Štev. 4.               V hjabljani, 1. malega tratfna 1903.             Leto IV.
PREGNANEC.               ;
(Ruski motiv.)
^/¦".ajahal konja vranega,                               ko v vrtu suha bo jablan
prelepo osedlanega.                                 pognala brst v pomladni dan;
Povesil je junak glavo,                            Ijub otcu pridem spet tedaj,
razmišlja misel žalostno:                         sestrica. k iebi v naročaj:
Od doma mora daleč stran,                    Pri bratih rodnfh in sestrah
od otca rodnega izgnan . . .                   razplakam srečen se v solzah . . .
Li sodbs božje to je srd,                        A zdaj moj brat je dobri vran,
da oče ga izganja trd?                            tovariš moj oblak teman.
Junak povesil je glav6,                            Moj dom je daljna, širna step,
razmišlja misel žalostno . . .                   prijatelj gozd moj gluh in slep.
Priteče k njemu sestrioa,                        In oteo moj — ob boku tul —
nedolžna golobičica.                                 nad hčerkami bo verno čul,
V roko motče da bratu bič,                    nad hčerkami, sestrlcami,
od žgočih solz ne more nič.                  kaljenimi pušlcami.
Tolaži bratec jo, rekoč:                          In kamor moj jih pošlje lok,
,,Saj vrnem zopet se nekoč,                   premine smeh, zakrili jok.
Srce na tleh izkrvavi, v nebesa dušica zleti!"
Fran Žgur   .