Stov. 7. 13. februar 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., V Ameriko štiri , dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up- ravništvi v Črenšovcih. Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožei, vp. pleb. nar. poslanec. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm3 1˙50 D., v»Poslanom« 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Meteličnost. Pred šestnajstimi letmi je bila ta nesreča po naši vesnicaj, nego te niti od daleč ne tak grozovitna kak letos. Zdajšnja meteličnost je prava küga za živino. Skoro v vsakoj vesi je že zaperjena. Ne samo mlajša i Slabejša živina je zbetežala, nego težka že tüdi podlega. Do 60 procentov Živine stoji betežne i 25 procentov je že poginolo. Tej grozni broji so v Dolnjem Prekmurji ešče grozovitejši. Posledice bodo Žalostne! Kvar se nede dao popraviti niti več Iet ne, či premislimo, da vsaka betežna krava, či je breja, zmeče. Vnogi Siromaki so že z žalosljov zaprli štale, ar so njim zadnji rep odpelali iz njih. Znamo za siromake, ki so na posodo vzeli peneze, da so si küpili kravico, štera njim je tüdi vkrej prišla. Bojimo se, da Ijüdstvi niti telko ne ostane živine, da bi si mogli na sprotoletje zemlo obdelati. fKa se jé napravilo proti? Naši Srezki živinozdravniki so na deli. Hodijo po vesnicaj, kde najbole . divja beteg, včijo ljüdstvo, kak naj beteg spoznavle i vrači. G. Srezki živinozdravnik v M. Soboti je priskrbo vrastvo nekelko falej kak je indri. Nadale gg. živinozdravniki preiskavlejo betežno živino. Na prošnjo srezkoga poglavarstva je velko županstvo posla-lalo ešče ednoga živinozdravnika na pomoč, Štefi ma s sebov tüdi šker za spoznavanje obeteža-nosti. Zvedeli smo pa, da velki župan nema zadosta 'penez na razpolago, da bi mogeo poslani g. živinozdravnik z vsov močjov delati proti širjenji betega. Prej samo par dni ostane tű i de mogoči od 25 okuženih občin preiskati samo k vekšemi tri. To je resan žalostno! G. poslanec Klekl so iz betežne postele posredovali i prosili ministrstvo hitro pomoč, posebno pa so naglasili, naj se da ljüdstvi brezplačno vrastvo ! Našiva poslanca gg. Šiftar J Vesenjak sta prosila pri kmetijskom ministrstvi za pomoč. G. minister Kulovec je zapovedao, da se da itaki 16 jezero Din. na pomoč, to je vse peneze, šteri so bili na razpolago za te namene Zednim pa je naročo, naj podrejene oblasti pošlejo v oku-žene kraje več živinozdravnikov. Ka je ešče potrebno? 1. Vsa dozdáj podeljena podpora za zdravlenje naj se obrne v naküpilo vrastva. Zaman je, či se beteg spozna, pa ga nega s kem ‘vračiti. Vnogi siromak si nema za koj küpiti vrástvo, zato naj bo vrastvo Zobstom. 2. Telko živinozdravnikov naj pošlejo v okužene kraje, da zmorejo vse delo. Vsakomi živinozdravniki naj se določi nekaj občin, kde de vračo i Preiskávao. Zdravljenje naj bo brezplačno. Gg. živjnozdravnikom naj se dajo na razpolago vse priprave, štere so potrebne za preiskavo, ar je neogibno potrebno, da vso živino preiščejo i zdravijo že prle kak se že znamenja betega pokažejo očivesno, kda je žmetno ali celo ne mogoče ozdraviti. 3. Oblasti naj bodo v bodoče bole pazlive. Občinskoj oblasti naj se ostro zapove, da morajo vsaki takši beteg, naj že pri ljüdej ali živini, javiti glavarstvi, štero naj itaki včini vse. da se razširjenje betega Stavi. Škrlatinka je lani pokazala, da je Hitra pomoč tnkratna pomoč. 4. Gospodarje, Šteri so opazili kakše znamenje, da njim je živinče zbetežalo, naj se v časi zglasijo pri srezkom -živinozdravniki, kde dobijo navodila za zdravlenje. Naj si vsaki zapomli, da se meteličnost da ozdraviti z „Distolom“, či je ne že preveč betežna. Zato le hitio vračiti s pravim vrastvom, ne pa poslüšati kakše mazače. 5. Občinski županje naj vküp spišejo iména vsej, šterim je živina v meteličnosti vkrej prišla i kelko živine je komi zginolo. Te sezname naj pošlejo g. poslanci Klekli, da bodo prosili ponesre-čenim podporo i olejšanje pri plačüvanji dače. Za popravlanje cest. Vsi čütimo, da so ceste i mostovje v našoj krajini v jako slabom stališi. Nihče se je ne dozdáj, zvün g. poslanca Klekla, Potrüdo v Belgradi, da bi se kaj včinilo od državne strani za zbog-šanje naši cest. Dokležovski most i cesto na oba kraja Müre so delali ešče v tisti srečni časaj, kda smo meli nekelko autonomi-jo na Slovenskom. V novejšem časi so g. poslanec, čiravno so betežni, poslali prošnjo na mi-nistrstvo za zgradbe, da se zbog-šajo naše ceste. V toj prošnji stoji med drügim tüdi Sledeče. Vas, g. minister, bo zanimao Stališ naši cest, ar to Spada v področje Vaše oblasti Od toga se je že dosta Pisalo i govorilo pa so že bile v skupščini poda-ne razločne interpelacije. Nemrem praviti, da se na zdržavali cest ne bi delalo, nego sredstva za to so premala. Premisliti je potrebno, da je naša zemla mehka, da so ceste šürke i skoro brez vsakoga fundamente. Ar je Prekmurje jako gosto naseljeno, zato je mreža cest jako gosto razpredena. Glavna hiba pa je, da menka kamen za posipavanje, zato de trbelo ravno za nava-žanje kamna nekaj več pomočti. Naše ceste se delijo v državne, komitatske (varmegyővske) vicinalne i občinske. Vicinalne i občinske ceste popravlajo občine same, državne i komitatske pa so v državnoj upravi, to se pravi, državne ceste, štere so so okoli 90 km. duge, zdržavle držáva iz državni potrošov, ko-mitatske pa iz autonomni cestni doklad (vármegyei utiadó.) To je točka, štero moram Vam raztolmačiti, ar je to odprta rana, štera boli, Po magyar-skom zakoni, šteri ešče zdaj tű vala so cestne potroše nameta-vale komitatske skupščine (vár-megyei bizottság) na predlog ravnajočega odbora. Ar pa so te skupščine z njihovomi odbori vred Me v Szombathelji i Zalaegerszegi, štera so ná Magyarskom, zato nega več tistoga, ki je na-metavao cestne potroše, i za toga volo je odpadno tüdi tisti, ki plačüje. Zato predlagam, da se vse komitatske ceste v Prekmurju podržavijo, to je prevzemejo v državno upravo. Zato govorijo ešče drügi zroki. Sküpščini v Szombathelyi i Zalaegerszegi sta meli bogate fonde za delanje i popravlanje komitatski cest. Tej rezerv, od šteri očivesno govori cestni zákon, nega več. Za zdržavanje komitatski cest bi se morale, ar nega več imenüvani fondov, cestne doklade jako zvišati i to bi napravilo, da zavolo prevelkoga davčnoga bremena občine ne bi mogle popravlati svojí občinski cest, šteri je zavolo gostosti ljüdstva dosta i so v slabom stališči. Za povzdigo gospodarstva pa je zbog-Šanje občinski cest ravno tak potrepno kak zbogšanje državni cest. To popravlanje pa je Izklüčeno, či bi se cestni potroši namesto odpravili, ešče celo zvišali. Najvažnejše pa je to, da vodijo vse komitatske ceste v Prekmurji do državne meje, ar so dokončeki velki cest, štere vodijo iz Prekmurja v Monošter, Kermedin, Szombathelji i Zalaegerszeg itd. Te ceste so teda velke važnosti za obrambo države. Mostovje na nji so zvekšega leseni. Le vekši državni krediti (penezna pomoč) bi zmogli te ceste zbogšali i je napraviti pripravne za pohod i obrambo. Zavolo povedani zrokov teda predlagam, da se komitatske ceste v Prekmurji s pogledom na nje nizko dužine okoli 120 km. prevzemejo v državno upravo. S tem bi se nekelko razbremeni-lo Siromaško ljüdstvo, štero more že zdaj na osebo plačüvati 2 i pol dinara cestni doklad, pd 100 procentaj pa celo 5 Din. Dokeč Se ta zadeva ne reši, pa prosim za edno podporo konči do 250 jezero dinarov, da Se popravijo najslabejše ceste, med Šterimi je najslabejša iz Gederovec v Törnišče. Törnišče ma skoro 2000 precivalcov, pa nema niti edne javne ceste i leži takrekoč v blati. Na Slednje mi je čast opomenoti g. ministra tüdi na žalostno istino, da iz ostale Slovenije nega niedne cestne zveze, štera bi bila državna, alí konči Okrajna. Okoli državnoga mosta v Veržeji je le 2 km. državne ceste, štera nema niti proti Križev-com, niti proti Bratoncom dobre zveze, ar so na obema koncoma slabe obč. poti. Kelko mi je znano sta cesti Križevci—Veržej i Dokležovje—Bratonci že trasira-nivi i se mera plan nahajali, ali pri ministrstvi, ali pri gradbenoj direkciji v Ljubljani. Ta zadeva je ravnotak nujna kak prva. Podpisani zna, da se nede moglo vse naednok dosegnoti, vendar pa bo začetek skrblivejšega dela büdio zavüpanje našega ljüdstva. Pri toj priliki tüdi prosim, da bi se že zdaj mislilo na sledkaršnjo delanje mosta prek Mure pri . Petanci, ar je velki deo Prekmurja navezani na kraje okoli Gornje Radgone, šterim je že-leznična postaja v Radenci neprimerno bliže od One v M. Soboti. Potom naj bi se.-mislilo tüdi na delanje mosta pri Bistrici, da dobi dolnji konec Prekmurja zvezo z Ljutomerom. Z odličnim spoštovanjem vdani JOŽEF KLEKL. NEDELA. pred postom prva ali septuage-zima. Evangelij je Spisao Sv. Mataj v 20. poglávji od 1. do 16. vrste. „Nebesko kralestvo je podobno hišnomi gospodari, ki je šo zajtra zaran najemat delavce za svoje gorice." Bog, šteroga kaže gospodar v denešnjem evangeliji, ma trojne gorice. Nebesa So obdelane gorice, gde nega dneva, ar Sija vekivečno sunce. Zato v te gorice Gospod ne najemle delavce. Tam samo plačo dobijo, ki so v njegovi goricaj verno i Stanovitno delali. V Pekeo ne potrebüje delavcov, ar So v tej goricaj roz- 2. NOVINE 13. februar 1927. ge, za vekivečno odtrgane od trsa, šteri je Kristus, kak sam pravi: »Jaz sam trs, ví ste mladike. Što ostane v meni i jaz v njem, te rodi obilno sada . . . « (Jan. 15, 5.) Tüdi tü je vekivečnost, nepretrgana noč, kde pogüblenim neprestano bije na düš-novest: vsikdar, nikdar; vsikdar boš trpo, nikdar se ne rešiš. Tretje gorice, štere je Kristus meo v priliki denešnjega evangelija v misli, pa je svet. Delavci so v tej goricaj prvič dühovniki, nadale pa tüdi vsaki Človik, šteri Šče dobro i se ogible hüdoga. Na delo v te gorice nas Bog zove na razločne načine i v razločnom časi našega živlenja. Nešterne zove v nedužnoj mladosti, da se občuvajo nedužne, drüge v cveti njihovoga živlenja, da zmote i [grehe popravijo s pokorov, tretje pa mogoče na smrtnoj posteli s dobro op-pravlenov spovedjov. Za nas pa je glavno, da poslühnemo pozvanje Gospodara gotic, ar se on s svojimi pozvanji ne vsiljavle, nego je moramo mi prostovolno sprijeti. Invalidi. Občni zbor vojni invalidov v M. Soboti. Na svečnico, dne 2. t. m. so meli vojni invalidi v M. Soboti svoj redni občni zbor. Priš o je dosta članov iz vse Goričke i celoznaj-dalešnji krajov so bili navzoči. Velka Flisarova dvorana je bilajnabtto puna i s tem so invalidi pokazali, da majo zavüpanje v svoje drüštvo, šteroga cil je, braniti invalidske pravice. Ob deseti je otvoro občni zbor predsednik g. Sokalič i je z ovimi odborniki podao poročilo celotnoga dela odbora, štero so navzoči z zadovolstvom vzeli na znanje. G. predsednik je obžalüvao, da je večina invalidov, šteri spadajo pod varaždinski vojni okrug, ešče ne prepelana na novi invalidski zakon. Krivo je nekelko sodišče, ar nema zadosta delavcov za to, nájveč pa je zakrivi-la zagrebačko-varaždinska špecijalna komisija, ar je leta 1923. ne nadpre-gledala invalidov i tüdi spisov ne rešila, tak da mora to delo zdaj zvršavati Sodnija. Invalidi, ki spadajo pod mariborski vojni okrog v tom pogledi prednjačijo i so zvekšega že vsi pre-vedeni. Na prošnjo odbora, - je višje deželno sodišče v Ljubjani dodelile sodnika, šteri prepela vse invalide do konca marca toga leta. (Samoizvol-jeni voditelje ljüdstva, gospodje politiki v Dolnji Lendavi, ki nas ščejo po vsoj sili pohrvatiti, pa pravijo, da je prej tam bogša [uprava (ravnanje). ,,Oča, odpüsti njim, ar nevejo ka delajo!" Ur.) Občni zbor je tudi izrazo zaup-nico oblastnomi odbori v Ljubljani, da je namesto 25 jezer Din brezinte' rešne poside za invalide, ki so ag-rarni interesenti, dovolo celo 50 jezero i je s tem poleg drügoga dela za nas dokazao, kak jako razmeva potrebčine naši invalidov i njim zavüpa. Predvsem pa se je odbor zahvalo organizaciji i našim poslancom za intervencijo i protest proti § 86 invalidskoga zakona, po šterom bi zgübili penzijo vsi invalidi ki so dobili pri agrarnoj reformi zemlo. Oda so stari odbor že znovič zvolili, je govorio g. odposlanik iz Ljubljane, tovariš, Moser, ki je kriti-zerao krivice, štere se ešče godijo invalidom i orisao boje organizaaije za dosego invalidski pravic, posebno pa Zdajšnji boj za zvišanja davčnoga merila na BO Din. Dao je tüdi navodila, kak naj si krivično reducirani invalidi iščejo svoje pravice. Vsaki pa mora biti naročeni na list »Vojni invalid", v šte- rom najde najtočnejša navodila i tolmačenje v vsej invalidski zadevaj. Nato je g. predsednik zaklüčo občni zbor s pozvanjom, da se vsi, tüdi ešče ^organizirani bojni aldovi, tesno oklenejo drüštvo in njemi s tem omogočijo, da se bo to, ka predpišüje .invalidski zakon natenko speláva^, invalidom pa bo mogoče pribojüvati ešče bogše pravice. Slovenska Krajina. — Molitvenik! »Hodi k Oltarskomi svestv!" se dobijo küpiti na tajništvi Slov. ljudske stranke v Murskoj Soboti. Istotam se dobijo krasni »Misijonski koledari«, brezi šteri ne bi smela biti niedna hiša. — Krog. Krožančarje i prebivalci občin, Štere spadajo k njihovomi volišči so, v celom sobočkom okraji najbole zaveden! pristašje naše stranke. Od tam smo dobili sledéči dopis: Čteli smo v 6. Štev. Novin, da je na demokratskom shodi v Velkoj Polani meo govor namesto dr. Pivka nekši Hajdinjak. Zanimivo je, kak demokratje vse vküp poberejo, ka kder najdejo. Na našem volišči so meli svojega kandidatnoga námestnika, Kregar Franca iz Bakovec, šteri je bio Zednim tüdi predstavnik 3. (Pu-celjnove) škrinjice. Ljüdje, ki so to opazili (Krožančarje so zvejani. Ur.) so se skimávali i smejali, rekši, kak je to mogoče, da je isti Človik pri ednoj stranki kandidatni namestnik, pri, drügoj pa predstavnik škrinjice-Eden zaveden naš pristaš jim je povedao, kakša stranka, takši ljüdje, najmre takši, ki niti toga nevejo, da dvema nasprotnima strankama eden Človik nemre slüžiti. Krožančarje ešče zdaj vgonjavlemo, v štero škrinjico je g. poldemokrat-poiradičevec püsto svojo kruglico i v štero je pokazao — figo. — Dr. Šandor Rituper, Zdravnik, 15. februarja začne svojo ordinacijo v Križevcih. - Kraja. Pri Kramar Franc trgovci z drobnarije in čevljarskom mojstri v Črenšovcih, so dne 5. II, vnoči neznani tovaje vdrli v trgovino. Notri so prišli na okno delavnice. Odnesli so več kož ledra, okoli 16 parov cipelov, salami, žganice okoli 5 litrov, cigarefline edno kaštulo zeta i edno kaštulo vardar in vse drobne peneze, ki so bili v trgovini. — Ne v Ameriko! Vse sili v Ameriko. Se zna, ka zavolo zaslüžka. To je prav, liki telko reskerafi za pot pa te ešče Človik ne ve, kak de njemi šlo. Dosta bole pametno je, küpiti si par srečk od loterije za Martinišče, pa Človik zna zadeti več kak bi v Ameriki edno leto zaslüžo. Naj se nikomi ne mili listih par dinarčkov. Istina, ka je malo penez, liki ravno zato pa trbe iskati srečo. — Šolski nadzornik. ,,Ne klerikalec niti Prekmurec nesmi biti šolski nadzornik v Prekmurji« tak pravi demokratar^ v M. Soboti. Na shodi demokratske stranke pa smo čüli sledeče: ,,Ne magjaroni, ne Kranjci, ampak ljudje bodimo I" Naš Človik tomi pravi — skažlivost. Radovedni smo, kak se g. Godinajkaj strinjajo s takšov šolskov politikov v Prekmurji, Štero naj bi diktirali njihovi „dobri prijatelje" i »prijatelje« prekmurskoga ljüdstva. Ali j« ne žalostno, da domačin kandidira v stranki, šteroj je »Prekmurec« dober samo pri volitvaj. Zdaj nega nadzornika, pa ide Šolstvo redno naprej ravnotak, kak kda je bio nadzornik. Takšega nadzornika, kak ga demokratar^ šče, nema-ramo i ga füdi ne trbe. Romanje v Rim. Tri vretine. Pri priliki, kda smo hodili v katakombe, smo ešče obiskali Opat!jo trej vretin (Fre Fontane) štera je nekše 3 kilometra na jüg. Tü so tri cerkvi edna poleg ove. Poleg stoječi klošter je postavleni naskori po tistom, kda se je začelo v sv. Materi cerkvi re-dovniško živlenje. Sledkar so bili tű cistercijanci; izročilo celo pravi, da se je v tom samostani müdio tüdi sv. Bernard. Zdaj so v samostani nastanjeni francoški trapistje. Celo opafijo obdavle lepi evka-liptov ložič. Nekda je bila okolica močvarna i je tű divjala vsako leto malarija. Kda so pa prišli trapistje, so okolico lepo izsüšili i obdelale okoli samostana pa nasadili evkalipfe, šteri so se zdaj razrasli v mogočne velikane. Od tistimao je okolica oz-dravlena od málanje. Edna cerkev se zove Sv. .Marija na nebeskoj lestvici. Tü je prej nekda stala tista kapelica, v šteroj je sv. Bernard med sv. mešov vido skrivnostne lestvico, po šteroj so angele rešüvati düše iz vic. Na konci lepoga drevoreda pa stoji cerkev sv. Pavla pri trej vretina]. Na tom mesti pravi zaneslivo izročilo, so obglavili sv. apoštola Pavla. Odsekana glava se je frikrat kot-nola, i na vsakom mesti je privrela | vretina iz zemle. jV cerkvi samoj je pri ednom olfari odprtnina v šteroj izvira mrzla i dobra pitna voda. Z malov posodicov si jo lehko zagrabiš i piješ. Pred Cerkvov nas je sprijao eden od patrov, šteri je gladko govorio nemški. Razfolmačo nam je zgodovino i znamenitosti toga kraja. Tü sva se z gospodom poslancom tüdi dala vpisati v bratovščino sv. Pavla za spreobrnenje grešnikov, štera ma jako lepi namen. Poleg kloštra je mala trgovina, kde se dobijo lepa čisla, spomini na sv. Pavla, evkaliptove kaplice za želodec i trapistovska čokolada. Kaplice so strahovito bridke; či jih parna jezik pustiš, vidiš zvezde, šteri niti na nebi nega. Sv. Marija vekša. Blüzi železnice na preci velkom Prostori stoji ta lepa cerkev. Globoki vtis napravi na človeka lepi tören. Pri rimski cerkvaj je törem nekaj redkoga. V znotraščini je Srednja ladja izredno lepa. Odzgora je vse pozlačeno s pravim zlatom, šrero so najoprvim pripelali iz novoga sveta, Amerike. Lepe zo tüdi podobe med oknami stranski ladij. Delane so v 5. stoletji po Krisfusi iz sami mali ka-menčekov, zato so obdržale dozdáj svojo lepoto. Na pravo roko smo zagledali krasno kapelo, z lepim krstnim kamnom i lepov podobov Marijinoga oz-nanenja. Na levo je grob pape Pija V. z krasnimi kamenimi podobara, štere kažejo imenitnejše dogodke iz papovo-ga živlenja. .Med temi je zanimiva bitka pri Lepanti. Blüzi Lepanto varaša se je 1571. zgrabila krščanska vojska na morji s Törki, štero so ravno papa zdrüžili, i je sijajno pobila. Krščanska vojska je mela samo 12 ladij í 8 jezero vojakov. Törki pa 200 ladij i nezmerno močno vojsko. Krščanskim vojskam je zapovedavao nev-strašeni Don Yuan Austrijanski. Zmago je pomagao izvojüvati ves krščanski svet, šteri je v velkoj bojazni pred divjimi Törki goreče molo za zmago krščanskoga orožja. Törki, štere so meli do tistimao za nepre maglive, so bili vničeni, 160 ladij se njim je vtopilo i samo peti fao se je rešo. Znamenji je tűdi velki oltar. Pod njim čuvajo ostanke svete zibeli, v šteroj je prej mali Jezušček pozivao. Tü so tüdi zemelski ostánki sv. evan-geljsta Mataja. V levoj ladji je kapelica, kde je čüdodelna podoba Marije, štero je prej naslikao sv. Lukač evangelist. Okoli i okoli je nezmerno bogati kamenov i drügi kinčov, štere so darű" vali, ki so bili v svoji prošnjaj za Marijino pomoč poslühnjene Za Ma- rijinim kepom pa je podoba, štera kaže, kak papa Liberius rišejo v Sneg prvi plan za to cerkev. Zgodba cerkvi je sledeča: Bogat Rimljan Jovan i žena sta ne mela iz svojega zakona nikaj dece. Bila sta bogativa, Opravlala sta pobožnost do Marije, naj njima izprosi razsvetlenjé, kak bi najlepše pora-bila svoje imanje njoj v čast. Zesna se njima prikaže Marija pa füdi papi Liberiji i pove vsakšemi posebi, da, kde spadne na drugi den Sneg, tam njoj na časf naj zozidajo cerkev. Resan na drügi den zajtra opazijo na breščeki Eskvlini Sneg. Ves Rim je šo gledat čüdo, da je 5. julija, kda je Vročina v Italiji naravnoč neznosna, spadno Sneg. Jovan i žena razodene-ta svojo prikazen, štera je na drügi den bila potrdjena s čüdov, papi Liberiji i ga prosita za dovoljenje, da cerkev zozidala. Papa so dovolili i skopali mesto za fundamentomi kamen, šteroga so blagoslovili. Tüodnet izvira ime cerkvi, štero radi imenüjejo, Marija Snežna. Ime ,,Marija vekša" pa je dobila žalo, ar je med vsemi šestdesetimi Marijinim! cerkveni v Rimi najvekša. S tem smo dokončali ogledava-nje cerkvi. Ar je glavni namen najne poti bilo romanje, sva si najprvo poglednola znamenite cerkvi i sveta mesta, drüge znamenitosti pa sva samo mimoidoč poglednola. (Dale pride). 13. februar 1927. NOVINE 3. — Sobota i njeni plesi. Ples je meo v našem "velkom" varaši preci častilcov, I letos se skrblivo dela, da bo zadosta toga skakanja. Prvo plesno zabavo je melo gasilno drüštvo, štera pa je bila jako slabo obiskana, čiravno ka je bila Vstopnina mala i so gasilci pravili, da ide v dobre, človekoljubne namene. Mi samo telko povemo, da bi dobro bilo znati, kelko se na vsej gasilski veselicaj penez zapravi i kelko kvara napravi ogen. Brščas je Škoda, štero veselice delajo narodi dosta vekša kak Škoda napravlena po ognji. Ves zapiti penez ide z našega kraja vinogradnikom v žepe mi pa zavolo siromaštva ječimo. Ostanimo pri veselici ! Celo novi član, edini ,,prišlek“, sodnik dr. Farkaš je ne potegno nikoga. Mi pa Znamo positivno, da je občinstvo ravno iz protesta proti sprijetji toga gospoda v drüštvo izostalo od prireditvi. Drügi večer zabave je bio zaklučo venček plesne šole. Vodo je celo stvar nekši plesni vučiteo z Ptuja. Pa smola je smola. Tisti gg., ki so svoje čase s silov nastopali proti domačini, šteri je v svojoj pozablivos-ti popevao magjarsko pesem i to ne na javnoj prireditvi, pravimo tisti gospodje so odobravali nastop pisanoga vučitela, šteri je popevao nemško pesem pred skoro izključno Slovenskim občinstvom. Oh, jaj i to nemško popevanje so posiüšali celo naši »herc-narodnjaki« ala g. Vagaja, g. Ščuka ete. G. Csiszar je bio nevaren, ar je popevao magjarski, drügoga pa se odobrava, či popevle nemški. Ednaka mera za vse! Pripomnimo samo ešče to, da se v gostilnaj ne drži dovoljena policijska vöra. Lehko se popiva po miloj voli. Što je odgovoren ? Pa prej mamo v Soboti več "kandidatov" za velkoga župana. »Vüpanje jo sladko« pravi pregovor, mi pa pravimo svoje. — Odranci. Naš dični demokratski kandidat je vsikdar glaso na svojoj kortešiji, da je prej pol vesi za njim. O, mi to že verjemo, "ešče celo več, či ide vö z vesi, na priliko proti Beltincom, te je cela ves za njegovim hrbtom. Samo kruglice, te neso za njim. <— Uradni šimel ali pa kaj drügo? (j. gerent bratonske občine je ja-vo nešterne, šteri so odišli z občine, na okrajno glavarstvo, da so ne v občin' odjavili svojega cdhoda. To je napravilo preci pisanje, tistim osebam pa nepotrebni poslov. Pitamo samo kak se naj pri zdajšnjem gerent odja-vimo, či smo že 1921. leta (odišli Zdajšnji g. gerent pa opravla svoje slüžbo komaj tri leta ? Vestnost je ní mesti, šimol pa škodi, zato ga nejtrbi jahati. — Prizadeti. — Nesreča pr! göranji, V Mo§. čanci so se deca cestara Bohara gora la s tem, da je vekši s sekirov sekač ločeke, štere njemi je mlajši na pet Daleka. Ednok pa je malček male Predaleč podrzao rokico i starejši brat njemi jo je v zgíbeli skoro pre-Sekao. Dečarec trpi velke bolečine Vüpanje je, ar so hitro iskali zdravniške pomoč v bolnici, da njemi prilično zdravlenje naši bolniški zdravnikov reši roko, da jo nede trbelo odrezati. — Grozna podivjanost. V Fokovci sta bila 2 zakonskoga « hčerjov i zetom. Stara je pritis-kavala na moža, naj da verstvo prek mladima. Tisti nesrečen večer se njemi je popretila rekši. ,,Či prek ne daš, te bujem.“ Stari je pravo, da ne da. I resan njemi je stara v noči v spanjej prerezala šinjek. Stari je bio k mesti mrtev. Šteli so zatajiti. Telo vmorjenoga so Skrili na drvo-tani med skalje, da ga na drügo noč odnesejo k nekšemi cigli, njemi denejo v travnjačo nekaj ciglov, da bi zgledah, kak da bi cigeo šteo krasti pa so ga prí kraji zadobišali i bujli, Ne je pomagalo Vsevküp nikaj. Sosidje, kama je vsaki den hodo po tobak za čikanje, so se čüdivali, da ga tisti den nega. Stvar je prišla na vüho orožnikom, šteri so zadevo izsledili. Dokazi, da je doma bio vmorjeni, so bili očivesne Na steni se je poznala krv, kak je okoli šprickala. V peči so najšli ešče ostanke krvavi prtov, štere so šteli zažgali. Po dugš°m vadlüvanji, pa so ovadili, da je v gnoji zakopani škaf s krvjov i s postele okr-vavlena slama. Dokazi so bili očivesni, zato so Orožniki domače vse zaprli. Zverinska žena je ovadila, da je hči nedužna, sama pa je nikaj ne obžalüvala svojo dejanje i si pri vsem tom popevala. Strahovito, kama pripela Človeka poželenje po imanji! — Prostovoljci. G. general Maister je dosegno na podlagi zakona za dobrovoljce pri ministrstvi, da posebna komisija preišče iüdi dobrovoljce, ki so se javili na našoj severnoj meji, da njim bodo priznane pravice dobrovoljcov. Vse naše dobrovoljce Opominamo, naj ne spre-glednejo naš, na to se nanašajo^ spis v prišestnoj številki. Država. — Smrt na gostüvanji. Na Stajer! v vesi Podgorci so meli goslii-vanščeki zajtrk, da bi te šli po shebo, Pri stoli je edno žensko z rodbine vdaro boži žlak. Zadvečera pa je že mrla. — Trije vukovje so so zastrupili (zagiftan) priredilo!~srni. Najvekši neprijateo srn je vuk, zato ga lovci ne trpijo. Pri Kcčovii je eden lovec dobo Vuka ravno, kda je zgrábimo 'srne začeo trgati. Vuk je odbežao, lovec pa je v mrtvo srno nadevo strup (gift). Tri vuke so najšli že mrtve, ki so se vsi z srnov zastrupili. — Nogo zgübo na lovini. Blüzi Osiek-': je eden 30 let star lovec dobe rano na nogi. Rana je postanjüvale tak nevarna, da so njemi morali cele nogo odrezati. — Najvekša zima minoči tjeden je bila v Belgradi, najtoplej pa v Dubrovniki pri Adrijanskom morji. — Besen pes je hodo te dneve po Maribori. Beteg je bio tak močen, da je grizo vse, ka je pred sebov najš-o. Posrečilo se je, da so ga strelili. Svet. — Čüdna Ženitev. Edna 25 let stara ženska toži svojega moža zato, ar si ga je morala posili vzeti. Zgodilo se je tak: Njeni mož jo je pozvao na obed. Pri obedi njoj brezi vsake prošnje pove, da si ga mora vzeti. Njegov prijateo je v njo opro nabiti revolver. Sirota je Šla na občinski urad i tam povedala, da šče v zakon stopiti. Bojala se je, ar je možov prijateo ves čas držao nabito revolvo na njenom hrbti. Čüdni Amerikanci i — Strahovita naglošča. Znamenje denešnjega časa je, da vsaki šče najhitrej bežati i voziti. Na Angleškom so napraviti automobil, šteri na vöro prevozt 284 kilometrov. Motor na automobili ma 450 konjski moči. — Pet let je minolo ta dneve, da so bili Zdajšnji papa zvoljeni za poglavara sv. Matere cerkvi. Domača politika. Radikali, ki nosijo vso odgovornost za politiko naše države, ar so tak močni, da se brez njih nemre vladati v državi, so sprevidela da vláda s Pribičevičova, Radičovci vodi državo v gospodarskom pogledi v propast, zato so morali iskati zvezo s strankov, štera ma čiste roke, Štera šče i vrejüvati narodno gospodárstvo na pošteni način. Takšo stranko so najšli radikalje v našoj stranki. Sam voditeo radikalov i Zdajšnji ministerski predsednik Uzonovič je ednomi pravo od ministrov naše stranke sledeče. „ Mogoče ste opazili, da predstavla sodelovanje SLS. (v vladi) posebnost, štera kaže, da da de se posvečüvalo socialnim i gospodarskim pitanjom več pazlivosti. Ar so zastopniki SLS. pri pogovoraj pa tüdi ovači vsikdar jako naglašali to pitanje. V tom pogledi mislim za velko pridobitev, da je prevzeo ministrst-vo za kmetijstvo dr. Kulovec, štero bo vodo z volov i razumevanja^ Socijalno politiko je dobo za to ministrstvo mogoče najbole zmožen dr. Gosar. Od ministra za javna dala, inženera i vseučiiiš-koga profesora Dušana Ser-neca lehko povem, da ga poznam že od prle, kda sam ešče sam bio minister za javna dela, s kak velkim razmevanjom se je zanimao za vsa pitanja toga ministrstva. Lehko povem, da se je znočkar po konferenci po prisegi sklenolo, da, kak hitro bo prora-čun v finančnom odbori gotov í bo finančni minister kelko-telko razbremenjena odbor ministrov že pripravleni materijal za ozdraviš gospodarskoga nazado-vanja itaki vzeme v pregled i delo." Svetovna politika. Dogodki na Kitajskom. Nedavno smo pisali, kak so se Kitajci prav resno oprli proti Angležom. Angleži so mislili da upor zadüšijo, či pošlejo ta nekaj divizij svojega vojaštva. Angleška viada pa je s tem dosegnola ravno nasprotno, kak je štela. Kitajci so postanoli ešče bole odločni i bole edini v svoji Zahtevaj kak dozdáj. Nikaj novoga nede, či mo ešče čüli s Kitajske prav zanimivo dogodke. Bratske zveze med Češkov-slovaškov i našov državov. 14. toga meseca príde v Prago iz 20 kotrig 'obstoječe odposlanstvo naše skupščine, štero si bo z ednako \ broječo odposlanstvo! češkoslovaške poslanske skupščine, razgovarjalo od vsej gospodarski pa najbtž tüdi politični pitanj, ka naj bi slüžilo kem tesnejšoj zvezi med obema državama. Jugoslovansko odposlanstvo obstoji iz 10 poslancov vladni strank i 10 od nasprotni strank. Naša stranka ma v odposlanstvi 2 kotrigi. Vinogradniki pozor! Veš jezerjjvceplenoga trsja (burgunder, muškat, silvaner i velki rízling) k odaji. Što šče meti dobre gorice, naj küpi Ie pri JOŽ. BRATUŠA, trsničan, Ljutomer 51. Pohištvo za spalnico novo i samo nekelko rableno je k odaji pri vdovici CS1SZÁR LUDVIKA v Murskoj Soboti. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri L HAHN trgovina s papir-jem, a pisaraiš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Podpirajte i Čtite „N-0-V-I-N-E“! Gostilničarji!! Tišlarji!! Pozor!? Odam itaki v dobrom stališi tiŠlarsko šker s hoblpankom tovarne Weiss-Sohn, Wien, vnogo “lepoga pohištva za gostilničarske potrebčine, lepo Pohištvo za stanovanje. Nadale odam vinske lagve z obdavčenimi i neobdavčenim vinom. Vina so dobra. Vse to odam do 20. febr. t. 1. ŠVEC FRANC, gostilničar v DOLGIVASI pri DOLNJI LENDAVI. 4 NOVINE 13. februar 1927. GOSPODARSTVO. Kak preženem krte. Ljüdje se krta nekelko bojijo. Pa brez vzroka, krt je ščista nedužna stvarca. Ešče hasek nam lehko dela. V zemli je nebrojno stvarcov, ki se živejo od ko-renja na rastlinaj; to so škodliva po-lodelavca. Škodliva stvarce na listji i v zraki vmorijo razločne ftice, pod zemlov pa je krt edini, ki preganja stvarce, ar se z njimi hrani. Se pa tüdi dogodi, da dela nekelko kvara. Na travniki najmre napravi krtovin-jeke,/šteri otežkočijo košnjo. V ogračeki pa je kvaren zato. ar korenje podjedavle. Ne hrani se s korenjom, nego či njemi šteri na pot pride, kda kopa svojo lüknjo, ga nesmileno pre-grize. Krta je teda Škoda klati. Trbe ga samo hitro tamodnet spraviti, kde dela kvár. Pravijo, da ga najležej odpravimo, či nekelko zobovcovoga mladoga veja z listjom vred naturno, i navtičemo v tista mesta, kde ma svoje podzemelske poti. Zobov-covo listje najmre nekelko smrdi i to prežene krta. Vajenca (inaša) Spomeni iz dobre držine za kovačko obrt. Sprejem itaki, učni čas po dogovori. Ma priliko, da se navči razločna kovačka deia. — Zglasiti se je pri PUCKO ŠTEVANI, podkovskom s voz-norn kovači v BOGOJINI št. 75. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 205 Din, ovsa 160 Din. kukarice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10*— Din., svinje 14—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 64 par, Schiling 8 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 18 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2-42 D. Mali oglasi. Gor stoječi les za rušt valon se oda v Gornji Petrovci pri MARIJI SÁRKÁNY gostilna. Edno malo in v dobrom stani posestvo do 9 plügov zemle. Či je küpec zmožen več küpiti ešče lejko k coj dobi 4—5 plügov. Pozvedi se v gostilni MAITZ Gornji Cmurek p. Apače. Proda se lepo posestvo 12 oralov njive, travniki, gozd, debelo drevje, vse pri hiži, hiža zidana in v dobrem stanju, pridela se 30 do 40 polovnjakov jabolčnice, radi preselitve. Vpraša se pri VALENTIN SUMAN v Bačkovi, fara Sv. Benedikt v Slov. goricah. Oda se po fal ceni dopro ohranjeni Harmo-nium na 5 oktav in 5 registri. Pozvedi se na Upravništvi NOVIN. Proda se po fal ceni zidana hiža z črepom pokrita: 3 sobe, 2 kleti kuhinja, pivnica, štale, parma, shramba 4 hlevi (svinjaki). Što šče küpiti se lejko vsaki den zglasi v TÖRNIŠČI pod hižno št. 91. Mašin za mlatiti za motor, eli za konje šteri je popolnoma v dobrom stani, se oda, več se zvej v gostilni PROSEČKOJVAS1. Priporočamo sledeče vrastvo: Hočevarjeva Aromatična Železna tinktura. Proti slabokrvnosti i slabo prebavo i slabenje vsake vrste. Vretina moči za odraščene i deco. Polli-terski glaš 20 Din. Porabiti morate 3 glaže zandrügim. Lecithin kroglice z železom. Za živčno betežne, nervozne i od düševnoga i telovnoga dela zmantrane. Škatla 14 din. Hočevarov praj za želodec. Proti želodčnomi krči, kislomi riganji, i vö- metati. Škatla 20 Din. Za živino : Sadnikarov zdravilni praj proti zbetežali prašičov. Je dobro zdravilo pri betegi na drobeci i proti stavlali i či se spravčasa davle tüdi proti rdečoj kügi! Zato naj v leti nihče nede brez njega! Zavoj 12 D, 10 zavo-jov 100 D. Bosulin svečike. Edino hasnovito vrastvo proti zvužganji zadnice pri govedi pa proti jalovosti krav i telic. Škatla z 12 svečikami 30 Din. Sadnikarov protikataruličen praj za konje. Sküšeni proti prehlajenjé} i kašeo pri konjaj. Škatla 20 Dinarov. , .. • Vsakomi vrastvi je pridejano natenčno navodilo! Pazite nn moje ime. V zalogi tudi vsa drüga vrastva! Na vsa pitanja odgovarjam brezplačno ! Zdelavle i razpošila samo LEKARNA HOČEVAR Vrhnika 969. Posestvo blizu Ljutomera sesto-ječe iz 12 oralov zemlje, hiše, gospodarskega poslopja, z lepim sadovnjakom (zemljá večinoma okoli hiže) se ugodno z inventarjem , (škerjov) vred proda. Naslov se zve v UPRAVI »NOVIN FAMILIJE, štere se želejo naseliti kak polodelavci na farmah v Kanadi, naj se zglasijo kak najprle za navodila pri pod-zastopstvi Ro-yal mail line v Dol. Lendavi. Royal mali line zas. J. Grča, D. Lendava. Najvekša motorna ladja na sveti „ALCANTARA“, štera ma 32 jezer ton depiasmana, društva Royal mail line, odide na svoje prvo potüvanje iz Cherburga v Južno Ameriko dneva 4. marca t. i. s potnikami I., II. i III. razreda. Potniki III. razreda lehko dobijo krasne kabine z dvema i štirami postelami po navadnoj ceni. Ta ladja je ednaka z ladjov „Asturias“, štera je začela svojo prvo vožnjo v februari minočega leta. Za navodila se obrnite na Zastopstvo ROYAL MAIL LINE v Dol. Lendavi, Glavna ulica 63. Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti r. z. z o. z. Sprejema VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje po 8% netto podeluje POSOJILA in KREDITE po 14% Večje vloge in intabulirani krediti po svobodnem dogovoru. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje. Račun pri Poštni hranilnici podr., Ljubljana št. 14.700. Telefon št. 25. GARANCIJSK1 KAPITAL CCA 2,250.000 DINARJEV. važno! Pazite! Naznanje vsem onim, Šteri ščejo v Severno ali Južno Ameriko potüvati kakti v Argentinijo, Uruguay, Brazilijo i v Australijo, naj se oglasijo pri podzastopstvi Francoske linije v D. Lendavi Poslopje Hotel KRONA, štera linija je najbogša in naj bol hitro prevaža prek vode, v Severno Ameriko 5 dni za južno pa 14 dni na vodi. Vsa pojasnila, informacije dobite brezplačno v mojoj trgovini v Dobrovniku ali pa v D. Lendavi v pisarni, Hotel Krona prek od sodnije vsaki tork, četrtek in soboto. Pazite na takše agente, šteri okoli hodijo, pa je ne poznate, ne dajte se zapelati od njij, ka bi Vas od penez spravili, zavüpajte samo domačemi človeki. V 8 dnevaj lehko že odpovete. Podzastopnik Francuske linije Josip Gerenčer. Ze PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ