJE - SONS	(3)
2.	BI ŠLA NAPREJ - MANOUCHE	(3)
3.	STRAH -NOTTERDAM	(5)
4.	ZLATA RIBICA - ZMELKOOW	(4)
5.	DA SANJAL BI NJO -	
	STEREOTIPI	(7)
6. NE NAJDEM VEC BESED -		
	DASHA	(2)
7. NOVO SRCE - SAMUEL LUCAS		(4)
8.	KJER JE SONCE DOMA - LEILA (2)	
9.	FBS (FAFING BROTHER	
	SYSTEM) - KLEMEN KLEMEN	(1)
10.	ONA JE VSE - DADI DAZ	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	WISHING ON A STAR - THE X	
	FACTOR FINALISTS 2011	
	ASS BACK HOME - GYM CLASS	
	HEROES FT. NEON HITCH	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	TA ČAS - MAJA KEUC	
	KAVBOJKE - KATARINA MALA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	TAM, KJER CVETIJO ŠENTJANŽEVE ROŽE -PODKRAJSKI FANTJE (4)
2.	SNEŽNA KEPA - DONAČKA (2)
3.	LJUBEZEN IN PESEM - SPEV (3)
4.	ŠOLA ZA ZIVLJENJE -ŠMARSKI ODMEV	(5)
5.	SPEV ZA GODCA - SPEV (1)
PREDLOG ZA LESTVICO
PO VSEJ SLOVENIJI HARMONIKA ZVENI - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	KJE SI BILA NATAŠA - GREGA AVSENIK IN GREGORJI (3)
2.	NAŠLA SVA POT - NATALIJA VERNBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (2)
3.	NAJLEPŠI CVET MOJE ULICE - IGOR IN ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ	(4)
4.	DEKLICA Z VASI - ANS. GAMA (5)
5.	TA BELI SNEG - ANS. ŠTRK (1)
PREDLOG ZA LESTVICO
V BOŽIČNEM VEČERU - ANS. BITENC
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
INFORMACIJE
OQV-HXD&mD
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... ZIMSKO RAZVAJANJE
Obredi ali razvade, ki nam pomagajo, da uidemo vsakdanjiku, so dobrodošli. S posebnimi napitki si pričaramo čisto svoj film, svoj svet in lahko kujemo nove načrte. Če je zraven še košček peciva, je skoraj popolno. Tokrat smo v oddaji Kuhajmo skupaj poskrbeli za idejo, vi pa se lahko odločite, če boste na kaj okusnega povabili še koga. A je ponavadi tako, daje dobre stvari treba deliti, saj se le tako krog sklene in smo tudi samo deležni česa dobrega. Lahko tudi dodajate, čaratepo svoje, vzamete še malo smetane, ki se dobro razume s kakavom, pecivo pa izboljšate z vanilijevo omako. Veselo na delo in dober tek!
ZEBRA PECIVO
Sestavine (za pekač premera 26 cm): 5 jajc, 250 g sladkorja, 1 vanilijev sladkor 2,5 dl olja, 1,25 dl mlačne vode 375 g moke, 1 pecilni prašek, 2 žlici kakava maščoba za pekač
Priprava:
Rumenjake, sladkor in vanilijev sladkor dobro stepemo, da zmes penasto naraste. Posebej stepemo še beljake. Mlačno vodo in olje dodamo rumenjakom ter zmešamo. Nato dosujemo moko, presejano s pecilnim praškom, spet zmešamo in na koncu hitro vmešamo še sneg beljakov. Testo razdelimo na dva dela in enemu primešamo kakav. Če je mešanica s kakavom pregosta, ji dodamo še žlico do dve mlačne vode. V namaščen model na sredino izmenično dajemo po tri žlice testa. Začnemo s svetlim testom, sledijo tri žlice temnega, spet svetlo testo in nato temno, dokler vsega ne porabimo. Pecivo pečemo približno 50 do 60 minut pri 180° C.
Sestavine (za 1 osebo): 1 žlica mletih mandljev, 2,5 dl mleka 1 žlica kakava, 1 žlica medu
Priprava:
Mleko zavremo z mandlji in odstavimo z ognja. Pustimo, da počiva pol ure, nato ga precedimo. V mandljevo mleko vmešamo kakav in med, pogrejemo in postrežemo. Po želji potresemo s cimetom.
NL
BOŽIČNA TRŽNICA
v soboto, 17. decembra 2011, ob 8. uri,
pri GOSTILNI PRI KOZOLCU V VOJNIKU.
:
ob melodijah skupine Prestige
Prepustite se carofnim užitkom naših kuharskih mojstrov ...
Dobrodošlica ob sprejemu Aperitiv
Hladna uvodna jed
Gosja jetra v ovoju pršuta, potočni rakci na tartufinem pireju
Topla uvodna jed
Polnjen raviol z ragujem in pehtranovo peno
Glavna jed
Svinjski file v mrežici z mocarelo, telečji medaljon v lastnem soku, zelenjavna butarica zavita v slanino, jurčkov kroket
Sladica
Zloženka kostanjevega in belega moussa s kandirano pomarančo
Jutranje okrepčilo
Novoletna sarmica
enuja z aperitivom: 48,00 /osebo
nami v Movo^ieto!
i
Vaše rezervacije sprejemamo na tel.: 051 438 038, 05 997 00 87 več na: www.gostiscemiran.si
Ponudba domačih izdelkov, zabava z Joškovo bando, za najmlajše pa lutkovna predstava in prihod Božička.
RESTAVRACIJA TRAČ CENTER
Mariborska 7 3000 Celje vdiMo. www.trac-celje.si
Tedenska ponudba malic in kosil.
VABLJENI!

# v

Keršova 4a, 3212 Vojnik Telefon 059017588 Faks: 059 017589 Email: gostilna.prikozolcu@t-2.net www.gostilna-prikozolcu.si
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
ZpriI
AHACU
• Pestra kulinarična ponudba »Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik
T: 041 998 660
e-mail: melita.pu@gmaN.com^
ec
Bohorč " m.
DOMAČA KUHINJA, MALICE, PIZZE, KOSILA, A1A CAAD, CETERING: Sprejemamo naročite u večje zaključene družbe Bohorč Marjan *.p., DuSana Kve<jra 44, 35 30 Šentjur pri Celju, Tel,: ++3S6 (0)3 744 14 30, Moblte; ++386 (0)41 666 796
RESTAVRACIJA ETRK
(TRfl i.0.1.. Bukamak. 3000 Cilja
Delovnijas:
P0M PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 0:00 dn 23:00 NED: od E:D0 dD 22:00
T: 03A82Bj)??lj[E:^~
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
eTrnait: rest3vraeija@etra.si
Vse informacije
tel. 041670872,
ali osebno v gostinskem lokalu P!aycaffe, Opekarniška 15, Celje.
Gorenje Gostinstvo do o
Partizanska cesta 12 3320 Velenje Telefon; (03) 899 1000 Telefaks(03)899 2687
INFORMACIJE
I M I I I I I I I I I I I I
031 692
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrai mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri Čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.

NarmUt tut zdravniški p rvfied in xa dodatne informacije na telefon:

03 62097 60
M x nnhajs v Rl^neluTui vtetju, »m ob nakupu korekcijskih awl vsak (telovnik nudi brezplačni zdravniški pregled oil v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Db nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako dioptrijo podarimo.
g5m:0413H5)l,g5nr[151H}S7S
Td.fi.í/S??í4«.lafeft3/S?7l4» e-mail: biigiia.buuraianiii.n?!
ran»»«»«]* T/se za streho!/sSfHfT
Mftodrja ¡imwniaii hwtoUíj^íWi i«^^^irr^^Ür* m inslrpinckninc.Frffiirfika™57.JlffiiTORtj	~~' -
www.streha-metalko.si
in mm in izdé" wo predračuna na kljuí poklicih
NASfGA STHOKOWNJAKft ZA 5THEHE NA GSM: 041 622 385
AflTIAL d.ox.
041 826594
•	ADAPTACIJE KOPALNIC
•	VODOVODNE INŠTALACIJE
•	VSA ZIDARSKA DELA
■ 1
A i
_M
DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READINGI IN NASVETI O OSEBNI RASTI
Zdravljenje s ponovno povsmvo- če je telo bolno na kakršenkoli nafin, se z energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodnik energije in jO oddajam skozi fElke « tdnlVOTO telo.
ULIJANA HOLY VBRTACNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
Kfo Oto
,j^rt¡dÜHJSMríínnlfcmt íWHfflíMIíSJ pnií
Sernčpva 10-13 3000 Celje (pri poslovni siavbiTUS-a}
tel. 070 754864
www. pairítfiK pro.si.
wm_
odprava vseh urst avtomobilski K prask jf ^ poilranje vozil, varjenje piartikp, ™ trajna odprava rje, popravila po toči, jBk odstranjevanje bafve in grafitov l avta
pfti ;Í(E>HRÍIIIO:CIW¡»4kj¡ uiiroi
IN IIKdlli GORIVI CIÍIÍR1II L ÍI KMIMLICJ ULJE -;ruui JVHHI nn lil I
bou! k ir i h m m Vanji san i r> n n i *o Mmaoriijf<; ■ OUHI Jil-:i ¿HUHULlTgíll rJLOGpilNim U□ Dt H E ILHV čliill i t uS'lTáll N D VOD □ JI L- E1T J E 'jure D RAÍT1ÍH1 POiOSi
KOS tEkMOlMSIAlAOJE i 1,1.; M/7« UVt.pmi Ml/H07«4,ln: U 7« 55 tt Kolodviriko a, 3230 foifiur I Hdflil: hrfo6fcoUiHq.il > www.kob-kaul|.*]
■5TSÑ¡íac¡Ía
^OPRALMÍ*
nüLEI DEÍMÍ s.p.
Š&SŠS&L
muí ej.dej anísiol .net
mm
BORNŠEK ANTON s.p.
NOV" AtflOOvA 2
UttLMvfr»
Tel¡?[on (03) Í27 02 3« T'«Win (03) 427 02 37 GSM: 041 40S 963
lnrD@bomuk.Dam •MIHM.1«II
beljenje ' lakiranje • fasvcte * podi
' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
■ TESA RS TVO	IN SVETOVANJE
BRONISL A V C A NŽEK d. O.O.
tíf* ¿AMfeá
l^^HROVSTV«), HLEPAKSrVO
Pe£ovje 19 1220 Store tel: 03/57?-12-3F fox:03/3I-00-49 mobitel: 041/639-B37 t-paita: bronifkivxaniekigit- >S<
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
-	visoki,nizke gradnje
-	izgradnja dvorišč pločnikov
-	tlakovanje, Strojni iikopi -ciganiacija izvedb« stavbnih projektov TRPlHČEVft 39.1000 LJUBLJANA
kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogrt-flgmail.com
anton selič s,p.
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.; 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: infb@centerselic.5i
LO

Flora ta d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41,3000 Celje GSM: 041 757 879
' poihrtilmo ¡u UREDITEV okolitr in po»Ioraih prof coro*
*	lajaditev in vidrievanje;
*	trlepródaja ill milnprodi ji ok ra mili rtjllin [tt
S kartico zvestobe do 7% popusta
2

I H
amy luSfcuSw THERMANA
— .1 jiaii Mi.f —	iiivtfi
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dn. A. VERStNIN ortopiij revmatolog
F1TEX o.o.o.., Dunaiska 120 a. 1000 Ljubljana TU.: 03 /734-57-00,031 566 263: spict: tti*vti_FnE*_si: t-roii A: irr&{ir-2.Nn
mstmm
Nunfíí Frarcs.p.
DušinaKvedia 38,3230 Šentjur
6SWj 541 76? «5
e-nuil: frfjik.nuntiryJ-5ma1l.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"	
-ideja	-peti
-svetnvanje	-toflotneirfalke
■ izdelava ponudb	- kolektorji
-prodaja	-bojkfji
-montaža	-kopalnMkaofitma
■ sanacije otuojrflüiílemw dimniki
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI
panedEljek - petek sobota nedelja in pramiki
0M0 - 19:00	07:00 -13:00 iAPRTO
-	manjša EK5PRESNA popravila
-	oiiginsl krajšanje jeanja -oienje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačit


INSTAIACUi VERHOVŠEK
IZVEDBA VODOVODNIH IN CEHtlAlMIH MAPEUAVTK SANACIJA K0FALNK
HITUilCUEIEEHmiEEia.fi. Prožinslu vis 34/d, ŠlDte. gim: D4L 632 907
□□nai
-	servis in montaži gum
-	brezplačni prevzem izrabljenih in poškodovanih vozil ■ odkup novejših wzil
-	velika izbiraoriginaM in«igirralGmenakovrednih rezervnih delov ter največja izbira limskih gum in platišf
KIA MOTORS avt( )hiša Skorja nec
T?j» Púwrr	1
Mariborska 115,Celje.03>«6 0684, 031 609 416
INFORMACIJE
........" I' MU....................
Pravilno prezračevanje

Prezračevanje kopalnice: Po prhanju koristi, da pobrišemo vodo s stenskih ploščic, in če imamo v kopalnici okno, ga po kopanju in tuširanju za kratek čas na stežaj odpremo, V kopalnicah, ki nimajo oken, preverimo, ali odzračeval-ni jašek brezhibno deluje ¡n po potrebi vanj namestimo ventilator. Mokre brisače posušimo na radiatorju, in dokler se ne posušijo, pustimo okno odprto.
Če v hiši nimamo nameščenega mehanskega prezračevanja, ki poskrbi za zadostno odvajanje zračne vlage, velja upoštevati spodnje napotke za pravilno prezračevanje:
Beseda prezračiti pomeni, da vsakih nekaj ur na stežaj odpremo okna za 5 do 10 minut.
Prezračevanje hladnih kleti: V neogre-vanih kleteh je temperatura notranjih sten praviloma hladna. Če tako klet poleti, ko je vsebnost zračne vlage v zraku visoka, poskusimo čez dan raz-vlažiti s prezračevanjem, vnesemo s [oplim zrakom v klet še več vlage. Zato poleti prezraČujemo take kleti le zgodaj zjutraj, ko je zrak še razmeroma ohlajen. Pozimi, ko je zračna vlaga nizka, z zračenjem hladnih kleti ni težav.
r r r
toploto, ki pride iz drugih prostorov. Stene bi se na ta način preveč ohladile, topel zrak iz sosednjih prostorov pa bi lahko povzročil pojav kondenza na stenah. Zato tak prostor vselej ogrevamo z lastnim grelnim telesom, ki pa ga kalibri ramo npr. s termostatskim ventilom na nižjo temperaturo. Spalnico je treba zjutraj temeljito prezračiti, da odvedeni o vso vlago, ki smo jo proizvedli med spanjem,
ih
Prezračevanje kuhinje: Najbolj učinkovit način razvlaževanja kuhinje je uporaba nape z neposrednim odvodom ven iz stavbe. Tovrstne nape zelo dobro odvajajo tudi kuhinjske vonjave, koristne pa so tudi v primeru puščanja plinske bombe, če jo imamo, saj ne pride do koncentracije plina. Nape s filtrom, ki zrak le prečistijo in vrnejo v prostor, niso primerne za razvlaževanje. Prezračevanje slabše ogrevanih in ne-ogrevanih prostorov: Prostore, v katerih želimo nižjo temperaturo, npr. spalnice, nikoli ne ogrevamo posredno, s
Prostore, ki jih dlje časa nismo uporabljali in ogrevali, moramo pred ponovno uporabo večkrat temeljito prezračiti,
V času naše odsotnosti seveda ne zračimo, ampak pred odhodom pustimo vsa notranja vrata odprta. Tako se lahko morebitni viški vlage iz kopalnic, kuhinje in spalnic enakomerno porazdelijo pa celem stanovanju.
d o m o f i n a
DOMO FINAL
ItanflOBAČERs-p Ul. Bratov Jančarjev 11a JI12V6Jfllk
GSM:Ml 756 663
telefonije 03 7flT 31 71 e-poita: do mofi naliSl-1 .si
Za Vas !n Vaš dom vršimo:
-tesarstvo ■ krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velo* oken
-	izdelava nadstreškov
-	¡zdelava ravnih in zelenih streh
Pooblai&n I krov« z« kritine:
GERARD. CAEATON, TONOACH, BRAMAC, UNDAB. H05EKRA,TEGOLA. 5-METAL,EE.AL, „
i		Servis in Trgovina G O J Z I) N I K	
Popravilo kardanskih gredi Menjava pnevmatik za «Ebna uoilla Popravilo ALU platiii za osebna volila Menjava pnevmatik			Go tovlle 137, 3310 iolec Tel.: Oi / 710-3100 Mob.: 041-684-388 brez čakalnih vrstili

TJ 03 / 57 30 044:
INFO@OOM-STREHA.Si;
DOM-STREHA
Trubarjeva 17 3230 Šentjur
M: 031 600 420
WWW.DOM-STREHA.SI
Prodaja in montaža Jesenih oken
% *
<pTIKN
/eWmv
MARJAN TERŽAN
Mariborska 54
p.p. 1013, 3102 CELJE
Tel,:03/491-30-00, Fax 03/491
iinuun
V OPTIK* TEH&* VAM (HIHMOt
•	STROKOVNI PfleSlID vi»/A OtAlA ' icvuLiTETTHSrEumm o^vipjt
ZA KOREKCIJSKA O<MA ' STSOKOVM PHESLEDi* KOWTIUtrHE LEČE ■ KWJTETKE KOWWKT1SIE LEfiE - iS STIL* ZA KONTAKTNE LEČE
•	SOHgtU Ul ratZNAHU PBCRT.'XMtCCU
LA^TE H RUlrtRMI PftOSTDfl ZA 5THAMKE OPTIKE -
38-01
DELOVNI CAS. delavniki od fi.OD-lfl.OO. sobola od fl,00-l 3,M
ZLATAPSmTm&W
Itomana Tajttiek - Korošec
tio,-, tin rf iOOOCim I ^ UMIffM
milim*
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primoztc.si
......I......1......... I I I I | I I H | H i I | i i i i | i I I V| i. . i | i M i
- Št. 98 - 16. december 2011 -
ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI
Ford podaljšal sodelovanje z Ligo prvakov
Ameriški Ford, ki ima seveda svoje tovarne tako v Veliki Britaniji kot tudi v Nemčiji, je za tri leta, torej do junija 2015, podaljšal pogodbo z Ligo prvakov UEFA. Gre seveda za pomemben dogovor, ki je v prid tako eni kot drugi strani. Čeprav je Liga prvakov evropsko nogometno tekmovanje, ima izjemno široko televizijsko občinstvo. Ocenjujejo namreč, da si je prvenstvo v obdobju 2010-2011 ogledalo več kot 500 milijonov gledalcev v Evropi, vsaj 230 milijonov v obeh Amerikah, 190 milijonov v Afriki in nekako 130 milijonov v Aziji. Ford je pogodbeni partner Lige prvakov UEFa od leta 1992.
JK
Ročna avtopralnica & polirni center
F1
•	ročno čiščenje voz
•	poliranje
•	zaščita laka vozil (do 7 let)
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

PRODAM
OPEL corso 1,2 i, letnik 2004, 2. lastnik, vsa oprema, klima, alu platišča, reg. do decembra 2012, srebrn, prodam za 3.200 EUR. Telefon 051 306-959.
Š 557
FIAT brava, letnik 1999, registriran, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 209768.	4888
PEUGEOT 106 in 306, 5 vrat, letnik 1998, opravljen tehnični pregled, Šentjur, ugodno prodam. Telefon 041 645-898.
Š 557
SEAT cordoba 1,4, letnik 1999, registriran do 3/2012, klima, es, sv, cz in Yamaha dtr 50, letnik 2007, ugodno prodam. Telefon 041 584-163. 4868
HITRI KREDITI
FIAT campagnola, letnik 1972, registriran, dokumenti za oldtimer urejeni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 450-157.	4844
FIAT 750, letnik 1985, bel, brezhiben in vozen, prodam. Telefon 041 664-733.
4861
OJILA
.000 EUR i
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojniie j
PE CELJE, Ul. XIV. dhrixqe 14, ; 03/425 7000	;
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozman« 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 IjiMjana
do 4.500
|g upokojene? ■ g uposlent |Q
CI, Ljubljanikt c, 71
4.0 3.7.33 3.7

IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider'5 d.o.o., Ul. Vila Kraigherja 5, Maribor
STROJI
PRODAM
TROSILEC hlevskega gnoja in frezo za Gorenje Muta prodam. Telefon 041 521-973.	4860
ŽRMLJE za mletje žita, obnovljene in prilagojene na električni motor, prodam za 350 EUR. Telefon 031 391-841.
4865
MINI bager Volvo, 3 t, letnik 2004, 1.800 ur, 3 žlice, vsa oprema in »takjuči« tb 80 fr, 8 t, letnik 2005, prodam. Telefon 041 645-898.	Š 557
DESKO, snežno, planirno, 2 * 0,5 m, novo, prodamo. Telefon 041 807-853.
Š 559
cm
■rti- . -3"
t •	." A .. A
ZMAGOVALCI VOZIJO Z LE 3,7 1/100 km.
Rezultat 3,7 l/100 km povprečne porabe goriva je bil dosežen na tekmovanju l. 2011 za najbolj varčnega voznika v sodelovanju z družbo Žurnal Media d.o.o. Več o tem si lahko preberete na www.opel.si. Povprečna poraba goriva po normi ECE R101: 4,1 - 7,5 l/100 km. Emisije CO2: 109 - 177 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem Opel partnerju in na spletni strani www.opel.si. Slika je simbolna.
AVTO CENTER CELEIA AVTO CENTER CELEIA, PE JAKOPEC
Opel astra GTC
Mariborska 107, Celje tel.: 03 / 42 54 600 www.ac-celeia.si
Kosovelova 16, Velenje tel.: 03 / 8971 460 www.ac-celeia.si
Novembra občuten minus
Novembra je bilo v Sloveniji prodanih 4.212 novih osebnih avtomobilov. To je za dobrih osem odstotkov manj kot novembra lani. Skupaj je bilo letos registriranih 55.137 novih avtomobilov, kar je malenkost manj kot lani v tem času (55.827). Najbolje je letos prodajal Renault, ki ima v rokah približno 16 odstotkov slovenskega trga, sledi Volkswagen s približno 13,6-odstotnim tržnim deležem. Renault clio je tudi letos najuspešnejši avto na slovenskem trgu.
JK
Opel ima astro GTC
Nemški Opel že precej časa ni več edini konkurent prav tako nemškemu Volkswagnu, drži pa, da vw golfu, evropskemu tržnemu prvaku, v zelje opazno vozi Oplova astra. To je drugo najbolje prodajano vozilo v nižjem srednjem razredu. Sedaj Opel predstavlja tretjo karoserijsko izvedenko dokaj sveže astre, in sicer kupe z dodatno oznako GTC.
Zunanja podoba dokazuje precejšnjo mero agresivnosti, vendar na tako izrazite, da bi morala biti astra GTC všeč le dirkačem po duši. Podvozje je kljub temu ali prav zara-
di tega bolj športno, je pa ta izvedenka v primerjavi z običajno astro za 15 milimetrov nižja, 10 milimetrov je daljša medosna razdalja, širša sta tudi oba koloteka. Motorna ponudba je pestra, vendar ne izrazito dirkaška - za vsakogar nekaj. Na voljo je skupaj pet agregatov: štirje bencinski in dizelski, ki ima pri gibni prostornini 2,0 litra 121 kW/165 KM. Nekaj kasneje bodo ponudili še 1,7-litrski dizel v dveh izvedenkah moči. Pri ben-cincih je na začetku 1,4-litr-ski motor s 74 kW/100 KM, 1,4-litrski turbo ima 88 ali 103 kW, največ zmore 1,6-li-trski agregat v turbo izvedbi s 132 kW/180 KM. Pogon je na prednji kolesni par. Zahtevnejši pa bodo morali počakati na izvedenko OPC, ki bo imela 206 kW/280 KM. Cene astre GTC za slovenski trg še niso znane, bodo pa čez nekaj tednov.
JK
Predprodaja novega malčka
Volkswagnov up!, mestni malček, bo uradno na slovenskem trgu naprodaj 25. februarja prihodnje leto. Se je pa predprodaja tega vozila pri nas že začela. Z začetno opremo, v kateri bodo klimatska naprava, radijski sprejemnik, elektronika za samodejno zaviranje v sili ..., bo stal 8.280 evrov. V tem času, torej od sredine decembra do 25. februarja, bodo kupci up! za darilo dobili navigacijsko napravo.
JK


*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
AT K A
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z mmiocÍMlcuLostbclo starostu
TO
POSEST
PRODAm
SAMOSTOJNO stoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot bivalni prostor. Brez bremen. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba Robi Kerš, telefon 041 727-301.	n
HIŠO prodam ali menjam za stanovanje. Vse ostale informacije po telefonu 031 203-022.	4816
DVOSTANOVANJSKO hišo, na mirni lokaciji v Hruševcu v Šentjurju, prodam. Telefon 031 340-915.	4846 GRADBENO parcelo, 3.200 m2, okolica Velenja, sončna lega, cesta do parcele, elektrika, voda, kanalizacija do parcele, prodam. Telefon 031 799-476, 5871-556. 4858
[E9 M	m
iastrologinjaAAi jasnovidnost	117;
B10 TEMPI IIFH	404935
mmm
astrologinja
0906430
DVOSTANOVANJSKO hišo, 18 km iz Celja, na lepi, sončni legi, prodam. Telefon 041 664-733.	4861
CELJE, Okrogarjeva. Prodamo polovico stanovanjske hiše, garaže ter gospodarskega poslopja z dvoriščem v Okrogarjevi ulici v Celju, stanovanjska stavba 82 m2, garaža 34 m2, gospodarsko poslopje 17 m2, dvorišče 200 m2, zgrajene 1950-1955, obnovljene 1977, ogrevanje na trdo gorivo, voda, elektrika, telefon, asfaltni pristop, za 50.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo, 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 53.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo z garažo, bivalne površine 113 m2, pokrita terasa 16 m2, obnovljeno 1980, dvorišče 314 m2, stavbišče 70 m2, kmetijsko zemljišče 1.659 m2, za 90.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Opekarniška. Prodam 1/2 (polovico) stanovanjske hiše z dvoriščem, neto tlorisne površine 237,80 m2, zemljišče pod stavbo 138,00 m2, zgrajene leta 1986, z dvoriščem 312 m2, elektrika, voda, telefon, kabelska TV, samostojna greznica, možna priključitev na javno kanalizacijo, ogrevanje s kurilnim oljem, za 95.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m2 površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m2 in gospodarskim poslopjem 9 m2, zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m2, njiva 113 m2, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam gradbeno parcelo, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
NOVA Cerkev, Homec. Prodam zazidljivo parcelo, 2.508 m2, za gradnjo go-spodarsko-bivalnega objekta, cena 17,00 €/m2. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče, v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m2, vinograd v izmeri 1.565 m2, pašnik v izmeri 2.670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
PETROVČE. Prodamo kmetijska zemljišča - aktivna hmeljišča, v Petrovčah, 8.897 m2, za 3,20 EUR, skupaj 28.470,40 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ
našjGHKRSDa
OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
CERKNICA, Rakek. Prodamo 1/2 parcele št. 1825/5, pašnik v izmeri 1.191 m2, v k. o. Rakek, za 37.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
PETROVČE, Drešinja vas. Prodava družinsko stanovanjsko hišo (dvostanovanjsko s skupnim vhodom) z gospodarskim poslopjem, njiva 587 m2, garaža 36 m2, dvorišče 65 m2, stanovanjska stavba 101 m2, gospodarsko poslopje 15 m2 neto tlorisna površina stavbe 330,10 m2, zemljišče pod stavbo 173,97 m2, neto tlorisna površina stanovanjskega dela 237,70 m2, uporabna površina stanovanjskega dela 146,80 m2, neto tlorisna površina poslovnega dela 92,40 m2, uporabna površina poslovnega dela 92,40 m2, leto gradnje 1970, vseljeno 1998, mansarda 2005, streha prenovljena 2005, elektrika trifazni tok, voda, centralno ogrevanje na plin, telefon, kabelska TV, neto tlorisna površna gospodarskega poslopja 15,00 m2, zemljišče pod stavbo 15,00 m2, za 204.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z lesenim objektom, nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2 vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po 6,80 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
BRESTANICA, Rožno. Stanovanjsko hišo, 276,28 m2 stanovanjske površine, leto izgradnje 1952, prenova strehe 1995, fasade 1991, elektrika, voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, asfaltna cesta se konča z dvoriščem, ter gospodarska poslopja 144 m2 in 92 m2, z dvoriščem 681 m2 in travnikom 7588 m2 (deloma kmetijsko zemljišče, gozd in stavbno zemljišče), vse dobro vzdrževano, prodamo za 144.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo, 127,50 m2 neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m2, elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
VOJNIK. Prodam poslovni prostor na Celjski cesti 14 v Vojniku, v izmeri 25,82 m2, obnovljen za trgovinsko ali sorodno dejavnost, cena 18.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAm
PROSTOR, približno 200 m2, primeren za skladišče, oddam. Telefon 041 222341.	Š 536 VINOGRAD v Dramljah oddam v najem.
Telefon 070 210-452. 4837 CELJE, Trnoveljska cesta. V najem dam poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe, Trnoveljska cesta 2 (bivše Prevozništvo), v izmeri 176,17 m2, leto gradnje 1970, prenovljeno 1990, s funkcionalnim zemljiščem (parkiriščem) in asfaltnim pristopom, oddam v najem (po dogovoru tudi prodam), za mesečno najemnino 5,00 EUR/m2 + vsi stroški, vezani na predmetno nepremičnino. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
STANOVANJE
PRODAm
TAKOJ vseljivo lepo dvosobno stanovanje v Novi vasi prodamo. Dodatne informacije po telefonu 041 331-762. 4650
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK v V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.0.0., Kettejeva 12, Celje
n
DVOSOBNO stanovanje, z garažo, v Šentjurju, prodam za 78.000 EUR. Telefon 031 837-447.	4812
CELJE, Dečkovo naselje, Dvoinpolsobno stanovanje, 55 m2, opremljeno, z velikim balkonom in nizkimi mesečnimi stroški, prodamo. Telefon 041 736093.	4849 ENOSOBNO stanovanje, 30,24 m2, v 10. nadstropju, v Čopovi ulici, prodam. Stanovanje je potrebno adaptirati. Telefon 070 827-207. 4854 STANOVANJE v Štorah, 100 m2, blizu železniške in avtobusne postaje, v Štorah blizu Celja, prodam. Telefon 031 611937. 4863 DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, z garažo ali samo stanovanje, renovirano leta 2006, visoko pritličje, Na zelenici, Otok, vseljivo takoj, prodam za 69.500 EUR. Telefon 031 265-372. 4875 V CENTRU Vojnika pri Celju ugodno prodam ali dam v najem sončno trisobno stanovanje v prvem nadstropju, približno 100 m2, v obnovljeni dvodružinski hiši s posebnim vhodom, s pripadajočima shrambo in zemljiščem. Pokličite 041 311-878 ali 041 612-935. n CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, V. prekomorske brigade. Prodam dvosobno stanovanje v Ulici V. prekomorske brigade, II. nadstropje, uporabna površina 51,30 m2 + klet 1,70 m2, hodnik, manjša bivalna kuhinja z majhno shrambo, dnevna soba, spalnica, WC s kopalnico, zgrajeno 1965, daljinsko ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kanalizacija, kabelska TV, cena 64.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Kovinarska. Prodam dvoinpolsobno stanovanje v pritličju večstanovanjske hiše, s shrambo in kletjo, 66,00 m2, uporabne površine, prenova stanovanja 2005, za 1.000,00 EUR/m2. Informacije po telefonu (03) 541-2689 in 041 708-198. n CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 86.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n ŠTORE. Prodamo novo stanovanje, neto tlorisne površine 47,45 m2, v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m2, v I. etaži stavbe v Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje za 58.500 EUR in garažno mesto za 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ODDAM
ŠKOFJA vas. Stanovanje, pritlično, v hiši, velikost 140 m2, oddam. Možno za skladišče ali pisarno. Telefon 041 725-092.	4813
CELJE. Dvosobno pritlično stanovanje, 70 m2, zelo lepo, delno opremljeno, vsi priključki, parkirni prostor, mirna lokacija, bližina infrastrukture, oddam. Telefon 041 720-568. 4864 DVOSOBNO stanovanje, 45 m2, Dečkovo naselje, oddam. Telefon 031 637-241, po 15. uri.	4876
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Drapši-nova, vseljivo januarja 2012, oddam. Telefon 041 727-400. 4872
PRODAM
ŠTEDILNIK na trda goriva »gašperček«, 40 * 40, kot nov, rabljen samo eno sezono, ugodno prodam. Telefon 051 624-250.	4836
NOV, nerabljen, še zapakiran pomivalni stroj Candy prodam. Telefon 041 664733.
4861
AKUSTIKA
pRODAM
DIATONIČNO harmoniko Strasser, G, C, F, kot nova, primerna za učenje, prodam. Telefon 041 664-733. 4861
PRODAM
JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele, lahke ter enoletne kokoši za zakol prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in kilogramske piščance za dopitanje in očiščene kokoši. Telefon (03) 7001446.	4541 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.4628 PRAŠIČE, težke od 90 do 200 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, prodam. Možnost tudi dostave, Telefon 041 455-732. Š 544 PRAŠIČE, od 30 do 280 kg in izločene svinje, možna dostava in zakol, domača hrana, ugodno prodam. Telefon 031 311-476. Š 543 PRAŠIČA za zakol, približno 230 kg, prosta reja, krško-poljska pasma, tudi odojke, prodam. Telefon 041 815-375.
Š 549
TELIČKO simentalko, 300 kg in prašiča, 200 kg, prodam. Telefon (03) 5774683.	4840 DVE mladi kravi za zakol prodam. Telefon 031 747-930. 4833 DVA ovna, stara devet mesecev, primerna za pleme ali zakol in breje ovce, prodam. Telefon 5773-302, 070 864-120.
4856
PRAŠIČA za zakol, težkega 120 kg, prodam. Telefon 041 523-661. Š 551 BIKCA simentalca in črno belega prodam.
Telefon 041 794-275. Š 552 BIKCE, črno bele, stare 14 dni, prodam ali menjam za seno. Telefon 041 794-213.
Š 553
BIKCA simentalca, 150 do 160 kg in telico, 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 555 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 966-791. l 398 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391.	4867
BIKCA, rj, težkega 100 kg in teličko, čb/ bbp, 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820.	l 397
TELIČKO, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 041 900-234.	4877 KRAVO limuzin, za zakol, staro 3 leta, težko 460 kg, prodam za 500 EUR. Telefon 041 209-372. 4879 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, možen zakol ali dostava, prodam. Telefon 041 928-010. š 561 TELICO limuzin, brejo 7 mesecev, prodam.
Telefon 031 766-620. 4892 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 526-260.	4893
PRAŠIČA, težkega 100 kg, prodam. Telefon 041 252-114.	4897
NEOLUŠČENE orehe, ekološko pridelane, prodam. Telefon 041 980-145. 4747 SENO v kockah ali rinfuzi prodam. Telefon 041 977-611.	4808
NARAVNO sušena domača orehova jedrca prodam. Telefon 041 860-066. 4814 BELO mešano vino, kakovostnih sort, prodam. Telefon 051 361-714. Š 550 KOLERABO prodam. Telefon 041 794-275.
Š 552
KORUZO v zrnju prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 070 878-225. 4869 VINO modra frankinja, iz okoliša Zlatega griča, prodam. Telefon 041 329-425.
4851
SENO v kockah, v Vinski Gori, prodam.
Telefon 041 896-464. 4871 DOMAČI cvetlični, gozdni, kostanjev med in domači jabolčni kis prodam. Telefon 031 282-402.	4873
VINO jurka, šmarnica, frankinja, po 0,50 EUR, prodam. Telefon 031 782-956.
Š 560
BELO mešano vino prodam. Telefon 031 284-586.	Š 558
DOMAČE vino, neškropljeno (jurka, izabe-la, šmarnica), prodam. Telefon 5743166.	4880 SUHO koruzo in ječmen v vrečah prodam.
Telefon (03) 5461-764. 4889 NARAVNI kostanjev in cvetlični med prodam. Telefon 5774-133. 4899 OKROGLE bale sena prodam. Telefon 041 928-010.	Š 561
OSTALO
pRODAM
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261
SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 533
MLADO kravo ali telico, za nadaljnjo rejo ali zakol, kupim. Telefon 041 928-010.
Š 561
PRODAM
KROMPIR za krmo in suho koruzo prodam. Telefon 041 742-334. 4709
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
DRVA bukova, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha, bukve, javorja, jelše ter hruške, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.	p
ŠTEDILNIK Kuppersbusch, trajno žarečo peč, gume, 185/60/15, zamrzovalno skrinjo, otroški voziček, pralni stroj, prodam. Telefon 051 344-245. 4726 ŽENSKA plašča, svetlo rdeč in krem barve, št. 44 in 40 in fantovski obleki, temno modri, za 8 do 10 let, primerni za obhajilo, zelo ugodno prodam ali menjam. Telefon 041 965-353, po 16.
uri.	4817
KORUZO, slamo, seno v kockah, bukova drva in burske mladice prodam. Telefon 041 649-414.	Š 554 DRVA, bukova, cepana, možen razrez in prevoz, prodam. Telefon 041 759-681.
Š 556
BUKOVA drva, v okolici Dramelj, ugodno prodam. Telefon 051 610-398. 4866 SUHA, cepana drva, dolžina 33 cm, možnost tudi dostave, prodamo. Telefon (03) 746-2900.	n
OHRANJENO frizersko opremo prodam.
Telefon 031 449-062. 4878 SOLARIJ, rabljen 500 ur, žarnice zamenjane, prodam. Telefon 041 974-103.
4878
BELO mešano ali sortno vino, izredno kakovostno, možna dostava, tudi domače krvavice in klobase iz ekološke reje, prodamo. Telefon 031 744-163.
4874
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
CEPILEC drv ter drva bukev, hrast, kratko žagana, ugodno prodam. Telefon 070 364-288.	4883
SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p V CELJU prodam tri klaftre čistih bukovih drv. Telefon 041 865-223. 4891 BRIKETE, visoko kalorične, pakirane po 10 kg, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.
4900
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj ter tovorno, dostavno, terensko vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 4642
STE osamljeni, razočarani? Nemudoma pokličite 041 563-409, da vam uredimo zvezo. Zini, Uroš Lojen, s. p., Hribarjeva 13, Celje.
4881
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
Celje
Poročila sta se: Nataša MEDVED in Aleš KOROŠEC, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Klavdija LA-PORNIK in Stanislav ČAVŠ, oba iz Tevč, Sabina ŽUMER iz Lahomnega in Slavko TOVORNIK iz Laškega.
Velenje
Poročila sta se: Marjana
SEVČNIKAR iz Velenja in Jožef PAČNIK iz Tolstega Vrha pri Mislinji.
Celje
Umrli so: Janez UDRIH iz Spodnjih Grušovelj, 94 let, Alma KNEZ iz Šmohorja, 88 let, Anton MAČKOŠEK iz Celja, 90 let, Slavko OŠLJAK iz Celja, 62 let, Anton TEPEŽ iz
IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini na območju Celja, Laškega in Žalca. Telefon
040	581-943.	p STAREJŠO osebo s kmetijo vzamemo v
oskrbo (čiščenje, pranje, organizacija prehrane). V zameno prevzamemo obdelovanje kmetije. Savinjska z okolico. Telefon 041 646-968. 4739 ADAPTACIJE, prenova kopalnic na ključ, beljenje stanovanj, vrat, zidarska, ele-ktro, keramičarska, parketarska dela, talne obloge. Delamo v Celju in okolici do 31. 1. 2012 -10 % popust. Telefon 031 897-739; www.komplet-plus.si. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon
041	279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
MOŠKI, prijetnega videza, 46 let, 174, rekreativni športnik, podjetnik z lepim, belim nasmehom, nekadilec, vabi samostojno, simpatično žensko na sadno kupo. Sem iz okolice Ljubljane. Možno sodelovanje v podjetju ob finančnem vložku. Telefon 031 695-370. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 4870 CENJENE kupce in dobavitelje obveščamo, da bomo dne 29. 12. 2011 prekinili s poslovanjem. Arhitekta, Ivan Šrot, s. p., Prešernova ulica 11, Celje. 4890
Runtol, 70 let, Ivanka GOSAK iz Prekope, 88 let, Janez LAV-BIČ iz Šedine, 79 let, Franc OBRONEK iz Arnač, 58 let.
Laško
Umrli so: Rajmund GA-ŠPARAUT iz Obrežja, 56 let, Peter HOZJAN iz Laškega, 64 let, Alojz JERŠIČ iz Zagrada, 70 let, Jožefa SIVKA iz Strmca, 72 let, Terezija OCVIRK iz Polane, 92 let, Jože KLJUČE-VŠEK iz Radeč, 74 let
Žalec
Umrli so: Rafael OCVIRK iz Latkove vasi, 79 let, Marija BLATNIK iz Pariželj, 88 let, Frančiška TEVŽIČ iz Ločice ob Savinji, 87 let, Martin TAJNŠEK iz Podvina pri Polzeli, 38 let.
Mozirje
Umrli so: Franc JUVAN z Ljubnega ob Savinji, 61 let, Marija STRAŠEK iz Rečice ob Savinji, 75 let, Marija PO-VŠNAR iz Luč, 83 let.
n
	HVALA
vsem za	besede, solze, poglede in objeme
ZA	NAŠO URŠO
	Bolečina ostane
	Vsi njeni
	p
Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Zdaj mirno spiš in čakaš na nas. Rože le tvoj tihi dom krasijo in lučke v pozdrav ti gorijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
JANEZA LAVBIČA
iz Šedine 2, Dramlje (30. 7. 1932 - 5. 12. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje, sveče in za svete maše, darove za cerkev ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala Splošni bolnišnici Celje, oddelku ORL za dolgoletni trud, gospodom župnikom Milanu Strmšku, Vančiju Arzenšku, Lojzu Kačičniku in Klemnu Jagru za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Dramlje za odpete pesmi, govorniku Rajku Zidovniku za besede slovesa pri odprtem grobu, trobentaču in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Angela ter sinovi Ivan, Jože, Dušan, Franci in Jure z družinami
Nikar ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob smrti
PAVLE ŽNIDAREC
iz Štor (30. 12. 1937 - 4. 12. 2011)
iskrena hvala vsem, ki ste v času njene bolezni kakorkoli pomagali in ji stali ob strani, še posebej dr. Seli-čevi in patronažni službi ZD Štore, Pavli in Francu Tr-žanu, vsem njenim prijateljicam, gasilkam ter osebju Doma starejših Šentjur in društvu Hospic za tolažbo in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovane sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti, g. župniku za opravljen obred, gasilcem PGD Štore za častno stražo, obema govornikoma, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek.
Tatjana
Velenje
Umrli so: Jožef GOLČER iz Zreč, 67 let, Ljudmila OKORN iz Velenja, 97 let, Ivana SKUBIC iz Ljubljane, 78 let, Karel PROJE iz Dravograda, 80 let, Fani ČERNEC iz Ločice ob Savinji, 61 let, Ivan PEVEC iz Celja, 82 let, Ivan PLEŠNIK iz Velenja, 84 let, Katarina ŠMINTIC iz Arje vasi, 47 let, Bogomir ZAZJAL iz Žalca, 61 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Prazen je dom, dvorišče naše, oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA PEVCA
z Lahovne 14, Celje (15. 7. 1929 - 6. 12. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani, izrazili iskreno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala gre tudi pevcem, g. župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Primožič za spoštljivo opravljene storitve. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi domači
Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival, v naših srcih večno boš bival...
ZAHVALA
V 95. letu je tiho zaključil svojo življenjsko pot naš ljubi mož, oče, ate, brat, stric in tast
JANEZ UDRIH
iz Spodnjih Grušovelj 13
Ko v bolečini zbiramo trenutke njegovega slovesa, se porodi hvaležnost do vseh, ki ste mu v času življenja izkazovali spoštovanje in naklonjenost, nam pa v žalosti pomagali, nas tolažili in ga ohranili v najlepšem spominu.
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Hvaležni smo župniku g. Škofleku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, šempetrskim pevcem, trobentaču, predstavnikom društva upokojencev in društva čebelarjev za izkazano zadnje slovo ter pogrebni službi Ropotar za
opravljeno storitev. Vsem, ki ste se mu poklonili na tihi poti do groba, iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi domači December, 2011
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje.
Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenju. Mama, naj lučka ti vedno gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in prababice
TEREZIJE OCVIRK
iz Polane (5. 10. 1919 - 4. 12. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sosedom Marici, Sabini in Silvi za molitve in pomoč, medicinski sestri Alenki Kandolf za dolgoletno negovanje, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Dobršku za lep govor, Komunali Laško za izvedbo pogreba, pevcem za odpete žalostinke in g. Marku Mastnaku za odigrano Tišino. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Zinka z družino, hčerka Nada z Dušanom, sin Hugo z družino in hčerka Marinka z družino
L 396
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice
IVANKE GOSAK
iz Prekope 10 b, Vransko (11. 1. 1923 - 4. 12. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste se prišli poklonit v slovo in jo pospremit na njeno zadnjo pot. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste darovali denarne prispevke za obnovo cerkve na Vranskem. Zahvala vsem, ki ste bližnjim izrazili ustna ali pisna sožalja. Zahvala g. župniku Jožetu Turineku za njegove obiske na domu in nazadnje v bolnišnici ter za izredno lepo opravljen pogrebni obred in mašo. Prisrčna zahvala vsem za lepo misel in spomin na našo mamo.
Žalujoči: sin Ljubo z Marijo, vnuki Matija, Jure in Luka z družinami
Za vedno si odšla, a spomin nate bo vedno z nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tašče, stare mame in prababice
ROZALIJE HAJNŠEK
iz Lisc 24 a, Celje (30. 8. 1923 - 30. 11. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Iskrena hvala osebju Trubarjevega doma upokojencev iz Loke pri Zidanem Mostu. Posebna zahvala p. Pavlu za lepe besede slovesa in opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Veking in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: snaha Beni, vnuki Urška, Barbara z Rokom in Ajdo, Primož z Nino
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi moža, atija in opija
JOŽETA ČREŠNARJA
iz Zeč pri Slovenskih Konjicah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč in podporo, za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala gospodu kaplanu za ganljivo opravljen cerkveni obred in spoštljive besede ob zadnjem slovesu. Hvala pevcem za odpete žalostinke, gospodu Lesko-varju za ganljive besede slovesa, gospodu Črešniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Špes. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala osebnemu zdravniku Jožetu Hlačerju in celotnemu zdravstvenemu osebju konjiške občine. Iskrena hvala medicinski sestri Ireni Jurič. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Tinka in sin Simon z ženo Kati ter vnuka Aimy in Sam
n
P
n
n
KINO
PLANET TUS
Spored od 16. 12. do 19. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Jutranja zarja - domišljijska romantična drama
12.40, 15.05, 20.25, 22.55 Le kako ji to uspe?! - komedija 18.50, 20.50, 23.05
Vesele nogice 2 - animirana družinska komedija
11.20, 13.30, 16.40
Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 14.30, 19.05, 21.20, 23.40 Zmagovalec - drama 17.35
Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D
10.40, 12.20, 12.50, 15.00, 16.50, 17.10 Arthur Božiček - animirana družinska komedija
11.50, 14.10, 16.20, 18.30
Silvestrovo v New Yorku - romantična
komedija
12.30, 15.30, 18.00, 19.20, 20.30 21.50,
23.00
Misija nemogoče 4 - akcijski triler (11.25 nedelja),14.15, 17.05, 20.00, 21.00, 22.50, 23.50
Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija
10.30, 13.10, 15.40, 18.10, 20.40, 23.10
LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja
petek, sobota, nedelja
petek in sobota
PETEK
18.00 in 20.00 Irska drama - drama SOBOTA
20.00 Irska drama - drama
PETEK
18.00 Footloose - romantični plesni film
19.00 Sneg na Kilimandžaru - drama 20.30 Sanjska hiša - triler, drama SOBOTA
19.00 Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti - anim. avantura
20.15 Footloose - romantični plesni film
21.00 Sneg na Kilimandžaru - drama NEDELJA
16.00 Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti - anim. avantura
18.00 Footloose - romantični plesni film
19.00 Sanjska hiša - triler, drama 20.15 Sneg na Kilimandžaru - drama
PETEK, 16. 12.
10.00 Občina Podčetrtek
Srečanje župana s starejšimi občani
11.00 Dvorana Golovec Celje
Top Classic 2011
tradicionalna predpraznična glasbena prireditev I. Gimnazije v Celju
14.00 Razstavni prostor Cinkarne Celje
Tehniška dediščina
odprtje razstave fotografa Francija Horvata
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice
17.00 Glavni trg Celje
Odprtje pravljične dežele
17.00 Osnovna šola Vojnik
Predpraznični koncert
otroški pevski zbor in dekliška vokalna skupina
10.00 Velenjski grad
Babica pripoveduje
pravljični nedeljski dopoldnevi
KMw.novitednik.coni
14.30 Večnamenska dvorana Nova Cerkev
Godba na pihala Nova Cerkev
božično-novoletni koncert
16.00 Dom krajanov Galicija Ansambel Vihar
koncert
18.00 Kulturni dom Skofja vas
Božično-novoletni koncert
sodelujejo: Oktet Podoglarji iz Celja in kvartet Shalom iz Ljubečne ter družina Bezovšek iz Vojnika; organizator Kulturno društvo Bratov Dobrotinšek Škofja vas
18.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Godba na pihala Slovenske Konjice
božično-novoletni koncert 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 39 stopnic
komedija Špas teatra
19.00 Dom krajanov Galicija
Sedma zapoved ali kradi malo manj
komedija
19.00 Mestni kino Metropol Praznična romanca
tradicionalni božični koncert Vocal BK studia
PONEDELJEK, 19. 12.
10.00 Knjižnica Velenje
Bralni krožek za odrasle 50+ 17.00 Mercator center Celje
Glasbeni gost: Werner 17.00 Knjižnica Velenje
Ustvarjalnice sveta: Nova Zelandija
delavnico vodi Janja Gril 17.00 Knjižnica Vojnik
Pravljična ura s pravljičarko Mileno
17.30 Osrednja knjižnica Celje Japonski večer
predavanje Keiko Miyazaki Vahčič, poezija Araki Seiko Gerl v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
17.30 Dom kulture Velenje Čarobni večer
predstavili se bodo plesalci in plesalke Plesnega studia N
18.00 Glasbena šola Celje_
Mali pihalni in Mali godalni orkester Glasbene šole Celje
novoletni koncert
18.00 KUD Zarja Trnovlje Celje_
Pavliha noče v šolo
gledališka pravljica v izvedbi Dramske skupine OŠ Lava Celje
18.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Tone Škarja: Na svoji sledi
predstavitev knjige
19.00 Narodni dom Celje_
S pesmijo v praznične dni
božično-novoletni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Celje
19.00 Dom kulture Šoštanj
Božično-novoletni koncert
nastop učencev Glasbene šole Velenje
19.30 Kulturni center Laško Oktet 9
koncert v počastitev 50. obletnice delovanja Hortikulturnega društva Laško
20.00 Glavni trg Celje_
Prifarski muzikanti
koncert na prostem
Nedelja in ponedeljek, 25. in 26.12., med 15. in 18. uro BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL,
zadnji vstop v jamo ob 17.30.
Od 27. do 30.12. ob 17viiri v Domu II. slov. tabora Žalec VESELI DECEMBEI ZA NAJMLAJSr
Sobota, 31.12., ob 11. uri SILVESTRQVANJE ZA NAJMLAJŠE
SiCvestrsfci večer maCo drugače! Komedija s kozarcem penine! Dom II. slovenskega tabora Žalec ob 21. uri SILVESTRSKA PREDSTAVA -SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ,
Dario Fo, AG Vrba Vrbje in KD Galicija, režija Gojmir Lešnjak Gojc
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst~zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. 2012
DOBRODELNE PRIREDITVE
SOBOTA, 17. 12.
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dobrodelni koncert kulturnih društev
prispevek 5 EUR namenjamo otrokom iz socialno šibkih družin v občini Rogaška Slatina NEDELJA, 18. 12. 14.30 Kulturni center Laško Laško združuje dobre želje
dobrodelna prireditev
DRUŠTVA VABIJO
SOBOTA, 17. 12.
8.00 Pri gostilni pri kozolcu Vojnik
Božična tržnica
zabavala vas bo Joškova banda; lutkovna igrica in prihod Božička za najmlajše v organizaciji Turističnega društva Voj-nik in Občine Vojnik NEDELJA, 18. 12. 10.00 Dom krajanov Polje ob Sotli Izdelovanje božičnih voščilnic in okraskov
Turistično kulturno društvo Polje ob Sotli
RAZSTAVE
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska razstava Brigite Kobe, do 31. 12.
Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Franca Purga, Coming Soon, the Future, do
19. 2.
Fotosalon Celje: razstava fotografij natečaja Foto Life, Fotosalona Celje, do
30.	12.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Brez idej, Zvoneta Brileja Čorija, do 7. 1.
Dom sv. Jožefa Celje: Pravoslavne ikone - Alimpije Košarkoski in Dušan Neškovic, do 31. 12.
Krčma TamKoUčiri Celje: akti Maje Sajnikar, Pozne ure/After hours, do 31. 1.
Galerija Mercator center Celje: razstava slik Sergeja Hanonina in soproge, do 31. 12.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: XII. Celjska fotografska razstava 2011 umetniške fotografije Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti OI Celje in Fotografskega društva Celje, do 1. 2.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava starih razglednic in fotografij Šentjurja iz obdobja Josipa Ipavca, do 30. 1.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Jožeta Kumerja, Iskanje harmonije, do
31.	1.
Kartuzija Jurklošter - zavod Odon Jurklošter: razstava jaslic v spomin na znamenitega izdelovalca jaslic, kartu-zijanskega patra Wolfanga Koglerja, do 2. 2.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava akademskega slikarja in grafika Petra Krivca, Od risbe in grafike do slike, do 18. 12.
Kulturni center Rogaška Slatina: slikarska razstava Marije Nemec, Ženska med sanjami in resničnostjo, do 31. 12.
Galerija Velenje: grafike in slike Franka Vecchieta, Samo tu lahko živim, do 17. 12.
Knjižnica Velenje: razstava Praznik Čebelice, do 20. 12.
www.radiocelje.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Šarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
AVTOR: GREGA RIHTAR
SREDNJE DO FINO VOZLANA IRANSKA PREPROGA Z LESKETA-JOfiO SE POVRŠINO
SREČKO KOSOVEL
JUŽNOAMERIŠKA ŽELVA
GRAFIK IN
SLIKAR DEBENJAK
ZAKUU-ČENA PESEMSKA ENOTA
26
20
PRIVRŽENEC NACIZMA
UST V STARINSKI ROKOPISNI ALI TISKANI KNJIGI
FRANCE AČKO
VZKLIK PRI BIKO-BORBAH
TROPSKA OVUALKA
ŽENSKA, KI KAJ IŠČE
JANEZ TRDINA
27
19
16
25
TEKOČA MAŠČOBA PRISTANIŠČE NA Z. HONŠUJA
SHRANJEVANJE
SODNIK V GR. MITOL PODZEMLJU
FRANCOSKI SKLADATELJ DEUBES
ENEJ PRINC IZ IND. EPA MAHAB-HARATA
ŽIVČNO TKIVO, GRAJENO 1ZASTR0-CITOV
PRISTANIŠČE NA VZHODU SICILIJE
ZAMRZOVALNA OMARA
HERCE-GOVEC
NAŠ BALETNK (MOJMIR)
IZDELOVALEC ZLATEGA NAKITA DEBELA PALICA

i
S. X
HODNIK
POD ZEMUO
PARTIZANSKO IME PISATELJA
HINKA BRATOŽA
ŠIRJAVA
STAREJŠA AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA)
RASTLINA ZA INDIGO
PRIPADNIK ESENOV
NEM. PISA-TELI MAY SLOVNIČNI POJEM. TMESIS
12
RIBJA KOŠČICA
ROKO-METAŠ ZORMAN
21
ROMAN CHATEAU-BRIAN DA
UKANA, ZVUAČA
14
15
PLESNA PRIREDITEV
NORDIJSKA SMUČARSKA DISCIPLINA
GOBA JURČEK
FRANCOSKI IGRALEC (PHUJPPE) ZGORNJA OKONČINA
STARO-JUDOVSKI KRAU
SLADEK TROPSKI SADEŽ
LOVSKO OBMOČJE
MESTO IN FJORD NA SEVERU NORVEŠKE
NEMŠKI REZBAR (BERNT)
ROD LAVER
NEKDANJI
RUSKI NOGOMET. VRATAR DASAJEV
PLOŠČATA MORSKA RIBA
LONDON. GALERIJA
SKOK Z OBRATOM PRI UMETNOSTNEM DRSANJU
ŠPORTNA PADALKA AVBEU
1925 m VI-SOKVRH V KAMNIŠKO-SAVDUSKDI ALPAH
AMERIŠKI SMUČARSKI CENTER
10
NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA
NAŠA PEVKA (MAJDA) GL. MESTO GANE
UMBERTO NOBILE
AMERIŠKA IGRALKA BLYTH
NORVEŠKI POLARNI RAZISKOVALEC (FRIDTJOF)
MOŠKO SEME
18
17
22
13
11
24
LEBLAN-
COV LITERARNI JUNAK LUPIN
23
OSNOVNA MERA
NERESNICA
Nagradni razpis
1.	nagrada: redna zbirka Mohorjeve družbe za leto 2012
2.	nagrada: knjiga Remi Brague: Evropa, rimska pot in toaletna voda za moške
3.-5.	nagrada: družinska pratika Mohorjeve družbe 2012
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 22. decembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 96
Vodoravno: TREND, REDOV, ADIŽA, SIR, ANN, ANGELA, MITO, ENN, OGLED, TESNILO, SVIRAČ, AKACIJA, TANK, LK, ABONENT, ANKETAR, ALI, AL, NA, LENOST, AJDNA, EKS, TESTO, SERAK, KOTNIK, AMOS, ISA, RAK, PROKAIN, ADAMIČ, ARNAVT, KINA, AKER, KČ, AR, OLIVER, KALO, IZA, LICEMER, JEZIKAČ, TRAK, CP, HEYBAL.
Geslo: Državnika, ki peljeta evro vlak naprej.
Izid žrebanja
1. nagrado, knjigo Pina Mlakarja: Ples kot umetnost in gledališče, prejme: Veronika Flis, Vojkova 4, Celje.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Ne silite z giavo skozi zid, ampak raje uberite malo bolj zvite poti k realizaciji vaših ljubezenskih načrtov. Le tako vam bo uspelo osvojiti srce osebe, ki se vam je do sedaj vztrajno izmikala.
On: Še vedno se skušate slepiti, vendar vam to ne bo več dolgo pomagalo, saj boste morali zelo hitro pogledati resnici v oči in tedaj ne bo najbolj prijetno. Poskusite se bolj skoncentrirati na poslovno plat življenja.
Ona: Partner se vam bo posvetil v večji meri, kot ste bili navajeni v zadnjem času. Pogovor bo nanesel tudi na nekatere resnejše načrte, ki sta jih do sedaj vedno prelagala na kdaj kasneje.
On: V službi se vam bo odprla izredno dobra možnost, na vas pa je, da jo do popolnosti izkoristite, za kar imate več kot dobre možnosti. Sprejmite pomoč svojih sodelavcev, ki vam bodo rade volje pomagali.
TEHTNICA fl
Ona: Raje dvakrat premislite, preden se boste odločili za kakšno konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjih razburjanj, vendar pa po drugi strani ne bo prinesel kdove kakšnih pozitivnih rezultatov.
On: Prišli ste tako daleč, da se nima smisla obračati in vrniti v staro življenje. Škoda bi bilo, če bi vam sedaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se posvetite raje eni partnerki, toda tej pošteno.
UiM^MJfrM
Ona: Presenečenje vaših prijateljev bo zadetek v črno, saj kaj takšnega enostavno ne boste pričakovali. Teden se bo razvijal v izredno prijetnem razpoloženju, kar pa si po vseh naporih tudi pošteno zaslužite.
On: Še vedno se niste popolnoma izvlekli iz kritičnega poslovnega položaja, zato je treba paziti na sleherni korak konkurence. Naložba se bo povrnila šele sčasoma, zato samo brez panike.
DVOJČKA I STRELEC ^
Ona: Večino svojih moči boste posvetili poslovnim opravkom, kar vam bo vsekakor občutno popravilo vaše finančno stanje. Saj ne, da je tukaj kriza, vendar pa kakšen dodaten tolar pač ne more škodovati.
On: Nekdo vam sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi nje porušili vse dosedanje življenje. Poskusite z neke vrste kompromisom in njena reakcija vam bo kaj hitro pomagala odkriti njene prave namene.
Ona: Odkrit pogovor s partnerjem vam bo pokazal, kje ste naredili napake v preteklosti, vendar pa je sedaj pred vami obdobje, ko teh napak ne boste več ponovili. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila.
On: Zadnje čase ste bili kar malo preobremenjeni, zato je pravi čas, da si privoščite nekaj časa tudi zase. Odpravite se v fitnes ali pa samo na prijeten sprehod, ki vam bo vsekakor pomiril napete živce.
POMOČ: ASTROGLIJA-živčno tkivo, grajeno iz astrocitov, EJAKULAT-izbrizgano moško seme, LANEŽ-vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah, TRIK-ukana
2.	nagrado, moški dežnik in bižuterijo, prejme: Cvetko Golavšek, Velika Pirešica 12b, Žalec.
3.-5.	nagrada, dve vstopnici za drsanje v Mestnem parku Celje, prejmejo: Nande Jakopič, Bukovca 9, Laško, Ivan Pečnak, Finžgarjeva 22, Šmarje pri Jelšah in Roman Pu-šnik, Planina 81, Planina.
1. in 2. nagrada vas čakata na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje, ostale bomo poslali po pošti.
Ona: Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje, ki vas bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naleteli boste na nepredvidene težave in jih uspešno odstranili, tako da vam bo pot do cilja na široko odprta.
On: Odločili se boste v trenutku in prav to vam bo zagotovilo odločilno prednost pred ostalimi. Pred vami je sicer še kar precej dela, vendar pa ste že sedaj na povsem pravi poti v vaših poslovnih zadevah.
DEVICA
Ona: Pojavile se bodo nepričakovane ovire v zvezi z vašim trmastim partnerjem. Toda nikar ne padajte v malodušje, saj bo še pred koncem tedna vse v najlepšem redu. Naslednji teden pa boste tako ali tako na vse skupaj že pozabili.
On: Premislili si boste in ravnali v nasprotju s pričakovanji drugih, vendar to še ne pomeni, da boste ravnali narobe. Vse dogajanje bo zavito v pajčevino nerazumevanja, ki vlada med vami in ostalo družbo.
Ona: Teden boste preživeli v prijetnem razpoloženju, kar vam lahko prinese marsikatero korist. Predvsem v ljubezni, pa četudi bo vaš partner imel sto in en vzrok, zakaj ne. Nikar si ne delajte skrbi, na svetu je toliko ugodnih priložnosti.
On: Še vedno se boste otepali s težavami, ki vas pestijo že dalj časa. Poskusite se problema lotiti na drugačen način, za nasvet pa se obrnite na nekoga, ki vam je pred kratkim pri podobni zadevi že uspešno pomagal.
KOZOROG ^
Ona: Partner vam bo uresničil željo, ki vam že dolgo ne pusti mirnega spanca, od vas pa je odvisno, ali boste to do popolnosti izkoristite. Vsekakor je to vaš trenutek, na katerega ste dolgo čakali in ga dočakali.
On: Še vedno vas bo mikalo, da naredite odločilni korak pri osebi, ki vam zadnje čase vse preveč buri domišljijo. Le zakaj tako dolgo odlašate, ko pa vendar vidite, da je tukaj konkurenca precej pred vami?
Ona: Človeški odnosi so sila zapleteni in se jih ne da enostavno porazdeliti po predalih. Poskusite se vživeti v partnerjev položaj in takoj boste postali dovzetnejši za njegove doslej neuslišane prošnje.
On: Ljubezenske težave bodo kmalu le še preteklost, saj boste spoznali osebo, ki vam bo spremenila življenje. Toda nikar se preveč ne zaletite, ampak ravnajte tako, da bo iz vsega skupaj nastala trajna zveza in ne samo avantura.
Ona: Ne odnehajte, četudi si boste domišljali, da je vaš trud zaman, saj je rešitev vašega problema prav presenetljiva. Prijatelj vam bo samo nakazal možnost, vi pa jo boste uresničili na najboljši možem način.
On: Vse bolj vas prevzema vznemirljiv občutek, da je ves svet vaš. Čim prej se postavite na realna tla, drugače boste zelo razočarani. To velja predvsem za vaše ljubezenske načrte, ki jih bo kar težko uresničiti.
TO

RUMENA STRAN

V Dobju so se izkazali kot izvrstni gostitelji. Ko je treba poprijeti, so vsi za vse. Nekdanji župan Franc Salobir (levo) je že od nekdaj znan po tem, da ne izkorišča svojih protokolarnih prednosti, Franci Lesko-všek ml. pa je kot prvi gasilec v kraju tako ali tako aboniran na vsako družbenokoristno delo. Paridolski pevci - nad njima bdi Franc Jevšnik - pa so bili tokrat zvezde na odru.
Ljudska pesem napolnila dvorano
SO, foto: GG
Na koncertu seveda ni manjkala Anita Koleša, ki v okviru domačega javnega sklada za kulturne dejavnosti skrbi, da tovrstna dediščina ne gre v pozabo.
Dobro se drži
»Naša« Emanuela Brečko iz Laškega (kariero je pred leti začela v oddaji Full Cool Demo Top Radia Celje) se dobro drži v izboru za slovensko predstavnico na Pesmi Evrovizije v Azerbajdžanu. Je namreč ena od štirih kandidatk, ki so še ostale v igri. V oddaji Misija Evrovizija bo tokrat morala zapeti dve pesmi, gledalci pa bodo odločili, katera od tekmovalk bo izpadla.
NC
Sadili drevesa in rožice
Celjski rokometni klub si je pred derbijem s Koprom zastavil cilj. Če bo v dvorani vsaj 3.000 gledalcev, bo izkupiček od prodaje vstopnic namenjen za obnovo celjskega mestnega parka. Glej ga zlomka, v dvorani je bilo, reci in piši, natanko tri tisoč gledalcev. Mnogo prisotnih je sicer pripomnilo, da se je očitno povečala zmogljivost dvorane Zlatorog ... Kar so obljubili, so tudi izpolnili. Trenerja Vladana Matica in kapetana Dejana Perica je med vihtenjem lopat veselo spodbujal celjski župan Bojan Šrot. Bolje rokometaši kot dijaki, bi marsikdo pripomnil.
Pred domačima evropskima tekmama s Kehro pa so »sadili rožice«. »Če bo na obeh tekmah 4.500 obiskovalcev, bomo ...« Smo že pozabili, kaj, v dvorani je bilo prvi dan proti Estoncem 400, drugi dan pa 500 gledalcev. Šlo je za las.
MI, foto: SHERPA
h	■ v	■ v i ■ ■
Zvezde se razmišljajo
Redka prilika za fotografijo bivših, sedanjih in prihodnjih: z leve Lojze Posedel kot bivši župan in poslanec, Stanko Stepišnik kot sedanji direktor in prihodnji poslanec ter Janko Kos kot sedanji župan. Če bo prihodnji poslanec, zvezde še ne vedo.
US, foto: SHERPA
J f r

4
«
Po žensko
Ne moremo, da se ob fotografiji ne bi vprašali, ali se Celju obeta županja ali Nazarjam erotični sejem? Morebiti pa sta si izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar (levo) in županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik le uspeli privoščiti čisto navadni ženski klepet.
US, foto: SHERPA
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
SPODBUDNE
ZGODBEi£«iil
Izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam: tednik@nt-rc.si » »
Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih; Robičevi s Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Biro bit, vrtnar Mirko Krašovec iz Vojnika, proizvajalec mleka Marjan Turnšek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega Mikropisa, Mizarstvo Kovač iz Mozirja..,
In katero podjetje, kateri podjetnik je za vas spodbudna zgodba?

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - Z VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA

NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.