Setvene priprave v Vojvodini
Leoos pospravljajo jesenakepJo-dove v Vojvodiai mnogo prej ka-kor prej&ija lela. Tako so že kon-čaii trganje komize in sončiuc, modtom, ko so slaAorne pese n,-kapali že oikoli 50 do 60 odstot-kov. Pcnlja so ¦večiiioma ze prosta za jescnsko seter.
Coprar so bfii jesenski plodem poejiravljeni v rekortinem času, so doslej preoraji 3e neznatne po-vršine. Vzrci ,je v tam, ker ni bi-lo ie 2 meseca drabja. T!a so pre-več izsužena in CT-da, tafko da je or^nje za setev možno samo na lažjih terenih. Do6'.ej so največ preorali na podVočju severne Bae-ke, k:er so večinoma najbodj ia-hka lla Vofvodine.
Zamenjova in dobava semen
Na podrooju Vojvodine so leto« pnrodiii okrog 25.000 ton sortne-ga sc-mena pšenice. ! Od tah je treba po plaau pose-;a«i na podrocju Vojvodine 2.000 ton za nadaljajo proizvadajo se-1 men in o&olj 16.000 semen, ki so naraeiijaia za proizvodnjo pooro-šnc peerace. S tem semeaora bodo na poiiročju Vctjvodine posejali ckoli llO.OOO ha, kar zjiaša okoli 23 »tfetotkov -vseli sehreaih povi-šin, ki jih v Vojvodini posejejos pienux>. To ]e ponvCTnben napre-d«ik r zajiienjaivi seman za soruia semena, kar so Jani zamenjali iar mo oforog 12 odslotkov, predlaa-ttJim pa samo 5 odslotkov.
Letos bodo prvič v VojvacEnJ ostvarili rezervo kaitmih 1.000 tcm eemen aziimnojare pšenice za pri-mcr, <ia t>omo morali spomlskM .pose;ati doJočene povreine. Osta-lufe. 6.000 ton sornon soirtne psenj-cc ho Vofvodina dobavila ožji Srbiji in  lCosmietu.
Premije na prosto obiikovaRe cene semen
Ker je l«os odpcn'eda! pridelefc picnice na področju \-se Posavine in velike^a dela ožje Srbdije in Kosmc-ta, se je poja^-ilo veliko (povpiraševan.je po semeiiu, kar je privcdlo do znatnega skoka cen na prortem trg-u. Zaio proizvajalci niso hitleli prodstt pripravJjcnega sortnega sefiicna picnicc po <k>!o-&iruli conali (premija), ker so v tnejnem podTOČju Srbije in Basne raogji Joseči co ceno na pnostcm ti^u in t>rez ažčenja.
Iz. teh vzrok<nr se je pojaviila nevarnosl, <k s*hnc ne bo očSče-no in da uo prodano kot pšenita za jpotjxMnjo na prastem trgu. Da bi to preprečil je upravni octbor Zvazc kmelijsko go,z»darskih zbor-nic sklenil, da bo izpla«;sl koie-tijskim pu-oirvajalcem premi'je aa prosto ot»!ikovane odkupne cene semeni ki so se v Vojvodini giba-ile v poviprečju od 30 <k> 35 di-aairfev.
Š«le po sprejetju te sprem«mbe eo 1>?J pos-^ešenj čiičeJije, prcglod in ,pnad!a,ja seinen. Po mnenju se-tvone komisije Vojvodine je či-žčcn']^ soitnega scjncna že končano in foo za več kakor 95 odstokov dotečenth količin iidano polrdilo o semenski kraiiteti že <io 15. ak-tabra, to je do skrajncga roSta, ki je daiačen za pripravo premira-nega sartncga semena.
Čeprav nc moreimo biti zado-¦roiljni z <fosedamjimi pripravami somerMi, je to van<fanle ziMten uspeh v primerjavi z iaiiskim le-
tom, ko je priprava scmena pže-nic« trajala do <lecem±>ra.
Te dni so zeio (pospešili <iobavo somena pšenice iz Vojvodine v podTOcrje ožjc Srfcije in Kosmeia in bo tako najvožii del odposlan do 15. okrobra.
Dosedanji plaama semena •ortnc pJenice v Vojvodind ni bil zado-voijiv, ker 90 dajali seme sajno listim proizva>ailcem, ki so skk-nik pc«^>dibe za svoijo proizvod-n]o. Na sestanku zvezne in po-korajinske setvane komisije so raz-pravJjaili o tom rpraišaniju in skle-nili, da naj se da seme ne samo tLstim, ki so sk5ent!i pogodbe, tom-ve& tudi drugim proizva,jai!cem, in to v zameno za potrošao pše-nioo ali za danar po prostrh ce-nah. Pritfakuieijo, da bo ta nafin prodaje znatno pospešil r&zdt&itev semena t Vajvodini To de3o je
trdba pospešiti, kor lahko <Ia -vi-»oke pridelke samo pravočasno posejano sortno seme.
Pridelovanje semen za prihodnje leto
ČSčeoje ia zapraševaivje jort-nega semena psenice je vočinotna končano. Sedaj je treba vs« selek-larje usmeriti, da bodo staino Li-stili in zaipraševaU seme pšenice priva.tnim proizvajalcem. Ceprav letos sejemo akrog 23 odstopkov vseh količin semena pšcnice v Voprodfini s preČilčenim.ia zapra-lenim sortnim sonienom, vendar pridelovailci še vedno sejc)o 77 od-rtotkor vsega semena lastne pro-izvodnje, in Je tudi to seme trefoa obvozno pripravici za seter. Lctos so se Iotili organiziranega de!a,da bi pridelai 27.000 ton sortnega semena pšenlce oa področju Voj-
vodine za prihodiije leto. Za to proizvodnjo bo letos prvi<E upora-bljeno predvsem seme prve repro-diikcije, le v manijiem delu sone druge najiboljje reprodukciije. Voj-vodina je že letos napravila po-mamben koraJc na poti kakovost-nega pridelka sortnega semena pšenice, priliodnje lcto pa bo ta problem popolnoma rešen. Za to se tnidijo vsi zavodi za kmetijska raziskovanja na .področ)U Vojvo-dine in vse zadružne or°anizacije. Seme bo pod nadeorstvom zavo-dor in pridelovaJnih organizacij od setve do žetve in tlabave.
Strokovna uporabo umetnih gnojil
Pred pri-delovalnimi organizaci-jami in znamsfvenimi km«li]skimi zxvodi  Vojvodioe ie   lctos  nova
pomembna naloga - a to je stro-kavna uparaba četlalje večjih ko-ličin umetnih gnojii. V "prejSnjib. letih so se vojvodinski piroizvajalcj veiinoma usmerili k enostraniki uporabi pretožno dušičnih gnajil, razen tega so ta gnojila poz.no uparafciljiali. Zaradi take nestro-kovne uporabe umeimh gnojii ta letos niso ipovsad dala tislih rertd-tator, ki bi jih ob strokovni upo-rabi mogja dali. Da b.i te napaice v sedanji setvi odpravi;i, so se te dni lotili močnejše propagaivd« za uporabo več>ih količin fosfarnih gno>i), ki jih je trei>a trosili »pod brazdo« pred setvijo, hkrati s tre-tjino dužičnih gnojil. Ostanck dušičnni gnojil je treba trositi čimprei, ia to oi> koncu zime ter v aai&iku poletja, dokler je v ze-mjj5 se dovolj vlage.
A. Golobič