Posamezna številka 30 vinarjev* šiev. 150. J LMel v Celrlck, dne 4. Mu im leio Ml s Velja po pošti: s z* oelo leto naprej.. K 50 — za en mesec „ .. „ 4.50 u Nemčijo oeloletno. „ 55-— ia ostalo Inozemstvo. „ 60 - V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 48 — sa on meseo „ ., K i— V upravi prejeman mesečno „ 3 50 = Sobotna izdaja: == 2» oelo leto.....K 10 — sa Nemčijo oelolalno. „ ia-— sa ostalo inosamstvo. „ 15 — Inserati: Enostolpna petitvrsta (59 mm Stroka tn 3 mm visoka ali nje prostor) aa enkrat .... po 50 v sa dva- ln večkrat . ,, 45 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarif. Enostolpna petitvrsta K V Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. uri pop. Bedna letna priloga vozni red __ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev.6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranktrana pisma ce ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 50. — UpravnlStvo je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račnn poStne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 50. Muke o. Seieria. Dunaj, 3. julija. Seidler ne ve, ne kam, ne kako. Rad bi si dobil večino s pomočjo socialistov, pa bo težko kaj iz tega. Poljaki ga absolutno odklanjajo. Niti razgovarjajo se ne z njim. Kaj pa bodo ukrenili Čehi in Jugoslovani, tega kljub vsej radovednosti ne bo zvedel. Danes dopoldne so se posvetovali posamezni češki klubi o taktiki v prihodnjem zasedanju. Pojavila se je cela vrsta ostrih opozicijskih predlogov, od katerih najradikalnejši so bili sprejeti v klubu čeških socialnih demokratov. Od te stranke predlagajo, naj se z nujnimi vprašanji izzove debata o prehranjevalnih razmerah, o poglobitvi zveze z Nemčijo. Predlagajo tudi, naj se ministrstvo viteza Seidlerja obtoži, ker je protiustavno razglasilo znano okrožno reformo z narcdbo, dasi je za to potreben zakon, Po teh posvetovanjih se je vršila skupna seja prezidija češkega svaza z načelnikom Jugoslovanske- Ža kluba dr. Korošcem, ki se je istotako avila s taktiko. Ob 4. se jc zbral plenum Češkega svaza, ki je v smislu z dr. Korošcem dogovorjenih navodil sklenil, da se ima Češki svaz pripraviti na vse možne slučaje, da pa se končni ukrep glede konkretnih taktičnih korakov prepusti najprej skupni seji češkega in jugoslovanskega, že svoj čas izbranega akcijskega odbora in končno skupni seji obeh plčnu-mov, ki pa se bosta vršila šele dan pred prvo državnozborsko sejo, V sredo se ima vršiti seja načelnikov zborničnih klubov, v kateri hi vlada rada zvedela, kaj ima pričakovati od parlamenta, Po gornjih sklepih Češkega svaza se zdi, da se je želja ta zopet ne bo izpolnila in vsled tega bo Seidlerju nemogoče, s kakimi morebitnimi strahovi rovati preti parlamentu, Min. predsednik vitez Seidler je danes pozval na konferenco načelnika Poljskega kola dr. Tertila, da se z njim pogaja glede stališča Poljakov napram sedanji vladi. Dr. Tertil je odgovoril ministrskemu predsedniku pismeno, da se vsled znanih napetih odnošajev med Poljaki in vit. Seidlerjem ne more odzvati povabilu ter da prekine občevanje z njim. Ad hoc sklicana seja parlamentarne komisije Poljskega kola je ta načelnikov sklep odobrila. To je pač najpomembnejši dogodek današnjega dne. Danes popoldne se je vršila konferenca Jugoslovanov, Čehov in nekaterih poljskih politikov, ki so se posvetovali o politični situaciji. Šlo je tudi za poglobitev kulturnih stikov med zastopanimi narodi. Vlada izvaja strašen pritisk na nem-fcke socialne demokrate, da bi glasovali za proračun in celo za vojne kredite. Današnji listi že pripovedujejo, da bodo socialni demokratje glasovali za proračun ter da iščejo primerne formule, kako bi jim bilo možno glasovati tudi za vojne kredite. Kakor pa se zdi, je razpoloženje med so> cialisti tako, da bodo Seidlerju silno težko kaj dovolili. Neprisiranosi Kranjske deželne vlade. Znano je, da so zborovalno svobodo na Kranjskem enostavno odpravili. Noben političen shod se ne sme vršiti — okrajno glavarstvo ali policijsko ravnateljstvo že najde kak razlog, da utemelji svojo prepoved. To utemeljevanje ima sicer vedno na sebi pečat zadrege in priča, da so vzroki prepovedi drugi, nenavedeni, toda posledica tc vladne prakse je le, da imajo poslanci usta zavezana. To se godi kljub temu, da so se vsi naši shodi vršili v najlepšem redu, da javna oblast ni morala nikjer posredovati. Kjer so bili pripravljeni orožniki — in bili so povsod — so zopet odšli in niso dobili niti najmanjše prilike, da bi se na zborovališču ali zunaj zboro-vališča sploh pokazali. In vendar se je med tem časom, ko je bilo nam zborovanje prepovedano, vršil en političen shod. Bilo jc to 22. junija in priredili so ga Nemci v kazini, sredi Ljubljane, pred nosom deželne vlade in policijskega ravnateljstva. Kaj so na tem shodu govorili, o tem smo že poročali; posebno pametno ni bilo in nas sedaj tudi ne zanima več Zanimivo je le to: kako se je mogel ta poMt-čni shod vršiti, ko so vsi drug! v deželi prepovedani? Poslanec dr. K o r o š e c se je obrnil s takim vprašanjem na notranje ministrstvo in je dobil naslednji odgovor: -Deželna vlada v Ljubljani j e glede nemškega ljubljanskega shoda, o katerem govori državni poslanec Korošec v svojem dopisu ministru, telefonično sporočila tole: Po informacijah policijskega ravnateljstva se je preteklo soboto, dne 22, t. m. vršil shod Nemškega društva v Ljubljani, ki ga policijsko ravnateljstvo ni prepovedalo, ker je šlo za društvo, ki je po številu povsem neznatno, in se je že vnaprej zdelo, da je vsaka nevarnost za javni mir in red popolnoma izključena. V resnici je bil ta shod omejen na povabljene goste; udeležilo se ga je približno 50 oseb. Za ta shod se ni dejansko nihče zmenil.« Ob istem času pa nam ne dovoljujejo niti najneznatnejših političnih shodov in tudi varstvo, da bodo navzoči samo povabljeni gostje, jim ne zadostuje. Zadnji čas se celo dogaja, da okrajna glavarstva po višjem nalogu prepovedujejo sestanke v najožjem krogu, namenjene zgolj organizaciji stranke ih ničemur drugemu. To jc objektivnost političnih oblasti na Slovenskem. Prepovedan shod v Ši. liiju ok ]už. železnici. Št. Jur ob j. ž., dne 1. julijih Tudi za včeraj napovedani shod v Št. Jurju ob j. ž., za katerega sta bila naznanjena kot govornika državna poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek, je vlada prepovedala. Toda dr. Korošec jc dobil obvestilo o prepovedi šele včeraj v Št. Jurju, Zato tudi shoda ni bilo mogoče več preklicati. Tako se je vrhu temu, da je ves dan in zlasti popoldne lilo kakor iz škafa, zbralo v Št, Jurju malo računano 3000 ljudi. Ko je zbrano ljudstvo doznalo, da je shod prepovedan, se je vsa množica podala proti trgu in v gostilno Neudl, kjer so bili zbrani poslanci Korošec, Pišek in Verstovšek. V hipu so bili vsi gostilniški prostori napolnjeni, dočim je zunaj stala vzlic plohi tisočgl^va množica pod dežniki. V gostilni zbrana množica je zahtevala, da morajo poslanci govoriti, toda vsled prepovedi navzočega vladnega komisarja dr. Burghauserja iz Celja, da se tudi v gostilni ne sme govoriti, so poslanci pozvali ljudstvo, da se razide. Med klici »Živila Jugoslavija!« se je ljudstvo razšlo, pokoreč se nasvetu svojih poslancev. Ljudstvo je ostalo mirno in se je .mirno razšlo, dasi je bilo silno ogorčeno. Čulo se je mnogo zelo ostrih in pikrih opazk na račun vlade; marsikaj je čul tudi vladni komisar in ako bo vestno poročal na višje mesto, kar je včeraj videl in čul v Št. Jurju ob j. ž., bo tudi vlada končno prišla do prepričanja, da doseže s temi prepovedmi ravno nasprotno, kar hoče doseči. Kamorkoli se je človek ozrl, so mu donele nasproti naše himne »Hej Slovani«, »Lepa naša domovina« itd. Vmes pa so odmevali klici: »Živila jugoslovanska deklaracija!«, »Živila Jugoslavija!« Tu je vse zaman! Oni, ki bi hotel zatreti ta silni pokret, ki je prevzel ves naš narod, od akademično izobraženega človeka pa doli do priprostega hlapca in dekle, vsi oni, pravimo, ki bi hoteli, da udušijo ta pokret. ne le, da opravljajo Si-sifovo delo, Bilo je naravnost divno, kako navdušenje je prevevalo vse, od jasne mladenke in mladeniča, pa do sivega starčka in starke, da, čuli smo celo neko 741etno priprosto kmetsko starko, ki je navdušeno nagovorila zbrane množice, pozivajoč jih, naj ostanejo vedno kot hrastje v trdno sklenjenih vrstah ter vztrajajo na za< četi potil Narodne vezenine m Kranjskem. »Slovenec« je že poročal ob kratkem, da smo bili priča pred nekaterimi dnevi 'čudežu v domačem literarnem in kulturnem življenju. V rokah imamo delo, ki ga ni bilo pričakovati zlahka: Sičevo publikacijo narodnih vezenin na Kranjskem. Čuden pojav je namreč v naši dobi, da moramo potrpežljivo čakati na važne in potrebne knjige, dočim smo preplavljeni s tiskanimi proizvodi, ki imajo le začasni pomen ali pa so sploh brez vrednosti. Navadno je treba kake neposredne vnanje podbude, da nastane knjiga bistvene važnosti in da se izravna vrzel, ki je zevala desetletja, če nc že cele veke. Ta čudni pojav je pri nas še potenciran z dejstvom, da govorimo z vnemo o narodnih svojstvih, da se zanimamo za noše in za ljudsko umetnost, da strastno nabiramo te stvari. Človek bi mislil, da je vse slovstveno obdelano, da tiči v vsem tem zmisel in smer in da zasledujejo strokovnjaki vsak nov pojav in ga skušajo pojasniti ali pa spraviti v sklad z znanimi in dognanimi dejstvi. A motil bi se, kdor bi mislil kaj takega. Bodimo enkrat odkritosrčni. Med nami dela vsak diletant svoj sistem; ta postane tem obširnejši, čim manj razume o stvari njegov duševni oče, ki ga zato tem brezobzirnejše usiljuje. Vsakdo nabira — a svoje zbirke ceni samo po njihovi vrednosti, ki" jo dozdevno zahteva trgovska konjunktura. Tukaj tiči razlog in vzrok, da nimamo pokazati tudi najpotrebnejšega slovstva. Take stvari izvirajo iz idealnih stremljenj in zahtevajo ureditev in razumevanje stremljenj raz ta vidik. Spričo omenjenih dejstev je torej Sičevo delo zares pravcati čudež in to tem večji, ker zahteva poklic tega moža skoraj ves čas, ki ga ima, zase; le v trenutkih skromnega oddiha je nastalo in dozorelo obsežno delo o narodnih vezeninah na Kranjskem, Mogoče je to samo na podlagi njegovega idealnega pojmovanja in strokovnega usposobljenja. Naša dolžnost pa je« — pravi v naznanilu — »da dvignemo te zaklade in z njimi poživimo ljubezen do nekdanje narodne umetnosti. To zahteva od nas čut spoštovanja do naših trudoljubivih prednic in ljubezen do našega naroda in naše kulture.« Premišljeno sem rekel: »dozorelo obsežno delo«. Prilika mi je bila, prisosto-vati dolgotrajnemu, trudapolncmu in vestnemu delu. Sedaj, ko leži lepo natisnjeno in krasno opremljeno pred nami, niti ni slutiti, koliko je dalo opravka podrobno prebiranje, ponovno primerjanje in vestno popravljanje risb. Načrti za publikacijo, razporedba posameznih vzorcev in razpre-clelba vse obsežne snovi — to ni enostavno opravilo. Iz vsote vsega dela in časa rtam je vsklila prva in obenem tudi dozorela publikacija naših narodnih vezenin na Kranjskem. Zbirka nudi dosedaj štiri snopiče, v 1., 2. in 3. po štiri liste, 4. jih ima pet; vseh 17 listov obsega 121 vzorcev. Ti so izvršeni, popolnoma v duhu ljudskega čuta za barve na perilu, v rdeči in modri barvi. Mreža, ki znači osnutek in votek podlage, je natisnjena dosledno z modrimi črtami, tako, da je ločiti na prvi pogled, kaj je podlaga, kaj ornament. Pa ne le to; tudi način stilizacije, obseg, razpredelba in tehnika okraska se da posneti brez truda. To je velika prednost in pomoč za pouk v šoli. Dosedanjim listom, ki obsegajo samo gorenjske vezenine, je dodan tudi opis, v katerem je pisatelj obrisal točno in lahko razumljivo izvor omamentov (iz rastlinstva, živalstva in geometričnih kombinacij); dotaknil sc je tudi stika z drugimi pojavi ljudskega življenja na poprišČu estetske kulture, Tako n. pr. opozarja na dejstvo, da jc »nagelj« zato tako pogosto stiliziran na perilu, ker je priljubljena cvetica in ga negujejo naša dekleta na svojih oknih, posebno po Gorenjskem, in se tudi opeva pogosto v narodnih pesmih, Zelo bodo zanimala izvajanja o pretvorbi motiva Srca Jezusovega in Marijinega. Za-, snovan je bil ta motiv strogo predmetno, a v teku časa ga je preosnovala ljudska fantazija v strogo dekorativen element.1 Poleg tega poroča o snovi in o tehniki, a'' katere pripomočjo so vezenine izvedene, o podlagi in njeni kakovosti, o barvah, od katerih so pristno narodne rdeča, modra' in — od 17, veka sem — še črna; vse druge so prišle na perilo samo slučajno, morebiti v zadregi, ker ni bilo druge prt roki. Ostalo bo prišlo na vrsto še-le v teku časa ob nadaljevanju izdaje. Naš jezik nima primerne bese'de, a katero bi mogli označiti zaslužnost dela in izreči zahvalo idealnemu in nesebičnemu prireditelju tc publikacije. Upajmo, da bo razumelo v prvi vrsti naše ženstvo kul-turno-zgodovinski, potem pa tudi estetično-praktični pomen tega prvega, strokovno neoporečnega narodopisnega dela in dai bo pokazalo, da odobruje in podpira takot plemenito delo, tako, da je bo g. profesor tudi mogel nadaljevati, in to brezpogojno. Pripomba, ki zaključuje naznanilo: »Ako b o naše občinstvo kazalo umevanje in zanimanje za stvar, hočem delo sčasoma spopolniti«, naj nc dobi upravičenosti mod nami. MantuaqL Nemški skspon lo Trsi. Zveza med Avstrijo-Ogrsko in Nemčijo zadobiva vedno bolj očivldne znake Prihodnji teden v pondeljek se pričnejo v Solnogradu pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi ministri na eni strani ter med nemškimi na drugi strar;. iver bodo zastopana pri posvetovanjih vsa ministrstva, v kojih resort spadajo mednarodne pogodbe, se mora sklepati, da hočejo priti sedaj do pozitivnega zaključka. Zato je za posvetovanje odmerjenih več tednov. Med tem, ko je imel nemški državni zbor že opetovanokrat priliko, izreči svoje zahteve glede nameravane trgovske pogodbe, se naš parlament ni nikdar vprašal za njegove o tem vprašanju, akoravno se smejo po naših državno-osnovnih zakonih sklepati mednarodne trgovske pogodbe samo s privolenjem državnega zbora. Vitez pl. Seidler se jako moti, ako misli, da bi dobil večino za tako trgovsko pogodbo, kakor jo namerava sedaj skleniti z Nemčijo. Tako razumevajo naši ministri samoodlo-čitev narodov, da sklepajo trgovske in sploh gospodarske pogodbe preko njihovih glav. Niti tega ne priznava ministrstvo avstrijskim narodom, kar jim gre po osnovnih zakonih. Trgovska pogodba, ki se bo prihodnji teden v Solnogradu sklepala, more biti za nas Slovence usodepolna. V gospodarskem oziru ne bi bil noben narod tako hudo zadet kakor ravno mi, ako se sklene ta pogodba tako kakor zahtevajo avstrijski Nemci in rajhovci. Kaj zahtevajo Nemci od Avstrije? Pred vsem hočejo imeti možnost, da se njih paroplovba preko Trsta razvije. Tržaška luka bo igrala v solnograjskih pogajanjih veliko vlogo. Nemci so prepričani, da ne bo njih eksport proti zapadu skoz desetletja dosegel one višine kakor jo je imel pred vojsko. Leta 1913. so izvozili Nemci na Angleško in v Ameriki* blaga za 2950 milijonov mark, to je skoro eno tretjino celega eksporta. Angleški in američanski delavci posebno pomorščaki zahtevajo, da se zaprejo nemškemu blagu vsi trgi vsaj za nekaj desetletij po vojski. Gotovo je, da bodo Zedinjene države Severne Amerike in Anglija otežkočile uvoz nemškega blaga. Nemčija pa bo gospodarski popolnoma podlegla, ako ne bo mogla izvažati svojih industrijskih produktov; morala si bo tedaj poiskati nove trge v Rusiji, na Balkanu ter v Mali Aziji. Še nikdar ni bil Balkan za Nemčijo tako važen kakor sedaj. Trst pa bi bil oni emporij, preko katerega bi se prevažalo blago. Nemčija, ki čuti, da bo odrezana od zapada, sili v svoji ekspan-^fvnosti preko Trsta na vztok. Posledice tega preobrata so jasne. V tržaški luki se bodo naselile nemške banke in posredovalnice ter nemška podjetja. Kakor gobe po dežju bodo nastajale nemške tvrdke. Do sedaj je bila tržaška luka več ali manj internacijonalna. Nemško pa-robrodje je bilo pred vojsko prav malo zastopano; obsegalo je samo 75.000 ton od 25.6 milj. ton, ki so priplule v Trst. Angleško brodovje je participiralo s 700.000 ter italijansko s 800.000 ton. Ker si bode Nemčija hotela ohraniti trgovsko gospodstvo nad Balkanom in Malo Azijo, se bodo razmere v Trstu popolnoma izpremenile. Angleške in italijanske ter deloma tudi avstrijske ladje bode Nemčija izpodrinila. Ni treba, da bi si izposlovala v tržaški luki kakih posebnih ugodnostij, ampak zadostuje, da bo šla njena trgovina v velikih nasah čez Trst proti Orientu. Zdi se mi, da ni treba slikati posledic, ki nas čakajo, ako se to vresniči. Ona mala politična moč, ki smo jo dobili v zadnjih letih pred vojsko, bo popolnoma vtonila v veliki nemški gospodarski premoči. Trst bi sicer M^obil na svoji gospodarski veljavi ter bi požrl še več slovenskih delavcev kakor do sedaj. V narodnem oziru pa bi bili popolnoma zgubljeni. Vpoštevati je treba tudi javno mnenje Nemcev glede Trsta, Naučni minister Hussarek se jc izjavil v nekem pogovoru: »Ne morem razumeti dr. Korošca. Da gre Slovencem nekaj pravic na Kranjskem, je jasno. Da reklamirajo -ase tudi Spodnje Štajersko in del Kori...c ter da zahtevajo politične pravice tudi v Trstu, to mi je nerazumljivo.« Tako govori o naSi domovini avstrijski državnik! Kake nazore pa mora imeti navaden avstrijski meščan in konečno Nemec iz rajha- S takimi idejami prepojeni se bodo pogajali na solnograškem zborovanju. Gotovo je, da bo naša domovina zadeta, kakor vsak drugi avstrijski ali ogrski narod, ako se bode realizirala trgovska pogodba, ki jo namerava skleniti Nemčija e Avstrijo-Ogrsko. Včerajšna ^Zeit« pravi izrecno v vsvojem uvodniku, da se mora opirati Avstrija na Hrvate, na Slovence pa se ne sme ozirati. Naš teritorij je po mnenju lista »Zeit* za avstrijsko zunanjo trgovino prevažen faktor, kakor da bi se mu smela dati kakšna politična svoboda. S takimi idejami gredo avstrijski minister baion Wieser, Wimmer itd. v Solnograd. Upamo sicer, da se nc bodo njih nakane udej-stvile, vendar naj zahtevajo naši poslanci, da se ta pogajanja ne vrše pri zaprtih vratih, ampak da sc jih smejo udeležiti tudi parlamentarne komisije. na prošnjo, naj se zaračunavajo dvojna vojna leta, se mora minister omejiti na izjavo, da bodo izvedli ugodnejše računanje službene dobe za med vojsko doslužena leta le v okviru državnih uslužbencev. Zahteva, da naj se imenujejo za definitivne vsi uslužb«mci po najdaljši dveletni jačas-ni službeni dobi, se sicer splošno ni mogla ugodne« upoštevati, paa Be pa bo posebno pri imenovanjih 1. julij«. 1918 skrajšal rok predslužbe, ki znaša v večini kategorij služabnikov do tri leta. Skrajšanje začasne službene dobe je seveda odvisno od vsakokratnega stanja osebja, ki ga dosežejo pred vsakim poviševalnim rokom. Želja, da se ustvari enoten starostni preskrbo-valni zavod, se bo začasno tako upoštevala, da se bo dovolilo udeležencem že obstoječih preskrbovalnih skladov zasebnih železnic, ki so bile zadnje čaSe podržav-Ijene, da bodo postopali ž njimi po ugodnejših preskrbovalnih predpisih avstrijskih državnih železnic. Glede na zahtevo, naj bi preskrbljevali tudi železničarje z živili tako, kakor preskrbujejo municijske delavce, je minister izjavil, da je itak poskrbel za boljšo preskrbo z živili svojim nastavljencem in da se mu je že posrečilo za bodoče tedne izposlovati posebno osebju na Dunaju in na Nižje.m Avstrijskem priboljške moke in sočivja, a da mora skrbeti tudi za druge kronovine, kjer nastane sila. Tudi na zasebne železnice vpliva minister v tem smislu. rope; gre za vstajenje ru»ke armade, za upostavo neodvisnosti Rusije, za rešitev ruske demokracije in njeno svobodno raz-širjenje. Po vsem tem ni nobenega dvoma, pravi dalje dopisnik, d« »o sedanji dogodki na Ruskem ugodni za načrte entente. Proti sovjetski vladi povsod globoko vre; razen tega so ostali vsi dosedanji boji proti Če-hoslovakom in kozakom brez uspeha, Veliki knez Mihael Konštantinovič, ki je menda v Omsku prevzel vrhovno povelj« stvo, bo nedvomno potegnil nase še več kotaških krdel. Semenov in Kolčak v Sibiriji silita na napad, ompko ministrstvo j« pa zaenkrat zgolj za brambno fronto. Vse. kakor bo veliki knez merodajen faktor. Dopisnik zaključuje: Nemčija nima nobenega interesa na tem, da bi strmo-glavila sovjetsko vlado, dokler izpolnuje obveznosti brestlitovske pogodbe. R«vno tako malo razloga bi imelo nasprotovati kaki drugi vladi, kakor hitro bi le-ta priznala brestovsko pogodbo. Vsekakor pa bi vladna izprememba v sedanjem trenutku pomenila tudi izpremembo kurza v zunanji politiki, s čimer mora Nemčija ra« čunati. Boji z Italijani. Železniški minister železničarjem. Dunaj, 2. julija. (K. u.) Železniški minister je sprejel odposlaništvo skupnega železničarskega osebja, da mu naznani, kakšno stališče zavzema vlada o spomenicah, ki so jih sestavile razne organizacije osebja. O prvi prošnji, ki zahteva, naj se uračuna gotov znesek draginjske doklade v plačo, je rekel železniški minister, da se mora še držati sedanjega načina draginjskih doklad, ker razmere zdaj niso jasne. Kadar bodo razveljavljali draginjske doklade, bodo gotovo upoštevali takratne razmere in jim prilagodili trajne prejemke. Ni se bati, da nastane presledek med odpravo draginjskih doklad in novo ureditvijo prejemkov. Za zdaj se razširi plačilna razpredelnica nižjih uslužbencev državnih železnic in sicer tako, da se uvrstiti po dve plačilni stopnji pri treh kategorijah služabnikov in po ena stopnja pn skupinah B in C poduradnikov. Ravno to, kar jc rekel o splošni ureditvi plače, velja tudi bistveno glede na novo ureditev razpredelnice stanarin. Vprašanje bodo morali zadovoljno rešiti, in sicer neodvisno od splošne ureditve plač vsekakor takrat, kadar se razveljavi postava o varstvu najemnikov stanovanj. Zahtevi o 50-odstotnem povišanju draginjskih doklad je vlada skoraj popolnoma ugodila, ker je iz-nova dovolila enkratno draginjsko dokla-do, ki se izplača avgusta. Ravnateljstva državnih železnic so pa še poleg tega pooblaščena, da smejo na račun izplačati žc v juliju 50 odstotne doklade in je s tem rešena druga točka spomenice, s katero se prosi, naj se izplača del avgusta 1917 dovoljene denarne pomoči. Minister je z gotovostjo obljubil, da se odpravi besedilo o petletni odpovedi, ki se je uvedlo kot vojni ukrep, ko se bo končala vojska. Glede fiiisija pred preoferoiei. Dopisnik »Koln. Volkszeitung« pošilja iz Rusije poročilo, iz katerega posne- mamo: Boj med sovjetsko vlado in njej sovražnimi strankami se čim dalje bolj po-ostruje. V tajnih sejah in na velikih ljudskih sejah sklepajo resolucije proti vladi, ki odgovarja z najstrožjimi nasilnimi odredbami. Oženjenim rdečim vojakom so zvišali mezdo na 250 rubljev, ker se vedno več delavcev pridružuje protirevolu-cionarnim vrstam. To vlada odkrito priznava. Nekaj novega je v tem boju: Na javnih ulicah se vrše ljudski shodi, ki jih vladne čete razganjajo. Mornarji, ki se že v Samari niso hoteli boriti proti Čehoslo-vakom, prirejajo v Petrogradu protestne seje proti vladi. Ječe so zopet prenapolnjene s političnimi »zločinci« kakor v najtemnejših carističnih dobah. Gibanje proti vladi z vso silo širi in podpihuje vladi nasprotno časopisje, ki z najkrepkejšimi bo-jami slika moč entente in namišljeno oslabelost osrednjih velesil. Tako priobčujc »Naš Vjek« pogovor z nevtralnim diplomatom, ki je rekel: Ne Francija, ne Anglija, ne Amerika se ne morejo in se ne bodo sprijaznile s hegemonijo Nemčije. Pomožni viri Anglije in posebno Amerike so ogromni. Zavezniško brodovje je močno kakor le kdaj. Protigermanska koalicija pričakuje kljub izločitvi Rusije in Ru-munije, da bo Nemčija uničena. Skoraj vse časopisje — izvzemši bolj-ševiško — je edino v tem, da za Rusijo ni drugega izhoda, nego da brestovsko pogodbo raztrga. Tako piše socialno-revolu-cionarno »Novoje Djelo Naroda«: Trenot-ni problem ne obstoja samo v likvidaciji boljševizma, marveč v osvoboditvi iz novega močvirja, v katero bi nemški varuhi radi vrgli ostanke Rusije. Ako pa zavrže-mo brestovski mir, potem pomeni to — odkrito, brez vsake lamentacije, jasno in odločno se mora to povedati — vojno, vojno na ruskem ozemlju, skupaj z imperiali-sti entente proti imperialistom srednje Ev- AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. julija. Uradno se poroča: Včeraj se je zgodaj zjutraj na vsel fronti ob Piavi od Susegane navzdol »če! silen italijanski topovski ogenj, ki s« je južno od San Dona v več oddelkih okrepil clo bobnečega ognja, Nekaj ur poznei« je v ozemlju ob izlivu Piave sovražna infanten ja napadla. V besnih, ves dan trajajočih bojih si sovražnik ni mogel nikjer priboriti uspeha, razen majhne pridobitve osetnlja pri Chiesa Nuovi. Tudi njegov posku«, da bi na južnem krilu pri Rovedoli spravil infanterijo pod varstvom sovražne mornarice na suho, se je ponesrečil v našem ognju. En sovražni poskus, da bi pri Zen-sonu prišel na nasprotni breg, si je t*ja> lovil. Tudi na benečanski gorski fronti {t bilo bojno delovanje izredno živahno. Zahodno od Asolona je preskušeni nižjcav-strijski pešpolk štev. 49 močan napad s protisunkom prestregel. Tudi severno od Col del Rossa in pri Asiagu smo italij«nsk« infanterijske sunke odbili. Na tirolski zahodni fronti zmerni topniški boji. Kakor se je kasneje dognalo, je slovitega italijanskega letalca - lovca majorja Baracca sestrelil dne 19. junija nadporoč* nik Barwig s četovodjem Kauerjem kol pilotom. Načelnik generalnega štab«. Poročilo vojnega tiskovnega stan«. Dunaj, 3. (K, u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Tri dni je bilo na bojiičtt primeroma mirno, kar so pač povzročile izgube, ki jih je imel sovražnik. Italijansko vojno vodstvo se je pa na to odločilo xa ofenzivo v posameznih odsekih tako v gorah, kakor tudi na ravani. Včeraj, ko »e je pričelo daniti, so pričeli silno streljati a topovi na fronti od Montella do izliva Piavej ogenj je dosegel mestoma moč bobnečega ognja. Sovražni sunek neposredno severno od San Dona je bil naperjen pred vsem delti Piave. Italijanska pehota je poizkušala tam prodirati v izlivno ozemlje reke in sicer je naskakovala, da doseže svoj namen, naravnost z zahoda in juga in se je tudi z morja sem z ladjami poskušala prepeljati čez vodo. V ljutem boju, ki }e tra- Večeri ob Lemanu. Spisal vseuč. prof, Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil Francc Fr. Štele. (Dalje.) V kaldejskih in asirskih klinastih napisih vzbujajo istotako sledovi tega nasprotnega razvoja pozornost učenjakov. Prečitali so stare pesmi, iz katerih zveni vera v enega Boga, stvarnika narave in sodnika umrlih; celo v poznejših časih se pokažejo pogosto nekake reminiscence prvotnih pojmov o enotnosti božanstva. Med drugimi je zanimiv slavospev na Hea, , ki se nahaja v British Museum-u; ko so j primerjali različne eksemplare, so se prepričali, da je. nekaj verzov s politeistično j vsebino vrinjenih v mlajše prepise; najsta- ! rejši del pa je čisto monoteističen. — Pri ! Perzih se pojavlja v mraku davnih stoletij vzvišeni in čisti kult Ahuramazde kot najstarejši. Zoroaster je samo reformator, ki je očistil to staro religijo od tujih primesi; isto vlogo si pripisujeta v znanih starih napisih Achamenida Kserks in Darij. Sele Artakserks Mnemon in njegovi nasledniki so uvedli iz političnih ozirov na podjarmljene narode kipe in kult malikov v religijo Irana. Pri Indih sc prvotni mo-noteizem ni samo določno izrazil v najstarejših vedskih pesmih, ampak je zapustil celo sledove v danes tako razrastlem j politeizmu. Največji evropski indoiogi ka- kor tudi sedanji učeni Indi trdijo, da je vera Vede zelo oddaljena od mnogoboštva. Imena različnih bogov so last različnih plemen, ki so Stvarnika po svoje nazivala; to dokazuje poleg drugega tudi dejstvo, da izražajo svojstva in funkcije, ki jih stare pesmi pripisujejo tem bogovom, vedno enako najvišje bitje. Celo ime enega božanstva dajejo drugemu: »Jaz Indra — poje slavna 4. himna — sem Varuna.« — Na Kitajskem so evropejski učenjaki šele v zadnjih letih odkrili molitve k najvišjemu bitju, ki jih samo ob slavnostnih dneh molijo in ki so brez dvoma ostanek najstarejših časov ter jih dandanes pred ljudstvom prikrivajo kot nekaj svetega. Tc molitve izražajo tako čist monoteizem, da bi jih vsak kristjan lahko pobožno molil. Z eno besedo: kjerkoli znanost prodre do začetkov stare kulture, kjer ne opira svojih hipotez na par ostankov kosti, ampak odkrije in preiskuje avtentične spomenike človeške misli same, tam najde vselej v najglobljih plasteh monoteizem, mnogoboštvo pa šele v višjih in poznejših. Nasprotno pa ni niti enega dokaza za nasprotni razvoj, da bi bilo kako pleme, kak narod, najprvo udaho ietišizmu in mnogo-boštvu, potem pa bi bilo napredovalo po samostojnem razvoju do monoteizma. — Če se semintja še kak sedanji orientalist trudi s konstrukcijo razvoja prastarih vzhodnih religij iz politeističnih začetkov, postanemo pri čitaniu posebno pozorni na apriorizem teh konstrukcij in pomanjka- nje dokaznega gradiva, kar je v čudovi- l ' o— o----- —f ---- t ~ • * * tem nasprotju z navadno natančnostjo teh učenjakov. Moramo torej, gospoda, računati s tem vsekakor čudnim pa resničnim dejstvom, da je človeštvo, ki gre navadno v vseh (rečeh: organizaciji držav, zakonodaji, znanosti, industriji, umetnosti pot napredka, — edino v religiji šlo splošno v nasprotni smeri. Gospodična W i 1 s o n. Zato moramo sklepati, da je edino v tem oziru človeštvo drugače obdarjeno: da ni zmožno ustvariti religije iz sebe, kakor ustvarja umetnost in znanost, ampak da jo j mora dobiti od zgoraj. Deville. To je ravno sklep, do kater?tfi sem hote! priti. H a i n b e r g. Brez dvoma se pozitivistična šablona, kakor nam jo je g. Bielski razložil, ne more obdržati nasproti današnjemu znanstvenemu raziskovanju. Nerazumljivo mi je, kako se jc mogel Renan spustiti v svojo mršavo razlago postanka monoteizma po Židih pod vplivom političnih oblik, ali pa —- kar zopet drugič eventualno misli, pa jako neskladno s prvo hipotezo — vsled semitskim narodom posebno lastnega »mo-noteističnega instinkta<■ ko so že bile znane sledi prvotnega monoteizma pri Egipčanih. V delu Brugscha Religion und Mythologie der alten Aegypter« bi bil lahko bral celo vrsto tekstov, ki kakor na dlani kažejo, kako čudovito jasno se je svital že starim Egipčanom pojem duhovnega in neskončno popolnega Boga, s skoro vsenji atributi, ki mu jih pripisujejo krščanski teologi. — In kaj iz tega sledi? Samo to, da je vprašanje postanka religij veliko bolj zamotano, kakor smo ai do nedavna predstavljali in da mogoče pri sedanjem stanju znanosti nismo zn)o2ni popolnoma razjasniti njihove geneze. Konstrukcijo pozitivistev moramo zavreči, splošno filozofične misli pa: da je krščanstvo enorodno z drugimi religijami, da izhaja iz skupnega začetka, ne potrebujemo nikakor po moji misli opuščati, in je | celo ne moremo. Dosedaj sem sledil razvoju misli go-| spoda Deville in skladale so se mi vse v I racijonalno celoto, v kateri sem videl zve- zo in edinost — ali vsaj možnost, priti do edinosti. Sedaj pa ste to celoto razbili, ker ste izvzeli krščanstvo iz splošnih svetov- nih zakonov. Nc vem, kako bi Vam še mogel slediti. S i c m i o n o w, Gotovo krščanstvo daleko nadkrilju je druge sočasne religije, toda veliko mu še manjka do tega, da bi postalo defini-tivna religija človeštva. Bližamo se času ko se bo krščanstvo oprostilo vseh dogem in zakramentov in postalo čisti zakon lju bežni; jal, dokler se ni stemnilo, smo povsod odbili sovražnika in mu zadali izredno težke izgube. Italijani so se ustalili Ie v ozkem pasu ozemlja pri Chiesanouvi, ki leži štiri kilometre jugovzhodno od San Dona di Piave. .kjer so prekoračili Sile na zahodnem robu delte. Z ognjem smo zabranili severno od tam in. pri Zensonu poskus sovražnega oddelka, ki je poskušal, da se prepelje v čolnih na vzhodni brez Piaye, Tako enotno, kakor opisane, niso vodili tudi zelo trdovratnih italijanskih sunkov na gorski fronti na obeh straneh Brente. Vsi poskusi sovražnika, cla bi napredoval čez posamezne točke svojih bojnih črt s 15. junija, so omagali na neomahljivih postojankah . vrle naše pehote, Italijansko uradno poročilo. 3, julija. Ob spodnji Piavi smo včeraj Izvedli ceio vrsto odločnih sunkov in osvojili ozemlje kljub žilavemu odporu sovražnika, ki se je trudil, da bi izkoristil vse prednosti deloma poplavljenega ozemlja. Ujeli smo okoli 1900 ujetnikov, med njimi 45 častnikov, ter zaplenili številne strojne puške, možnarje in različni mate-rijal. Severozahodno od Grappe smo junaško prestregli sovražni protisunek. Ob gornjem koncu doline San Lorenzo so se hrabre čete 9. zbora v spretnem navalu ustalile v včeraj pridobljenih postojankah. Število ujetnikov se je zvišalo na 25 častnikov in 596 mož. Poleg tega smo zaplenili 22 strojnih pušk in mnogo vojnega mate«, rijala. Na Asiaški planoti so se francoski oddelki vrnili s sijajnega pohoda pri Zoc-chiju z ujetniki, t Italijanska protioienziva, Italijani so pričeli z ofenzivo. Uvedli so jo dne 2- t, m, na celi fronti s trajnim streljanjem topov. Sunek so izvedli pri izlivu Piave, kjer je italijanska pehota naskočila po bobnečem ognju, ki je trajal več ur. Napadali so na obeh straneh železniške proge Padova — Mestre — Lativ sana — Gorica, kjer vodi železnica čez Piavo, Severno od železniškega mostu leži večkrat imenovani kraj Zenson. Chie-sanuova leži južno od železnice na desnem bregu Piave, Revedoli pa leži na levem bregu reke blizu morske obali. Sovražnik je napredoval le pri Chiesanuovi. Za glavni !sunek so si izbrali Italijani to točko najbrž za to, ker operacijo lahko podpirajo z morja sem in ker tam Piava ne dere, dasi je široka. Ob spodnji Piavi se voj* ikuje tretja italijanska armada. Bilko oa Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Ruperta. Uspešne pozvedovalne praske. Močnejši sunki Angležev pri Merrisu in Me-yernevilli so se ponesrečili, V krajevnih bojih severozahodno od Alberta smo ujeli ujetnikov. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Severno od Aisne so se davi razvili krajevni boji. Med Aisno in. Marno je živahno delo vanje sovražnika trajalo dalje. Delne napade pri St, Pierre-Aigli in zahodno od Chatteau Thierryja smo odbili. Iz neke amerikanske skupine devetih enot smo sestrelili 4 letala. Poročnik Udet je pri tem priboril svojo 39., poročnik Loewenhardt svojo 33. in 34. zmago. Poročnik Friedrich in podnarednik Thom sta sestrelila svojega 20, nasprotnika, Berlin, 3. zvečer. Uradno: Krajni delili boji so se bili severno od Aisne. Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Pomorska vojska. Berlin, 3, (K. u,) Uradno: Naši podmorski čolni so potopili na Sredozemskem morju štiri parriike, ki obsegajo okroglo 15.000 ton, fe} Američani v Franciji Washington, 4. (K. u.) Reuter poroča: Združene države so zgradile meseca junija 280.000 ton težkega ladjinega prostora, v prvih 6 mesecih so zgradile 1,840.000 ton. Vojni tajnik Baker je naznanil, da so odposlali v Francijo nad milijon ameriških iet. Boindyra in se je razširila do Adrometa. Vstaši povzročajo velik strah med prebi-valstvovm in napadajo vasi in mesta. Proti bbiskal dr. pl. Seidlerja in imel ž njim deljš. pogovor. Govorice o cesarju in cesarici. Proti nesmiselnim govoricam o cesarju in cesarici. Dne 3. t. m. so se oglasili pri ministrskem predsedniku dr. pl. Seidlerju voditelji nemških strank in vprašali, kaj namerava vlada ukreniti proti nedopustnim govoricam, ki se zadnji čas širijo o cesarju in cesarici; te govorice najgloblje žalijo čut patriotično mislečega prebivalstva. Dr. pl. Seidler je izjavil, da tc podle in nezmiselne govorice, ki izhajajo nedvomno iz zunanjih sovražnih virov, z naj-globjim ogorčenjem zavrača in osebno jamči, da ni na njih niti sence resnice. Oblasti bodo proti razširjevalcem, posebno pa proti povzročcvalcem teh govoric najbrezobzirneje nastopile in dolžnost vsakega državljana je, da jih v tem podpira, -f- Slovenec predsednik ogrske magv natske zbornice. Za predsednika ogrske magnatske zbornice je imenovan poma-žarjeni prekmurski Slovenec dr. baron Julij Wlassits (Vlašič). / —, * H i -j- Mažarski pohlep po bosenskšh zemeljskih zakladih. Splitska »Nova Doba« jc zvedela iz zanesljivega vira, da se je bil pred meseci v Budimpešti osnoval konzorcij madjarskih kapitalistov, ki razpolaga z glavnico 300 milijonov kron, z namenom, da dobi v najem vse bosensko-hercegovske rudnike za 100 let. Glasom dogovorov z vladnimi činitelji bi pripadlo bosenskemu erarju 20ro dobička, ostalih 80% pa madžarskemu konzorciju. Pogodba se je imela skleniti že meseca marca, a stvar je bila prišla v javnost in iz strahu pred njo so jo zaenkrat odložili, + -Hrvatska Država« v Bosni prep©' Vedana. Bosenska deželna vlada je prepovedala razširjanje zagrebške »Hrvatske Države«, -f- Francosko delavstvo za mir. Francoska splošna delavska zveza je v svojem glasilu »La Bataille« objavila odprto pismo, v katerem v imenu delavstva zahteva, naj vlada objavi vojne cilje, katere zasleduje in splošne mirovne pogoje, da bo imelo ljudstvo možnost, da izvršuje kontrolo nad potekom dogodkov in prepreči, da ne bi sc kaka ugodna prilika za pravičen in trajen mir zamudila. Le taka politika prave svobode in medsebojnega zaupanja med vlado in ljudstvom more oovarovati deželo pred bolestnimi katastrofami. Mir narodov se mora približati na podlagi Wilsonovih načel, ki jih vsebujejo tudi delavski sklepi v Clermont-Fer-randu. -j- Mirovno posredovanje španskega kralja. >Baseler Nationalzeitung« poroča: V Parizu trdijo, da je prišel v Pariz španski kralj Alfonz, da razpravlja o mirovnih pogojih, vsled česar Nemci ne obstreljujejo Pariza z dalnostrelnimi topovi, Govorico beležijo tudi resni listi, -j- Cecil o Burianovih mirovnih poskusih. V angleški spodnji zbornici je opozoril liberalni poslanec Mason na zadnje Burianove mirovne izjave. Vprašal je, če so se pečali z Burianovim nastopom, da se doseže mir, ker se mu zdi, da je potreben le zlati most ali vez potom kake nevtralne države, da se nadaljuje konverzacija, ki jo je sprožil grof Burian, Lord Robert Cecil je odgovoril v popolnoma odklonilnem smislu. Prebral je izjavo proti mirovni pogodbi z Rumunijo in rekel, da odklanja vsa pogajanja z Nemčijo in z Avstrijo-Ogrsko, dokler ne razveljavijo mirovnih pogodb, ki so jih sklenili na vzhodni fronti. H- Ker je razžalil Kiihlmanna. Berlinsko deželno sodišče je pričelo razpravljati 4. t. m. o tožbi, ki jo je vložil nemški državni zunanji tajnik pl. Kuhlmann proti velenemškemu glasilu t "Deutsche Ztg.« Predsednik Veienemške zveze-.- justični svetovalec Class v Mogunciji je namreč na nekem shodu zveze rekel, da sede v najvažnejših nemških uradih osebe, ki v nravstvenem oziru in giede na čustvo odgovornosti ne odgovarjajo zahtevam, ki se morajo zahtevati od političnih voditeljev. Ko jc pozvalo časopisje Classa, naj pove imena, je objavila »Deutsche Ztg.« članek, ki jc naravnost očital dr, pl, Kiihlmannu, da je v posebno obtežilnih okolnostih s svojim obnašanjem ponižava!, oziroma oneča-5čal v inozemstvu dostojanstvo nemške države in nemškega imena. Ker jc časopisje pisavo Deutscher Ztg. grajalo, je izšel , v Deutsche Ztg.« drugi članek, v katerem ne je očitalo, da jc dr. Kiihlmann v Bukareštu lahkomišljeno veselja čil in da vsled svojega obnašanja ni mogoč kot državni tajnik. Razprava bo trajala tri dni. Gospodarski posvet sporazuma. Dne 2. t. m, so olvorili v Londonu mednarodni gospodarski posvet. Angleškemu kralju so brzojavili, da preveva zbrane na rede neomajljivi sklep, da posvete vse svoje napore odločnemu in uspešnemu nadaljevanju vojske, - Slika iz Rusije, V Venkofu« ":ita-mo: Neki švedski pa mik je nakladal v Rusiji 115 ton bakra za Švedsko. V pristanišču so se zbrali ruski mornarji ln so za-branili s silo nakladanje, misleč, da je | baker namenjen za Nemčijo. Na intervencijo švedskega veleposlanika je proglasila moskovska vlada, da sme parnik naložiti baker. Toda mornarji se niso ozirali na ukaz vlade, ne na intervencijo ljudskega komisarja, ki je prispel iz Moskve. Šele na zborovanju na križarici »Olga* so dovolili mornarji parniku, da sme nakladati. Toda na krov parnika so poslali dva zastopnika mornariškega sveta, ki naj se prepričata, da ne pojde baker na Nemško. -f Zakaj je zapustil Kerenskij Rusijo? »Oeuvre« poroča iz Pariza iz ruskega poslaništva, da je moral Kerenskij pobegniti, ker so mu boljševiki grozili. Pobegnil je čez neko murmansko pristanišče in se je več mesecev skrival. ~r Rusko časopisje v Petrogradu. Švicarski listi priobčujejo statistiko ruskega časopisja v Petrogradu. Največji časopis je »Sovrence, moje Slovo«, ki je izhajalo pred nedavnim časom še v 120.000 izvodih, a danes ima le še 80.000 odjemalcev. List podpira kadete. Izborno urejeno glasilo Gorkega »Novaja Žizn« izhaja v 55.000 izvodih, »Rječ« v 50.000. — Socialistični »Den« ima danes le 25,000 naročnikov, medtem ko je izhajal še pred kratkim v 100.000 izvodih. Organ Černova »Delo naroda« ima 13.000 naloga. Maksimalistični »Novij Luč« ima le 5000 naročnikov. Izmed nepolitičnih listov izhaja »Petrograd-skij Golos« v 35.000 izvodih, »Petrograd-skaja Gazeta« pa v 18.000. Izmed večernih listov ima »Vcčernije Ogni«, ki izhaja mesto Suvorinovega »Večernoje Vremja« z izrazito protinemško tendenco, 65.000 naloga. Burcev izdaja -Petrogradskoje Eclo«. »Večerni Čas« ima 40.000 naročnikov, »Novije Vjedomosti«, ki izhajajo mesto «Birževia Vjedomosti« 25.000. Dalje »Večernija Vjedomosti«, ki konkurirajo z »Novija Vjadomosti« in »Večernoje Slovo« — z »Večernije Ogni« imata le krog 15.000 naročnikov. »Večernoje Slovo« je vseslo-vansko in protinemško. Večerne izdaje imajo tudi »Petrogradska Gazela« in bolj-ševiška »Krasnaja Gazeta«, Bnmne novice. — Zdravje cesarice Zite. Dunaj, dne 3, julija, (Kor, u.) Zdravje cesarice se je izdatno zboljšalo. — Osebna vest. Občinski odbor na Koroški Beli je imenoval g, knezoškofa dr. Jegliča za častnega občana. — Imenovanja. Ministrski svetnik v finančnem ministrstvu dr. Rudolf Sajovic je imenovan za višjega finančnega svetnika. — Geometri Rudolf Didek v Ljubljani, Franc Omerza v Litiji, Franc Zupančič v Kranju in Vladimir Vrtel v Ribnici so imenovani za višje geometre drugega razreda v devetem činovnem razredu. — V vojno službo je bil brzojavno poklican c. in kr. vojni kurat v rez. frančiškan Josip Krakar na Brezjah. — Odlikovanja. Cesar je podelil častno znamenje Rdečega križa I. vrste svojemu generalnemu pobočniku generalu pehote baronu pl. Martererju in armadnemu sanitetnemu šefu generalnemu štabnemu zdravniku dr. Aleksandru Majewskemu in veliki križ Franc Jožefovega reda vele-industrijcu baronu pl. Liebigu. — Iz gledališča. Naša notica od 2. t. m., da je g. nadkomisar Fran Govekar izstopil iz gledališkega vodstva, ni bila točna. G, Govekar je odstopil le kot inten-dant in kot ravnatelj opere in operete, Posle intendature prevzame ravnateljstvo samo, kakor je bilo že prvotno določeno. Ravnateljstvo je telefonično poklicalo iz Zagreba g, N u č i č a , da dovrši pripravljalno delo za sezono. G. Nučič je prispel pretekli torek v Ljubljano in je posle že prevzel, Artistično vodstvo opere in operete bo imel prvi kapelnik. Angagementi so večinoma že sklenjeni. Dramsko osobje bo sestavljeno kolikor mogoče iz slovenskih moči. — Iz naše mornarice. Red železne krone 3. reda jc dobil fregatni kapitan Adolf Potočnik. Z oficirskim križcem Franc Jožefovega reda je odlikovan poročnik linijske ladje Friderik Brož; v drugič odlikovan z vojnim zaslužnim križcem linijske ladje Demeter Rudnien; za po* morske kadete so imenovani pomorski aspiranti: Zdenko pl. Vukovič, Zdenko Pa* pež, Makso Milkovjč, Hironim Kačič-Di-mitri, Viljem Aleš, Adolf Aniš, Karal pl. Levičnik, Ivan vitez Nikola, Štefan pl. Ru-menovič; za pomorske aspirante gojenci pomorske akademije Homer Munič, Hugo Morin, Zvonimir Vukclič, Hefbert Belar, Tcod_>r Vrbica, Ivan Kregar, Teodor pl. Cavalar, Oskar Jeglič, Ivan Kramer, Mi-lodrag Matašič ter Milivoj Kovačevič. — Sprejem naših gorskih strelcev v Ennsu. Iz Ennsa nam pišejo med drugim: Značilno je, kako so nas sprejeli prebivalci Ennsa. Če jc šel dan po prihodu kak naš vojak po cesti, so se ljudje skrivali pred njim, posebno še čc jih je bilo več skupaj. K o so hoteli v gostilno, so jim pred nosom zapirali vrata kakor pred razbojniki. Niti ?edai ne dobijo po gostilnah nič jesti, medtem ko je civilistom in drugim vojakom še marsikaj na razpolago. — Tak sloves je šel pred našimi vrlimi fanti v Enns! — Izredni (vojni) zrelostni izpiti na kn.-šk. privatni gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano so se vršili tekom šolskega leta 1917/18 štirinajstkrat. Pri teh je bilo apro-biranih 25 kandidatov, ln sicer: 10. oktobra 1917 Oblak Frančišek, Borovnica (z odliko); Raznožnik Janko, Lesce (z odliko); 30. novembra 1917 Gerčar Feliks, Cvibel pri Žužemberku, Oman Peter, Žab-nica, Slabe Franc, Vipava; 18. decembra 1917 Košiček Jožef, Žužemberk (z odliko), 10. januarja 1918 Ferjančič Edvard, Vipava, Mihevc Josip, Dolenji Logatec, Vrto-vec Josip, Velike Žablje (Primorsko); 26, januarja 1918 Demšar Franc Jožef; 16. februarja 1918 Simončič Pavel; 5, marca 1918 Kalan Janez, Stara Loka, Krebelj Peter, Gorica; 16. marca 1918 Žagar Martin, Spod, Gameljne pri Šmartnem pod Šmarno goro; 26. aprila 1918 Premru Ivan, Vrh-polje pri Vipavi, Skvarča Ludovik, Slavi-na; 13. maja 1918 KraJjič Ivan, Studenec-Ig (z odliko); Oražem Josip, Globel pri Sodražici (z odliko); 17. maja 1918 Hočevar Anton, Velike Lašče; 28. maja 1918 Škarabot Stanko, Gradiška (Primorsko); 18. junija 1918 Mauer Andrej, Postojna, Oblak Otmar, Vrhnika; 28. junija 1918 Mihael Krek, Leskovica, Kalan Andrej, Cerklje pri Kranju, Škerjanc Jernej, Volčji potok pri Kamniku, — Izpitom je večinoma predsedoval gospod c, kr. dež, šol. nadzornik vladni svetnik dr. Janko Bezjak; le 26. aprila, 17, maja in 28. junija pa. ravnatelj dr. J, Gnidovec. — Padel je 11. novembra 1917 pri napadu na neki hrib pri Asiagu 19 letni Anton Klein jz Sel pri Sv. Duhu. Služil je pri 17. pešpolku. — Planinska pot na Klek pri Ogulinu je popravljena in uporabna. — Iz Suhora se sporoča: Tu je pred kratkim umrl goriški pregnanec g. Jožef Keber, gostilničar in posestnik iz Bukovi-ce štev. 21, v starosti 75 let. Zapušča hčer in 4 sinove, ki so vsi v vojni. Bil je marljiv in veren gospodar. Vedno je hrepenel, da bi še enkrat videl solnčne goriške kraje in tam umrl, a želja se mu ni spolnila, umreti je moral v tujini. Vse ga je spoštovalo, kar je pokazal tudi njegov pogreb, katerega so se udeležili Goričani in tudi Suhorci v obilnem številu. — Delitev kart za kadilce. Od 5. t. m. se bodo za tobačni založili okraj ljubljanski mesto Ljubljana in deli ljubljanskega, vrhniškega, brdskega in kamniškega sodnega okraja) v trafikah delile karte za kadilce. Trafikanti in kadilci se opozarjajo na zadaj natisnjeni razglas finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — V Rusiji oženjeni vojni ujetniki, Kakor poročajo, je med vojnimi ujetniki, ki se vračajo iz Rusije, nepričakovano veliko takih, ki so se bili v Rusiji oženili in prihajajo sedaj z ženo in otroki. Na meji so ustanovili za te oženjene vojne ujetnike posebno postajo, ki je pa kmalu postala premajhna. Kakor možje, morajo tudi žene prestati predpisano karanteno. Nato pošiljajo može v vojaško službo, žene ozir, družine pa morejo oditi v moževo domovinsko občino ah kamor žele. Če se pozneje izkaže dvoženstvo, uvede vojaška oblast postopanje za vazveljavljenje drugega zakona. V tem slučaju morejo prizadeti tudi prositi, da se druga žena in otroci odpravijo nazaj v Rusiji. -- Gregorijanski koledar uvedejo 14. julija 1918 v Moldavi. — Zaradi zdrobljenega kruha. Ribiški vojaški oddelek v Račišču je dobil kruh s Korčule. Ko so kruh delili, je začel straž-mojster Telenta, doma s Korčule, vpiti na vojaka Martina Druškoviča, zakaj je kruh ves zdrobljen. Vojak se je nekaj zagovarjal, nakar je Teleda zgrabil puško in vojaka na. mestu ustrelil. — Nov hrvatski list. Požeški akademiki so sklenili izdajati nov list — >.Jedin-stvo«, ki se bo začasno tiskal v Zagrebu. — Kruh za uredništvo, V Varšavi, tako kakor drugod, vladat? glad in beda, kljub temu, da leži Varšava sredi največje žitnice Evrope. Neka kmetica iz okolice je pripeljala v Varšavo na vozu več hlebov kruha, katerega jc razdelila med ubogo mestno prebivalstvo. A zadnji hleb kruha je prinesla s posebno poklonitveno pesmico v uredništvo največjega varšavskega dnevnika »Kurier Warszavski«, — 629.000 vojnih pohabljencev v Nemčiji. V glavnem odseku nemškega državnega zbora je podal višji štabni zdravnik Schultzen sledeče podatke glede vojnih pohabljencev v Nemčiji: Med vojaki, ki se zdravijo v lazaretih, je zmožnih 90% oseb za vojaško službo, med temi 70% za službo na bojišču. Smrtni slučaji v lazaretih znašajo komaj 1—1'2%. Dosedaj so izpustili 629.000 vojakov kol nezmožne za vsako vojaško službo. Med temi je 70.000 težko pohabljenih, a 1950 »lepcev. — »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu« je praznovalo v minulem upravnem letu 1916/17 dvajsetletnico svojega obstanka, S ponosom sme i zreti na uspešno dvajsetletno dejo. V tej dobi je razdelilo v podporah 101.7" 25 v, 399 slovenskih visokošolcev je v našem društvu gmotno oporo in n. vsi ti že delujejo bodisi na bojnem t ali v domovini za narod. Navzlic svetov-, vojni je mogel odbor dozdaj s pomočjo blagih podpornikov in dobrotnikov izpolnjevati svojo vzvišeno nalogo. Toda s strahom gledamo v bodočnost; zakaj čaka nas šele najvažnejša naloga po končani vojni, ko se povrnejo dijaki vojaki na visoke šole nadaljevat svoje študije, bolni jn j?myčeni na duši in telesu, ko bodo Iskali sveta in gmotne podpore v prvi vrsti pri svojih rojakih in podpornih društvih. Kje bomo našli potrebnih sredstev, da jim pomagamo v njihovem bednem stanju? —< Razpoložna društvena glavnica znaša le 4561 K 60 v,, katera vsota bi se porabila v devetih mesecih za osem dijakov, ako bi se jim dajalo povprečno podpore mesečnih 60 K. Pomisliti pa tudi moramo, da narašča draginja skoro od dne do dne in da bo po vojni število prosilcev šestr do sedemkrat večje nego zdaj (1. 1905/6 je bilo 82 podpisancev). Da more torej društvo i nadalje izvrševati svoje človekoljubno delo, je naša prva naloga, da povišamo društvene dohodke in začnemo že zdaj nabirati nekak rezervni zaklad za bodočnost. Zato se obračamo do slovenskih rodoljubov, zlasti do tistih, ki jih je Bog obdaroval s posvetnim blagom, in do slovanskih denarnih zavodov, do občinskih, okrajnih in drugih javnih nastopov, naj podpirajo v teh obupnih časih našo revno, a nadarjeno in marljivo visokošolsko mladino z večjimi prispevki ter nam pomagajo vsaj deloma nadomeščati izgube, ki nam jih je krvava vojna prizadela v aka-demičnem naraščaju. Kdor ni prejel tiskanega poročila niti čekovnice, naj blagovoli denar poslati po poštm nakaznici na blagajnikov naslov: Ing. Henrik Mohorčič, Graz (Gradec), Engelgasse 13. —■ Za od« bor: Dr. Žižek, predsednik. Uubilanske novice. lj Društvo ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani (Towarzystwo Milosnik6w Pol-ski w Lublanie) je imelo včeraj, kakor smo poročali, odborovo sejo. Sklenilo s« fe, sklicati za prihodnji torek, 9, t. m. ob 8. uri zvečer oljčni zbor. Kraj se bo naznanil pravočasno. Prijatelji društva dobrodošli' Odbor. lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Meix-ner, bolniška devica, 56 let. —r- Josip Lei-njak, rejenec, 65 let. — Fran Mozetič, bivši zidar, 73 let. — Anton Debeljak, dro-gist. 27 let. — Adela Rumpel, zasebnica, 67 let. — Elizabeta Prinčič, žena zasebnega uradnika, 64 let. — Zdenko Vahtat\ kiparjev sin, 10 jpesecev. —r- Marija Kovče^ dninarica, 64 let. % lj 15 kg fižola za dvoje spodnjih hla& Prijatelj nam piše: V nedeljo dopoldne sem srečal na Karlovški cesti moj;*, kate«i remu se je na prvi pogled videlo, da je zelo razburjen. Lista vi me in pravi: »Slišite Vi, ne morem naprej, moram Vam nekaj povedati. Vsega bo konec, nič več ml ni mogoče živeti. Poglejte! Prihajam pravkar od nekega trgovca. Ponujal mj je paf spodnjih hlač. In veste kaj je zahteval za nje, za par spodnjih hlač? Pomislite! 15 kg fižola! In fižol jc danes po 12 kron. Torej 180 K za par spodnjih hlač- Saj mora biti vsega konec, če nas bodo tako odirali.' In mož je odšel dalje ter na ves glas vpil po cesti; »15 kg fižola za dvoje gat.« —- Od druge strani se nam pa poroča, dl je neka kmetica zahtevala za poldrugliter« sko steklenico mleka 1 srajco! ;a te'."' Sfaierske novice. š Minister eksc, vitez Žolgar se nahaja. sedaj z rodbino na letovišču v Slov, Bistrici. Obiskuje prav pridno naše Pohorje. š Na celjski gimnaziji vladajo zelo čudne razmere, Nad polovica dijakov je slovenskega rodu, med profesorji pa sta Je 2 Slovenca, ostali so vsi Nemci iti med njimi 4 češki renemti. Razumljivo je, da ob času tako hudih narodnostnih nasprotij, ko je pri najboljši volji mnogokrat tciko varovati popolno objektivnost, mora tako razmerje slabo vplivati na vzgojo. Potrebnega umevanja in ljubezni med učenci in učitelji ni, in kakor je pokazal sklep šol-skega leta, tudi ne potrebne objektivnosti v presojanju šolskega napredka ter ocenjevanja nravnosti. š Poročil se je dne 2, julija v Gradett nadporočnik Fran pl. Velikipriloh z gdč. Terezino pl. Reinighaus. š Društvo javnih in zasebnih nameščencev v Mariboru jc izvolilo za predsednika prof. Voglarja, podpredsednika prof. Marina, tajnika Koraša in blagajnika č. g. Šparla. Društvu se jc do danes že prijavilo 150 članov. š Slabo vreme. Neprestan dež je napravil mnogo škode na poljih in travnikih. Žito ne more dozoreti, na vinski trti in sadnem drevju se že prikazuje pereno* spera, dočim leži po travnikih mnogo po-košer.e trave, ki se ne more sušiti in linije. Tepe nas nesreča za nesrečo! Komike novice. k Duhovniške vesti. Prezcntirani so; Na mestno župnijo sv. Ilja. v Celovcu g. n ie» PirliKig!ii::EiEiiiii]BaniiiiiHiii:cagiiaiaiiaieaii>i9iiiiiv Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno 1.1893. V Ljlijl reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v TA, 15 ali 22'A letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev._J9, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 'A %. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915. K 519.848'40, Deležnikov je bilo koncem leta 1915. 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za K 6,089.850"—, aiaicgiaoaasaaaaaaaaiaaaaiiiiii^anumgaisiiaiaaaailii aa BB B D n B ■ n ■ D aa b a a n ■ H B B B b B 31 n n B 19 a ■ ■ B ■ ■ BB ■ B a n B B ■ S b m ■1 B II l> u m hotel Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod šifro »Hotel«. Sprejme se kavarniška pomivaSka Hrana in stanovanje v hiši. — Kje? povi uprava »Slovenca« pod št. 2305. Sprejme se takoj zdravo, močno ki se razume na vsa hišna dela. Več se poizve pri gosp. Iv. Bonač Sin, tovarnar, Ljubljana, Čopova ulica. Z&stonj dobi vsak na željo moj glavni katalog ur, sre-brnine, zlatnine in godbenih predmetov. Violine po K 14, 20, 25, in više. Dobre harmonike po K 16. 25, 35 ln 50; dvovrstne harmonike po K 70, 8a 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 210 In 280. Zamena dovoliena ali denar nazaj. Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. — Razpošiljalnjca Jan Konrad, iSLost (Bribc) «tev, 1754, CesKo,