171
Dopisi.
Dunaj 15. maja. (Čez Dunaj v Moskvo.') Snoči je bilo v „Slovanskoj Besedi" na Dunaju vrlo zanimivo. Tamo si mogel videti iskrene rodoljube, učene gospode,
muže, kteri leta i l&ta neutrudno dčlaju na polju slov-stenosti slavjanske. Mnogo je bilo Slavjanov v „Besedi" na Dunaju živečih, pa tudi cestujučih na narodo-pisnu razstavu v Moskvu, namreč Srbi iz Belogagrada, iz Banata, onda Horvati, nčkoliko Slovakov i triji iz Slovenije. Pogovarjali smo se prijazno i po bratski vsaki v svojem narečju i razumeli smo se dobro, osobito, ako smo govorili po čase, po malu. Tudi se je prigodila nektera neobična. Tu sedita pri mizi jeden Srb i jeden Slovenec i se pogovarjata o uzajemnosti slav-janskoj v slovstvu i v jeziku i tu začne Slovenec klicati po imenu nekoga Srba, kojega domoljubje i spise izvrstne uže davno pozna i bi ga rad spoznal take po osobi. Zravno tega Slovenca sedeči Srb, s kojem sta se ravno pogovarjala, zapita: A sta čete, gospodine! Ja bi se rad osobno upoznal s tem gospodom, kojega po imenu kličem. A Srb odgovori: Onaj, kojega zovete, to sem ja, s kojem se upravo pogovariete. Srdečno sta se objela. — Blizo tako je moralo biti pri prvih kristjanih, o kterih se bere, da su bili vsi jedne misli i samo jednoga srca. Dreve, dnes zvečera 15. maja se podamo po severnoj železnici na cestu k razstavi v Moskvu.v V mestu Preravi v Moravi pripeljaju se po železnici Cehi, Moravani i nekteri Slovaki i se budu k nam pridružili, pa onda s Bogom veselo dalje. Zdrav -stvujte!
Slovenec cestujuči v Moskvu. V Buda-Pestu 11. maja. V. B. — Po mesečnem prestanku bode morebiti nekaj vrstic iz Ogerskega „Novicam" po volji. — Al s čem naj začnem, da ne zabim kake važnejše reči? — 8. maja sta se presvitli cesar in cesarica v Buda-Pešt pripeljala; po vseh ulicah, kodar sta se peljala, bilo je ljudstva toliko, da se je vse trlo; nekteri kraji so bili se žlahnimi cveticami okinčani, na primer: kolodvor v Peštu, železni most čez Donavo, vodna vrata v budinsko trdnjavo. — Čedalje bolj se Magjarov radost bliža svojemu vrhuncu. In kaj bi ne, ker jim gre vse tako po volji. Na vse strani se delajo priprave za kraljevo venčanje (kronanje). Iz farne cerkve Matere Božje v budinski trdnjavi, v kteri se ima cerkvena svečanost kronanja obhajati, se vsi stranski oltarji odpravljajo, da ne bi potrebnega prostora zastavljali. — V Peštu, ravno pred mostom, se napravlja griček za kronanje (Kronungshiigel). V obeh mestih (v Budi in Peštu) hišni gospodarji svoja poslopja cedijo, tlak po cestah in ulicah se popravlja, na priiožnih krajih se napravljajo odri za gledalce, hišni posestniki in gostači za dan kronanja okna svojih stanovanj in balkone (mostovže) za veliko ceno ljudem prodajajo itd. itd. — Iz vsega tega se vidi, da se bode kar najbržeje praznovalo, ako ne nastopi kak nepričakovan zadržek. — Tudi troj edina kraljevina hrvatska ima pri kronanji v Buda-Peštu svoje zastopnike imeti. Kako, še danes Magjari ne vedo, vendar so si v svesti, da Hrvate dobijo pod svoje krilo, kakor so dobili Er-deljce. Al junaški Hrvat ni Erdeljec, in zato „ma-gjarorszag" ni še tako gotov, kakor ga si fantazija ma-gjarska domišljuje. Smehljaje se Magjari ozirajo na avstrijske Slovane in Rumune, kteri se dvalizmu ustavljajo; očitajo jim, da so protivniki ustavnega življenja, protivniki kulture, protivniki cesarstva! Magjarski in magjaronski časniki črnijo Slovane, da se ozirajo v Moskvo, k barbarskim Rusom, da njim je slovansko pleme ljubše nego svoboda, nego prosto gibanje v konštitucijalni Cislajtanii. Kdor hoče o tej reči sam brati, kako magjarski časniki divjajo nad etnografično razstavo v Moskvi, vzame naj Deakov nemški časnik „Pester Lloyd" od 9. maja t. 1. v roke, ter naj čita članek z napisom „Friedensbotschaften". — Magjarski časniki bi radi dokazali,  da za hrvaški deželni zbor v
172
Zagrebu ni ođ škode, da se preuzvišeni vladika S tro s s-majer  ne  udeležuje  pri  tem zboru.    Kaj bi bili neki Magjari počenjali, ako bi bilo moralo Deakovo mesto v peštanski zbornici prazno ostati? O precartana ma-gjarska enakopravnost! Veliki „magvarorszag" je še le na papirji gotov;   od   papirja   do  gotovosti  pa,   kakor skušnja uči, je se veliko   korakov;   tem manj se nam je bati velikega  „magjarorszaga"  na   papirji.   Ali mar mislijo Magjari, da le oni imajo čutje za svojo narodnost ,  in da je greh,   ako  Slovane in Rumune navdaja narodno čutje in da se poganjajo za avtonomijo, enako magjarski?* Slovani   in Rumuni   imajo   še   dosti  krepkega duha,   dosti materijalne  in duševne  moči v sebi, da  bodo  magjarsko  nasilstvo  preživeli.   —   Volitve či-novnikov (uradnikov)  pri županijskih restavracijah (tako se imenuje doba,   kadar odstopijo stari županijski činovniki  ter se  volijo novi)  se vedejo sploh Ma-gjarom po volji,   ker   odbori  ali  županijski  zastopi so od deželnega zbora v Peštu  tako  odobreni,   kakor   so se ustanovili leta 1861.,  to je,  v čisto magjarskem duhu;   —   od slovanskih  ali rumunskih činovnikov pri županijah ni duha ne sluha;   magjar,   magjar in vedno le magjar! — Iz popolnoma zanesljivega vira sem zvedel, da „honvedi" (Košuthovi bojovniki) in uradniki iz prekucijske dobe leta 1848/9 in tudi njih vdove zahtevajo od vlade, da se njim dadć penzije.    Veliko 1848njakov pa se neki   bode  vzelo v  državne   službe  ali pa so že v službi. — Magjarsko ministerstvo neki misli še drugo grajščino kupiti ogerski kroni ali pa jo je že kupilo; — kaj čudno je  to,   ker od začetka svojega gospodarstva ogersko ministerstvo še ni neki prav nič denarja odposlalo v skupno državno denarnico na Dunaj,   marveč si  je od tam  že  več  milijonov  goldinarjev  izposodilo. Kaj bodo   druge dežele o takem  dvalizmu rekle?    Kaj bode neki s tistimi 20 milijoni goldinarji,   ktere je dunajska vlada ogerski  deželi  posodila leta 1863/4 v pomoč zarad slabe letine 1. 1863? — Davki se neki prav pičlo in redko plačujejo,   pa temu se ni čuditi, ker se je   eksekucija   davkov   z   vojaško   pomočjo   popolnoma ustavila.    Kdor  bi  magjarskim  in   magjaronskim časopisom verjel,   moral   bi   misliti,   da so prebivalci oger-ske dežele   kaj   zadovoljni z magjarskim ministerstvom in s   postavami   leta 1848;   al   temu   nikakor  ni tako; zadovoljni  so  le Magjari,   Slovani in Rumuni pa Boga prosijo,   da jih reši gospodstva ,  kterega   njim naklada magjarski „liberalizem."    Pod ogersko krono so radi in radi ostanejo,   al Ogerska (Ungarn) mora biti dežela, ne pa Magjarija (Magjarien); kajti to je dvoje. Bog daj ,   da se vredi vse  to   mirno ,   in  da se nikdar več ne vrnejo časi iz 1848/9. leta!
Iz Koroškega. — V — (Tiskarne obravnave.) Ljube „Novice" mi ne bodo zamerile, če jim tukaj ob kratkem naznanjam, zavolj kterih sestavkov v „Slovencu" je imel bivši vrednik njegov one dni konečne obravnave pri koroški deželni sodnii. Prva je bila zavolj sestavka „Dr. iz Ljubljane" v listu 18. Tožili so dr. Skedl, dr. Marschall in Schorl uradnik zarad žaljenja časti po §. 488 k. p. Ker se ni mogla pogodba z lepo napraviti, da-si je bil dr. Sk. že voljan, bila je obravnava 10. t. m. popoldne ob 3. Največ prepira je bilo tu zavolj besed „slepar" in „vrtoglav". Tolmača sta bila gg. Kosmač pa dr. Nemec. Zatožencev zastopnik pa je bil dr. Pavlic. Razsodba se je glasila: J. Božič, vrednik „Slovencev" je kriv žaljenja časti in obsojen na 14 dni v zapor ter zgubi 60 gold. kavcije. Zoper to obsodbo se je brž pritožba naznanila.
13. t. m. ste bili dve obravnavi ob enem. Vrednik „Slov." je bil tožen zavolj pregreška podpihovanja in fiuntanja po §§. 302 in 300, K prvemu spadajoči okrivljeni   sestavki   se   nahajajo   v  listih:   br.  30   „Bratom
Kranjcem" in „ZvNotranjskega"; br. 35 „Rojaki zdaj velja"; br. 36 „Čuden ^sad nemške kulture"; br. 37 „Od Mure" in br. 45 „Še enkrat ljubljanska volitev"; k drugemu pa spadajo sestavki v „Slov." br. 34 „Slovenci pozor!" br. 36 „novica o nekem možu na Du-naji, ki to in to dela itd." in br. 40 „Tomin (dr. Lav-rič naj bo naš poslanec)." Ker dr. Pavlic ni mogel ta dan k obravnavi priti, dalje čakati pa ni kazalo, ker so tožnik (drž. pravdnik) in sodniki ugovarjali, pričela se je obravnava, pri kteri se je zatoženec sam zastopal, kakor je v naglici vedel in znal. Ni mu obveljalo in bil je sopet obsojen, ker se je vse po besedni prestavi jemalo, in sicer na 2 meseca v ostri zapor in 100 gold. kavcijne zgube. Tudi zoper to razsodbo se je pritožba naznanila. Najbolj čudno pa žalostno je to, da se razun vrednika in izdatelja B. nekako meri tudi na druge gospode, ki nimajo pri tej reči nobene odgovornosti. Da bi skoraj boljše bilo !
V Kastvu 16. maja. Verni svojemu obečanju hitimo naznaniti svršetek druge „besede", ko je imela naša mlada čitalnica 15. dne t. m., in ko je počastilo nad 80 različnih gostov, od kih posebno imenujemo zastopstvo čitalnice reške in jelšanske. Po navadnem pozdravu g. podpredsednika čitalničnega, ki se je svršil s trojnim navdušenim živio-klicem njegovemu Veličanstvu presvitlemu našemu cesarju in našej domovini, so mladi dijaki kastavski iz reške gimnazije deklamovali-svoje sestavke za to „besedo" posebno napravljene, in vredni našvobčinski lečnik govoril je velelepo poezijo „Ja jsem Ceh", ka je bila jako jako pohvaljena. Po tem so se vrstile zdaj pesme zdaj govori, za njimi se je igralo na tombolo, a po končanej igri pričel se je ples pri izvrstni glasbi vojaški od pešaškega polka Meklen-burg-Strelic, ko nam je blagovoljno prepustil njegov prečastiti polkovnik. Srčno se zahvaljujemo vsem , ki so nas počastili se svojo priČujočnostjo, kakor tudi onim, ki so pripomogli, da se je tako lepo svetkovala narodna naša „beseda."                                      Odbor.
Zagrac na Dolenskem 10. maja. — 7. dne t. m. grozil je tudi nam strašen ogenj. Ob poli devetih zvečer švigne goreč plamen iz poda nesrečnega kmeta Jožefa Vidmarja, ravno ko se je se svojo družino k večerji vsedel. Skozi vežo zapazi svitlobo, ter meni, da kdo z baklo po polji gre, kar zagleda, da je nasproti hiše stoječi pod ves v ognji; od grozne vročine vnel se je tudi kozolec njegov. Bila bi vsa vas in tudi sosedna fužina v enem hipu oglje in pepel, ko bi bila sapa pihala. Hitro na pomoč so bili prečastiti gospod fajmošter in brž priteče množica še druzih ljudi. Zgorel je le kozolec in pod z obilno živinsko klajo, lesom itd. Skoda se ceni čez 600 gold. Kakošna dobrota da je sadno drevje, pokazalo se je tudi tukaj. Komaj 6 korakov nasproti poda stoji hiša, in malo dalje sosedov kozolec, med njima pa sadno drevje, ktero je vse osmo-jeno in ožgano. Nesrečni gospodar ni bil zavarovan; saj se ljudje ne spametovajo, dokler jih nesreča ne udari! Kako je ogenj nastal, to je neznano. Čudno se pa vsakemu to zdi, da med tem, ko so ljudje pri ognji bili, slišal se je glas iz ust nekega ptujega človeka: „danes Zagrac gori, čez malo časa bo pa gorela fužina." Očitna potreba je tedaj, da se zvesti čuvaji postavijo ponoči. — Letina kaže dobro; sadje je toliko cvetlo, da se ne pomni še tako; češplje pa so po od-cvetji popadle z dreves. Silno treba nam je obilega pridelka, kajti časi so hudi, novcev ni nikjer; revščina velika.                                             Fr. Vajšelj, učitelj.^
Iz Ljubljane. (Iz seje mestnega odbora.) Ker je potekla postavna triletna doba županovanja gospoda dr. Etb. Coste, je včeraj sklical mestni zbor, da se poslovi od njega in mu poroča o triletnem oskrbovanji
173
mestnih opravil od junija 1864. do maja 1867. Sporočilo v jasni besedi, ki je, kakor malokteremu, lastna našemu visokočastitemu županu, popisuje celo na kratko vse, kar se je godilo 3 leta v mestu, in vendar je spisek narastel obširen, in to je živa priča, koliko se je v preteklih 3 letih o mestnih zadevah delalo, in to ali že popolnoma dognalo na prid mestu, ali pase pričelo, da se dožene v prihodnjih letih. Gosp. župan se ko-nečno v sporočilu svojem zahvaluje mestnemu odboru in vsemu mestjanstvu za neprenehljivo, darežljivo in zdatno podporo, kteri sami, kakor pravi, se je zahvaliti , da so se mestne zadeve dostojno zastopale in pospeševale. Iz teh besed, kakor iz vsake vrstice sporočilne se kaže, kako skromno blagi gospod župan odvrača vsako hvalo od sebe, in vendar mu bode vsak mestni odbornik, kteri na drobno pozna obravnave mestne, rad to čast in hvalo dal, da mnogo in za mesto prav važnih reči je župan sam sprožil ter z nevtrud-ljivo delavnostjo svojo, z bistrim umom svojim in z živim domoljubjem svojim pospeševal in dognal. Župan, ki tedaj tako zapuščino zapusti, kakor nam jo kaže C os t ovo sporočilo triletne dobe gospodarstva mestnega, v kteri dobi smo doživeli veselih pa tudi bridkih Časov z vojsko, kugo in lakoto, vreden je naj ve če časti, ki mu jo mestjanstvo podeliti more. Bil je zato na pravem mestu predlog, ki ga je stavil odbornik gosp. Horak v imenu svojih družnikov, da se gosp. dr. C o s t i podeli diploma častnega mestjana. Predlog je bil enoglasno sprejet. Mi pa dodajamo samo to srčno željo, da bi Ljubljani na srečo še mnogo mnogo let žu-panoval naš izvrstni dr. C o sta!
— (Iz deželnega odbora.)   15. dne t. m. je deželni odbor imel sejo.    Obravnaval je   med   drugim  sledeče stvari.    Ker po  preselitvi v reduto bojo v deželni hiši tisti prostori prazni, kjer so dozdaj bili deželni zbori, se ponudijo v stanovališče  c. kr. deželnemu poglavarju proti temu,   da   vlada primerno najemščino plačuje. — Odločeni   so   bili   pripravni   prostori   za   blagajnico (denarnico) deželno.   —  V bolnišnici deželni so nektere poprave tako   neobhodno   potrebne,   da  se   ne morejo več   odlašati.    Deželni   odbor je  dal prevdarek stroškov narediti in je  po dražbi ponudil  dela.    V današnji  seji  je  potrdil dotične ponudbe rokodelcev;   po dražbi  so   se   stroški   zmanjšali   blizo   za 400 gold. — Ker gosp. K. Obreza ni bil za poslanca potrjen, inje tedaj nove volitve treba, zato se je odbor obrnil do c. k. predsedstva, da se razpiše nova volitev, pri osnovi novega imenika volilcev pa da se odstranijo tiste ogromne napake,   zavoljo   kterih je deželni zbor zavrgel volitev Obrezovo. — Deželni odbor je bral prepis pisma, ktero je od c. kr. finančnega ministerstva prejela c. kr. ljubljanska finančna direkcija, in pa pismo, ki je od c. k. deželne vlade došlo deželnemu odboru.    Iz   tega  se je izvedelo,   da 80 zemljemercev (geometrov) ,   ki pridejo iz Ogerskega, bode na novo merilo zemljišča kranjska. Za zdaj druzega ne bode nič, ker vodila, kako naj se napravi nova cenitev   zemljiščinih dohodkov,   se bojo popred,   predno obveljajo za cenitev,   državnemu zboru in deželnim zborom v pretres dala.    Ker pa bojo zemljemerci pri merjenji potrebovali ljudi in orodja, pričakuje vlada,  da bode deželni odbor  priporočil občinam (srenjam),   da  so geometrom o tem na pomoč. Deželni odbor bode  to storil   v  posebnem poduku,   ki se bode tudi po „Novicah" in  „Laib. Zeitg." razglasil. Sicer pa bo  deželni   odbor zmiraj skrbno   pazil   na to, kaj se bo dalje godilo, da ob pravem času, ako bi treba bilo, se potegne za korist dežele. — Gosp.   K. Kalman kteri letos   dosluži 40 let deloma v sodniški, deloma v deželni  službi, je bil   v   penzijo   djan,   ktere  je   sam prosil;  njegova služba pa se razpiše s tem pogojem,
da konkurenti morajo dokazati svojo sposobnost v opra-vilstvu denarstvenem in računskem, ker naslednik Kal-manov ne bode več kancelijsk predstojnik, ampak blagajnik (kasir). — Se nektere druge reči o zadevah deželne delavnice, Glavarjeve ustanove itd. so bile v tej seji rešene, ktera je trajala po navadi od 10. ure dopoldne blizo do 2. popoldne.
—  (V S€J* zdravniškega društva 13. dne u. m.) je
zbor med drugim obravnaval tudi vprašanje , ki ga je sprejel od deželnega odbora: ali bi se ne dala sedanja hiša za najdence ali podvržene otroke (Findelhaus) odpraviti in kako? V pretres tega za deželo važnega vprašanja je izvoljen odsek (dr. Gau-ster, dr. Karol Bleiweis in kirurg Jajisekovič, kteremu je pristopil tudi prof. dr. Vale nt a, primari v porodnišnici in najdenišnici ljubljanski), ki je pre-vdaril to vprašanje in v današnji seji po gosp. dr. Gau-sterji poročal. Nasveti odsekovi so: 1) Hiša za najdence, kakor je zdaj, naj prestane (neha). 2) Porodnišnica naj ostane, da nezakonske matere vejo kam iti, in da se obdrži tudi učilnica za porodničarstvo; al mati, ko je porodila in je zdrava, naj v 14 dneh zapusti porodnišnico. 3) Namesti hiše za najdence naj se osnujejo naprave za oskrbovanje zapuščenih otr6k. 4) Ker pa se mahoma ne more odpraviti hiša za najdence, pa je vendar želeti, da se deželi znižajo stroški za te otroke, zato je odsek nasvetoval nektere reči, ki naj se že med tem časom, dokler je še hiša najden-cev, vpeljejo, da nezakonskim materam ne bode tako lahko, svojih otrok se znebiti. Sklep zborov je potem bil, da se ti nasveti dajo vsacemu udu v roke, da jih prevdari, in po vsem tem pride ta važna stvar v ko-nečno obravnavo zboru.
—  (Iz zbora muzealno-zgodovinskegaJ) 15. t. m. se je prvikrat društvo muzealno z zgodovinskim snidlo v skupni zbor, o kteri skupščini je prvomeotnika-na-mestnik gosp. dr. pl. Lehman prijazne besede govoril. Muzealni kustos gosp. Dežman je zboru pokazal in z besedo razjasnil nektere res imenitne stvari, ki jih je zadnji čas naš muzej dobil, med temi kepice samorod-nega zlata iz Erdeljskega, — prelepega orla kač ar j a, ki je redka tica, o kteri pravijo, da žre tudi strupene kače; nedavno so tega kaČarja vstrelili v ižanskem gozdu. Jako zanimiv je tudi zaklad okamnin predpo-topnih rastlin in žival, večidel školjk, ki so najdene bile v okolici kamniški, tujnski, godiški itd. Med temi okamninami so najzanimiviše tiste, ki so se našle za vrtom kamniškega frančiškanskega samostana in kažejo vtiske listja in čeršev nekega drevesa, ki se sicer nahaja le v podtropičnih vročih deželah, pa so po takem nekdaj tudi na Kranjskem rastla. To drevo je ci-metovo drevo (drev6 sladke skorje).
—  Z velikim veseljem smo sprejeli novico, da visoke časti vredni rodoljub g. Teodor Napret, dozdaj c. k. primorske deželne nadsodnije svetovalec in deželni poslanec v Trstu, je na mesto gospoda viteza Scheu-chenstuela izvoljen za prvosednika c. k. novomeške sodnije.
—  Trgovska zbornica je dobila od družbe Sueškega vodotoča naznanilo, da vožnja po tem prekopu se je pričela in družba prepeljuje trgovsko robo s Port-Saida ob srednjem morji v Suec in nazaj, po ceni, ki je navadna na Francoskem,   po  25 frankov za sod ali tono.
—  Gosp. Ivan Vilhar je pisal 18. dne t. m., da 62 avstrijskih Slovanov je srečno došlo v Varšovo. Že v Granici, ki je prva postaja ruske železnice, so bili slovesno sprejeti in izvrstno pogostovani. Naj obžaluje vsak, piše g. Vilhar, kdor ni tukaj; nemškutar-jem pa, ki kvasijo, da brez nemškega jezika ne moreš
174
po svetu, povedite, da doslej vso pot še nismo govorili po nemški, in ako Bog da, tudi govoriti ne bode potreba. Včeraj smo bili v^poljskem gledišču, kjer smo videli prekrasni balet: „Zenitev." Danes opoldne odi-demo v V i In o.
—  Zdravniško sporočilo o kranjski deželi za leto 1862 in 1863, izdano po c. k. medicinalni komisii tukajšnji, je prišlo ravnokar na svetlo in se tudi na prodaj dobiva v bukvarnicah. To je prvo tako sporočilo, ki v našem cesarstvu zagleda beli dan. Da bi le tudi koristilo!
—  C. kr. dvorni svetovalec gosp. dr. Lošner je kranjskemu zdravniškemu društvu, ktero ga je lani za svojega častnega uda izvolilo, zopet daroval 100 gold. v pripomoč zavodu, po kterem naj se ustanovi podpora vdov in jdrot zdravniškega stanu.
—  Čudno je to, da upravništvo postojnske jame še zmiraj ni oklicalo o binkoštih navadne slovesnosti. Po takem utegne resnica biti, kar smo slišali, da železnici bode vozov manjkalo, ker zarad kronanja jih bode treba za Pest. Zato bpjfe upravništvo postonj-sko preloži slovesnost na dan S t. Petra in Pavla, kadar sta tudi dva praznika. Na vsaki način je treba, da naši bratje iz Hrvaškega ob pravem času zved6, kako in kaj.
—  Prihodnji petek pojdeta, kakor „Danica" piše, gg. Jeriha, nunski spovednik v Loki, in Heidrih, sakristan v stolni cerkvi, skoz Pariz v Eim.
Iz Ljubljane. (Gospodom volilcem glavnega mesta ljubljanskega!) Ker je gospod dr. Jožef Zupan podpisanemu odboru naznanil, da ne sprejme na novo volitve za mestnega odbornika, tedaj se imenik za II. v o-lilni razred (volilni dan 25. maja t. 1.) tako-le pre-naredi:
Gospod Janez Jamšek, trgovec in hišnik, „      Andrej Malic, posestnik, „      dr. Anton Schoppl, c. k. vladin svetovalec, „      Matevž Schreiner,  hišni  posestnik in pasar-
ski mojster, „     Jožef Zupan, korar in stolni fajmošter.
V Ljubljani 18. maja 1867.
Mestjanski volilni odbor.
—  V „Laib. Ztg." stavijo „Mehrere Wahler" vprašanje mestjanskemu volilnemu odboru: zakaj druzih mož ni nasvetoval za mestne odbornike ? Kakor smo od strane slišali, bode volilni odbor na interpelacijo onih „Wuhlerjev" brž odgovoril, kadar bojo oni njemu povedali: zakaj na zastavi centralnega odbora stojita napisana Eberle in Hansel, in to — namesto župana dr. Costa in predsednika kupčijske zbornice V. C. Zupana?!