f ii,, štev. 15» ickaia ob 4 zlutral. čiiiic mesečno 7-50 Din 7.8 incztrnstvo iS"— • Ojjlasi po tarife Uredništvo: M:kl cebia »t, 16/1. 1'eie'ou št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova nI. št. H. Telcf. ; S. Podružrjlcc: Maribor. Barvarska f. i št« 1. TeL št. -li. Celje. Aleksandr. cesta. Račun on v°'iri-zavodu štev. U.M2. Ljubljana, T. julija. V -(vMjo »e v Ljubljani zbero zaup-i;i;;i JDS iz ljubljanske oblasti. Poletni čas ni običajno ugoden za tako r.borovanje, h kateremu prihajajo po-zrtvjvalni zastopniki širokih vrst ju- ovan- Cirkič i^ocijalistov. da zavzamejo svoje sta- pustil državni zbor. še preden bi j.n iišče napram tej odločitvi. ^Vor-; šlo do glasovanja o zakonu za zaščito wartšs piše, da je vsled stališča soci- i republike. Nove volitve bi se pot^.i meščanske stranke š« niso ofi- .jalisri odklonili zakon za zaščito Grkičem in ____ misije za državno posestvo Belic; Grkič ie bi! član te komisije. V zbornici je bilo med tem govorom le malo poslancev, ker l-o skoraj vsi odšli k svojim klubskim sejam, ki so ss istočasno vršile. Vsega skupaj je bilo v zbornici le kakih 30 poslancev. .Med kontroverzo Vidakovlda z Grkičem je padel klic: »Lazice lazice!» Prisotni radikalski poslanec Ševič je mislil vršile s oarolo: Republika, ali uionai hi ja. V javnosti se govori o razpust parlamenta že kot o gotovm dejstv piuu UolCL. 1' J - * .— ;yun .c^^Jfc^J^IM —- *- t - ....—...» hrvatsko vprašanje, o katerem govori ob- j da ie ta pogrda namenjena niemu. iu je sežno. Rsz.laga svoje nazore o razvoja j pristopil k prepirajoči se gruči, v tem hipu ga je pa Vidakovič močno udaril s narodne misli pri Srbih in Hrvatih. Pri prvih da ;.e bila narodna ideja enostranska. ozkosrčna srbsko-pravoslavna. Njen cilj je bil le uiedinienie pravoslavnega Srbstva. Hrvati pa da so bili boli široko-grudi in bazirali svojo narodno ideio na jugestovanstvo. Njih cili je bil ujedinjenje Jugoslovanov in sicer kulturno Slovencev. Srbov. Hrvatov in Bolgarov, politično pa Slovencev. Srbov in Hrvatov. Krivda današniega režima da je, da Je to jugoslovansko čustvovanje danes med Hrvati potisnjeno v ozadje. Trumbid priznava. da tvori Srbija naimočnejši faktor v današnji državi, povdarja pa. da je samoumevno, da se Hrvati ne morejo ukloniti nikaki srbski hegemoniji in se zadovoljiti z ulogo druge vrste. Po kratki razpravi o razmerju med Jugoslavijo in Bolgarijo in ponovnem zatrdilu, da bo v znak nezaupanja do vlade glasova! proti proračunu, je posl. Trum-bič končal svoj dveurni govor, nakar ie predsednik zaključil dopoldansko sejo. Popoldanska seja narodne skupščine je j --------- ....... . pričela ob pol šestih. Govori! je demo- j ie semkaj dospe! pokraiinski namestnik krat .Tankulovič o razmerah v južni Sr- j Hrvatske in Slavonije. Jura i Demetrovič, biji, kritiziral je upravo, očital radikal- j da pridobi ministra flnar.c za nekatere cetn, da so nastavili na razuih vijjih mestih svoje ljudi brez kvalifikacije, kateri jalnili demokratov popolnoma iridiu-čeno, da bi socialisti skupno s straji-ko, ki te v svojem programu izjavlja za monarhizetu. .-estavili vlado. Sedaufi političen položaj je ra/,viden že ir posvetovanj pravnetn. od^e-l Monakovo, ' . _ ka zbornice o zakonu za zaščito drža-j shem deželnem zbora so -ocijsmi ve. Socijalni demokrati so bili pri § 1. mokrati vložili inte.rp-laci.io_ zaradi, v BAVARCI ZA REAKCIJOMARCE. Monakovo, 7. julija. (Izv.) V bav:" preglasovani od meščanskih strank, liJUU Si JC pd . IU41.U.IV I1IUMJU i-i o 1 --C— . pestjo po licu in nato pobegnil iz dvorane, ko so zahteval!, naj se določbe zako Udarieni poslanec Jevič je pa potegnil iz žepa revoiver in hitel za napadalcem, toda poslanca Barič in Grkič sta ga zadržala. Predsednik RibaT jc zaradi tega mučnega incidenta prekini! seio za 10 minut, da se poslanci pomirijo. Sevič si bo iskal zadoščenja, oba pa bosta parlamentarno kaznovana, pni zaradi udarca, drugi pa, . ker je prinesel strelno orožje s seboj. Na-j pad na Seviča ie nri radikalcih napravil ' /telo mučen utis. ker ie Sevič že 30 let poslanec in zelo znan v svojem okruga. j Ko je odmor končal, je predsednik sejo j ropet o tvori!. Pos-mec Mihildžld ie mogel svoj dolgi govor končati brez nadalj- j nih incidentov. Za njegovim govorom je • predsednik zaključil današnjo sejo m do- i loči! priliodnio ra jutri ob deveti uri zjn- : bati. tra}. na za. zaščito rcp-tbliko raztegnejo tudi na člane parlamenta in na osebe, ki so v javnem življenju na vodilnih vora bivšega vladnega prc-d-cdniU. pl. Kahra, ki je tudi za monarhiste 7.-' -h t oval akcijsko svobodo. V odgovoru na to interp »Jacijo je. notranji mir,is*' <• pl. S°bweier ostro na.pa/lal zakon r t. Proračun iu Hrvatska. Beograd, 7. julija. (lz\'.) Danes zjutraj Zakon o posojilu Beograd, 7. julija. (Irv.) Danes pred-poldne ie predsednik skupščine dr. Ribar izročil tinančnemu odboru zakon o dolarskem posojilu. Razprava v skupščini prične v pondeljek. Radikalni klub je skle- i de Markovidu ni!, da je glasovanje za posojilo za vse | zaupanje te člane kluba obvezno. i ostavko. Beograd. 7. julija. (Izv.) Klub poslati- j cev Samostojne kmetijske stranke jej imel danes svoio plenarno seio, posveče- j no edini točki, namreč inozemskemu (ameriškemu) državnemu posojilu. Klub ie skienil soglasno, da bo glasoval za to posojilo pod pogojem, da se v tozadevni zakon sprejme tudi določba o podaljšanju šentjanške železnice in o železniški zvezi Kočevia z Jadranskim morjem. V na-, sprotnem pa ie klub sklenil, da bi izva-! °Solin> 7- julija- (Izv.) A Ogulinu je mestih. .Ako pride jutri na razpravo zaščito republike, kar je povzročil.■ S 5. zakona članov bivše dinastijo, se!pri eocijalmh demokratih bimie pro -bo pri glasovanju pokazala ista gru-jste. Sploh se opaža na Bavarcem pacija. V pondeljek pride zakon v drn-»močna opozicija proti zakonu za gem čitanju pred zbornico. lšč»o republike. Razprava o vzrokih vofne v francoskem parlamentu* ZANIMIVE IZJAVE POINCAREJA O FRANCOSM POLITIKI PR^ IN MED VO.INO. - NEMŠKA KURATELA NAD AVSTRIJO. - ZAUPNICA POINCAREJU. Pariz, 7. julija. (Izv.) V dvodnevni de-j vizijah. Nemčija »e gotovo ne pn-ki so jo izzvale interpelacije ko-,. družila tem predlogom, ki jih m mti po-munističnih poslancev VaiUanta. Čutu-! znala Snloh pa. ti podlogi niso vsebe-rieria in Caehina glede odgovornosti Po- i vali nobenih koristi za. Italpo m Frann-mcareja na izbruhu svetovne vojn«, je; ia ni mogla omalovaževati pogodbe r. z ozirom na izjavo Cachina, da je Fran- j Italijo iz leta 1915. n» mir bi^z Italiie cija že mislila na vojno, še preden se je j pa ni bilo mirlitL v Rusiji sploh poiavila ta misel, prevzel j Poincare je dalje pomladi da komu, besedo min. predsednik Poincare. Id je l uisti molčijo o zapisniku glede sestanM je blo ob času. ko je leta j Llovd Gecrgea, Ponnin* in Ribota dni 1912 prevzel vlado in ko je bila Fran- 1 P. aprila 1917. ki omenja tudi dejsKo, cija vsled odstopitve dela Konga še raz-! da se je pri tem sestanku razprav^lo bnrjena. niegovo prvo dejanje ratifika-i tudi o separatnem mirovnem predloga cija posodbe o Maroku iz leta 1911. To j Avstrije ter ugotavlja soglasno mnen.» i jp bila gesta očitne spravljivo^« proti ^ treh ministrov, da Tri nadaljnja tozadev-NemSjL Francija :e zasledovala politiko j na razprava pomenjala veliko nevarno^ treznega sporazuma v Evropi. Do sara-jza edinost med zavezniki. Bivši mimstr-jevskega atentata je bila Francija v pri- ski predsednik Painkve je izjavil, da srčnih odnošajih z Avstrijo. Izvolskii ni \ Sonnino predoeil težke po'l"dice ta ln imel nikakega. vpliva na politiko Fran-; nastale v notranjosti Italije.^ ako bi brU rije. Leta 191? se je Francija trudila, da! Italija dobila le ono. kar ji je obljubil Iokallzira. konflikt na Balkanu in da ga|Biilow: ako ostane nevtralna. _ >adalje spravi s sveta. V letu 1914 je Francija j Nemčija ni dovolila v~tnu nsceti ^-pra-! tako malo mislila na vojno, da sta on,, sanja Alzacije-Lorens. _ ..... ' Poincare iu Vrviani odpotovala v Rusijo. .: Nato je zbornica « 18. proti K> gb-.» PRINC GJOROJE SE \HNE V BEO- i fiele na Vzhodnem morju sta zvedela oisovom odklonila po s.Kiahstih prettla-GRAD. dogodkih v EvropL Francija je storila j gan dnevni red, ki /.alneva določitev od- Beograd, 7. julija. ,lzv.) VaS dopisnik j vse, da prepreči katastrofo usodno zajbora » P™^ T^lT&S S, doznava iz verodostojnega vira. da na- Evropo m sploh za ves svet proU^ «.•--■£ £ • ^ J «, r o«. - ^žff^ ii i te v miru. ie Poincare opozarjal na . sti priznanja, ki ga vsebuje po Nemfiji TRAGIČNA USODA VISOKEGA SOD-! Predloge cs^tja Karla, ki jih je števil podpisana versailhka pogoUl>a in ta ga vf r,4 ITRAD\IK\ (f posredovanjem princa Siksta bourbon-. je seja nemškega dreavnega zbora po- NEGA URADNIKA. ^ ^ ^ mogli ^stevati. ker! trdna, osvobodil. kr,vrte riede izbruha spremembe v finančnem zakonu, odnosno i poudarjal, da je bilo ob času, ko je letaj Llovd Gecrgea, v budžetn. ki so v prid Hrvatske. — ' ' v!1- r— MO " Pomiloiienie atentatorja Steiiia. Beograd, 7. julija. Tzv.) Vlada .je biiojavno pozvala z Rleda ministri drja. Ninčiča in Markoviča. Pomilošč;-nje Stejiča je podpisano. Ministru prav-- — - •■ jo kral.i izrekel svoje odklonil ponudeno Kandidati za državni svet. Beograd. 7. julija. (Izv.) Demokratski klub je nocoj po daljši diskusiji določil svoje'kandidate za državni svet. in sicer v zmislu tozadevnega predloga pododbora kluba. Demokratski kandidati so: dr. stefan Sagadin, dr. Tvan Paleček, dr. Tu-jomir Alatrpovič. dr. Žika Arangjelovlč. Mika Radivojevič, dr. Kadoie Jovanovič, ir. Joca Bogdanov, Laza Jsnkulovič in Velizar Vulovič. Tekom ra.zprave o tem vprašanju med hkrati in radikali so demokrati zah-:evali. naj bi bili sprejeti na- radika-lsko i?to tudi dva Hrvata in en Slovenec. Ker so radikalci ta, predlog odklonili, so zahtevali demokrati, naj pride vsaj med kraljeve kandidate en Hrvat. Demokratska lista za državni svet bo jutri pred-ožena vladi. Fšhib SK? je danes nominival svojega iandidata, aajnrec dr škatia. i _ _ j ------ - --- i _ ia bi izva- i OgaBn, 7. julija. (Izv.) V Oguliuu se je j ***** AvTtriia "zasedena po' nemških di- vojne, jal konsekvence in izstopil iz vladne ve-j^besU 451etni predsednik sodnega stok; ' Dušan Bertič m to vsled nevrastenije --- — | oaivečje stropnje. NEVZDRŽNO STANJE OB BOLGARSKI MEJI. , LJENINOVA BOLEZEN. Beograd, 7. julija. _(Izv.) Državni Pariz, \ jnllja. (Izv.) «Tetnpe> jav-; lja iz Helsingforsai Po nepotrjenih ve- nradniki iz Štipa in Kcčar>^ -o predložili kolektivno ostavko na državno službo radi razmer v onih krajih, ker niso varni svojega življenja ter so ogroženi od strani bolgarskih tolp. OBSOJENI KOMUNISTI IN RADIČEV-CI V OSIJEKU. Osljek, 7. julija. iTzv.) Pri današnjem procesu proti komunistom so bili obsojeni na, dve leti ječe obtoženci Masl&rič, Ardulič. Weisz, ns, eno leto Robert Weisz Drago Rajič. Stejič. Vsakemu vn»Ama preiskovalni zapor 27 dni. Pred tukajšnjim sodnim stolom so bili dalje obsojeni radioevski narodni zastopniki Adam Babogredac, Ivan Lesica in Stiepan Zatica, ker so meseca novembra 1921 povo.lom mobilizacije nagovarjali vojne obveznike, da, naj ne gredo k vojakom. Sodišče jih je obsodilo na -1 me sece zapor.". Obsojeni so vložili i proti te i obsodbi. Obsoiena caristitna atentatorja. _________r----------, .. Berlin. 7. .julija. (Tzv.) Porotno so- steh se je Ljeninovo zdravstveno sta- ,ij«če. je danes izreklo sodbo prod biv • ..J____ _ A .T ., U. M [ A T\m a 1 II ._. . • , »v - V _ i___" 1 _ _______n 1 nje nemidoma, poslabšalo. Dne 1. juli ja zvečer se je vršila seja centralnega komiteja boljševiSke stranke. Ako bi L jen in'umrl. računajo z rekonstrukcijo sovjetske vlade ter z izpremembami na vodilnih mestih.* A\ STRTISKI FINANČNI MINISTER PROTI BORZNIM MAHINA-CIJAM. Dunaj, 7. julija. (Izv.) Finančni minister je na današnji seji narodne skupščine nastopil proti očitkom, ki se slišijo proti njegovemu finančnemu načrtu. Minister je izjavil, da zopetnega dviga tujih valut ni kriv njegov finančni načrt, temveč zli duh onih, ta hočejo sabotirati sanacijo države. S povzdignjenim glasom je nastopil proti poslovanju na borzi ter je izjavil, da. se bo večji del pre Jima carističnima častnikoma Sabel-skemu in Taboric.kemu. ki čta obtožena. uboja senatorja Nabokova in po-izkušenega umora Miljukova v berlinski filharmoniji- Taboricln je bil oljso-jen radi uboja Nabokova na 14 let ! težke ječe. Sabelski pa zaradi poizku-| sa umora na 12 let. Ola jševalne okol-nosti «e obtožencema niso priznale. ! Sodni dvor .ie obsodil obtoženca na večjo kazen, nego .io je bil predlagal državni pravdnik. Priziv btvalstva uprl proti 'enu i-o?.?im narod-■ ti?s-i premoženia- Schanseriev uspeh v Londonu. London, 7. julija (Izv.) Ker ne more biti schanzer Je dalje časa odsoten iz Rima in ker je Poincare ediuole v nedeljo prost, t-e je Schanzer končnoveljavno odločil, da odootuje jutri iz Londona, da se v nedel.V) sestane s Poincarejem. Vsled tega sta se v vaej naghci Schanzer in Llovd George sestala še včeraj popoldne. Razpravljala sta dve uri. Danes popoldne se še sestanejo Schanzer, Llovd George ic Balfour. Pri včerajšnji razpravi sta Llovd George in Schanzer v načelu določila oficielno izjavo, v kateri obe vladi izražata željo sodelovat? pri o't-o-1 Evrope. ?koraj gobovo se besedilo te izjave d2ne* končno določ-1. NTMCLIA IN ZVEZA NARODOV. Ženeva, 7. Julija. (Izv.) Francoska, r^PCVF POT ITIKF vlada ie pri neki nevtralni državi pod-, «Z BOLGARSKE KULIlIRt. vzela korake, da bi Nemčijo pripravila do ' Sci'i|a, 7. julija. (Izv.) Notranji muu-tega. da bi prosila za sprejem v Zvezo! sfer je v izjavi, ki jo je podal pred no-narodov. Doticna nevtralna država je že; vinarji, dcmentiral govorice, da namera-stopila v stik z Berlinom j va vlada razpustiti parlament Kongres ..Naredneia ženskega saveza1'. Zaključna seja. Včeraj, poslednji dan kocgresa, je bila na dnevnem redu edina točka: diskusija o podpori in zaščiti neza-ton--ke dece, in sicer v smislu predloga 2trokoveg-i očeta, omogoči vzdrževanje z državno podporo, slično kakor io dobivajo zakonski etariai. Ta točka, ki se v prvi vrsti tiče draginjskih do-kiad za nezakonsko deco javnih na-ueščenk enako kot za zakonsko,^ — jo vzbudila pri delegat injah iz južnih krajev opozicijo vsled mnenja, da bi -Mikeiioniranje takega državnega zatona nenovoljno delovalo na menta-Siteto širokih slojev na jugu in bi da-ialo le osi on -efcsualni lahkomiselnosti. Diskusija je v pestrem menjavanj ..-li nudila udeleženkam spoznavanj« noralnih prili!: v različnih krajih nase h zave. Po otvoritvi zborovanja prečita. ga. i; n v e k a r j e v a poslanico Kola jugoslovanskih sester na finančno mini-rsfvo, da sc* državnim nameseenkam izplačajo '/.a nezakonsko deco enake • ira-giniske doklade. kakor za zakon-- ko. V iskrenem, pravega socijainr-ga -rečo nezakonske dece m pouaar.jaia. zahtevata socijalna, pravičnost in i" sietm ne tzpoc 21. leta. Z vodstvo se mora kaznovati kot zločin težje vrste; 4.) državna zaščita žene in deteta pred zakonom; 5.) obvezni pouk v dekliSkih šolah o gospodinjstvu in negovanju dojenčkov; 6.) vsaka občina je dolžna otvoritj dispenze za deco in ustanove sa negovanje male dece: 7.) vsaka šola mora imeti svojega zdravnika in pa »šolsko sestro*, ki naj vzdržuje vez med šolo in domom; 3.) z zakonom nai ?9 zabrani izrabljanje otroških sil pred 16. letom; 9.) zaščita ženskih moči z ozirom na prirodni poklic žene (materinstvo). Kongres sprejme tudi predlog ge. Misalekove o osnovanju slovanskega ženskega saveza v svrho medsebojnega spoznavanja in skupne akcije v in-ternacijonaini ženski zveri; inirijativo naj prevzame SNZS. ki naj stopi naj-prvo v stik s Savezom čeških ž in. Ga. predsednica v lepi ir. kratki sklepni besedi zaključi kongre* in predlaga, da. se nekaterim^ uglednim in požrtvovalnim članicam NŽS odpošljejo brzojavni pozdravi. Kongres se zaključi ob 12. uri. Slovensko žensko društvo je na ird-cijativo ge. dr. Kalauove (Celje) povabilo širši odbor Saveza. da obdrži svojo urihodnjo plenarno sejo v Celju. IV.' kongres delegatk N2S se bo pa keea žen-da po- neso s kongresa v Ljubljani nova oja-ičenja v vztrajnem delovanju za mo- ■ .; y • tCUJil v »^uiu/juuiu .ivj.j« ------ orist naroda, da posvečamo nezakon-1 raln- ^ preporod jugoslovan- :.:r so pomoči y konsoiidaciji naše mlade drža-V enaki ali pa v se večji men potrebni. I „ veJ. . MŠa ^^ in nai p©. Zgodovina nam kaže. da postane tudi | -•zakonski otrok lahko velik dobrotnik naroda, in človeške družbe. Ravno j -lovenci imamo za to sijajen zgled v Magopokojnem dr. Ora-žnu. ki ga Šte-mo med naše prve može in ki je v voji oporoki pokazal svojo nenavad-■ ,-■ plemenitost. Za go. Lipoldcvo, karere izvajanja -c> izzvala viharno odobravanje, se za-. aame v enako iskrenih izvajanjih za pi ■ dlog ga. Vita Zupančičeva ki ■ 'fnidarja krivico, ki jo delamo s pav--alno obsodbo mnogi nezakonski ma-erl Enako žanjejo obilo odobravanja -ugestivni govori ge. Milene M i 1 o j e-v i c. ge. Divne B e k o v i e (žurnali-finja iz Črne irore, na potu v Pariz i in ge- Zl. Kovačev za devizo: enaka Ruske kreditne zahteve v Haagu. si sedaj prizadevajo sovjeti doWt? kredit v Evropi, imajo pri tem edino namen.' najti sredstvo, kako bi še nadalje vzdr-žavall svoj vojaški m administrativni aparat. Niti vinar tega denar!a ne bo pkv donosno naložen v produktivne svrhe. to Je mišljenje ruskih bank. Politične beležke -f Zbor zaupnikov JDS za ljubljansko oblast se vrši v nedeljo ob 8. zju-traj v dvorani Kazine. Politični ref-v rat. bo imel minister dr. Žerjav. Zaupniki. ki še niso poslali svojih prijav, naj to storijo takoj na naslov tajništva JDS (Narodni dom V odnosno naj se javijo v nedelio pred otvoritvijo zbora. -f Krajevni odbor JDS v Ložu je v svoji seji dne 4. jnlija togluno z navdušenjem sklenil, da se izreče našemu velezaslužnemn političnemu voditelju gosp. ministru dr. Žerjavu za njegovo požrtvovalnost v prilog .-tranke in države vsled nečttvenih, ogabnih in popolnoma neosnova iih napadov naše neomajno zaupanje, i zatrdilom, da stojimo slej ko prej v«j za njim. — Iskreno mu želimo skorajšnjega ozdravljenja, da z njemu lastno železno energijo nadaljuje svoje delo na Seln naših prvoboriteljev. Iskreno tudi želimo, da se ne cepijo vrste ▼ demokratski stranki in poživljamo »»e me. rodajne kroge k edinosti in delu v težkih čarih. -4- Dr. Rvbafm- tatervjtrv o ader-skem vprašanja. V »Jugoslaviji* oh javlja dr. Rvha? svoje mnenje o za-derskem vprašanju. Posebno intere-«anten ta. intervju v sicer ni, vendar po le obžalujemo, da je tako kratek v onem delu. kjer govori o raznih gospodarskih in kulturnih zadevah, o katerih so bilo ob roerodajni udeležbi dr. nato. Pfensvaistvo te častnice A7rang.c-ve armade navdušeno sprejelo. — Viljteinove Izjave. Nemšk! eksce-, sar Viljem je zopet priče! dajati izjave, i primernem številu nedeljske siavnostt » Sokoistvo Sokol L v LjnMjaiH se ndelef * Neka? teh Izjav »e ohtavfl te dni #New York Thnes«., med drugimi to, da Viljem z gotovostjo pričakuje povratek monarhije v Nemčiji, vendar pa misli, da on sam ne bo več zasede! prestola. O predsedniku Ebertn Je govori! zelo pohvalno, o Rathenauu spoštljivo, vendar pa 'e dejal. da ie bt! nevaren za Nemčijo, ker je Ml žld. Življenje bogataša, v Berttno te Skofjl Loki. Sokol L v Ljubljani vabi članstvo, da si nahavi zletn« znake, ki se dobijo na Taboru v društveni pisarni od 4. do 7. ure Tsak dan. Obenem se pla£aje tudi članarina za drugo polovico »ga leta. Člani, ki dosedaj članarine ra leto« še niso poravnu!i- sc m-jno vabijo, da to store takoj, če ne ee bodo "rili is imenika članstva. — Bra»> ne*e!ov,idd f« Prosvcfa te dni neki bogati trgovec Iz Amerikei nujno vabijo, da se v društveni pisarn: vozil z avtomobilom po nlicah in meta' j zglaee zaradi vpisa xa redltelj»ko slnr-tz nJega čeke glaseče se od 10 do lOflO | be v zletnih dneh. mark. Vozi! je po najbolj siromašnih nli-: -Odsek za uabavo »lavnostnlli kro- cah. Šofer pravi, da jč bile na :a način, jev» opozarja brate, da se glede nabav- razdanih nad 40.0(10 mark. krojev pravočasno, ker sc lahko pripeti. j da bo blago odseku pošlo. Odsek jemljm ' naročila izjemoma še do 20. jnli.ia. por- • neiši priglasi bodo težko izpelirri. .. , . .. Sokol v Skofji Loki oporarja vs* K^odnn gledališče v Mariboru. Da- ^ ^ ^^ pri nef v soboto gostujejo v našem gleaau- šču či^.ni varaidinskega mestnega gleda^ lišča. in sicer v SchonheiTjevi lOtrožki tragediji«. Režijo vodi g. Branko Tepa- vec. Prva ekspresloni6tlčna iratna na mariborskem odru. Ravnatelj Bratina pri pravlja a«nzacione!no E^enoleverjevo dramo «Jenseits», ki se bo najprej upri- * zorila v Mariboru, potem se pa bodo vr i nonni otvoritvi Sokolskega doma dre ;!>. juli.ia, da dospe pravočasno. Točno oh i pol 9. nri dopoldne s« vrSe sknšnj« n popoldanski nastop ob pol 11. pa !pr» vod. Ona br. društva, ki še niso "mO* poslanih »Prijavnic* prosimo, da M/>r* to nemudoma- fietudi prazne, ker jih rabimo zaradi kontrole. Nekatera diučtv* j še niso prijavila nobenih na-ro^ii a. prehrano, ali pa nepopolne. Opozarjamo jih. «la gostovanj po v^h mestih Jug^ , ^ » ^inadno tozadevne prijave, vije Prevod drame preskrb, mam mari-L n,kir3:fl- ^ obeda, borski prevajalec prof. Šilih i ker bodo gostflne pr-skrbelf, istega le Občni zbor pevskega zbora Glasbene pnjsv!jeno Hevflo go«o- Konjenic Mat.ce se»je vrši! dne 30. jumja v pevski P ^ Jrem!wa wr;ir,EJ ^ pred dvorani Glasbene Matice, v preteMlkon- ^J^ oertni seziji je priredil pevski zbor žaJm i koncert v spomin kralja Petra L; fcon- ^ «<*e!}o ^ Soko v eert se je kot mladinski koncert dvakrat i Metliki svojo petindvajsetletnico. ponovil Dne 1. decembra Je d »s topil zbor'-——-— na koncertu v proslavo narodnega ujedi- J Sl101*I njen.ia. Jubilejno leto Glasbene Matice je; VJ JL Rybafa sklenjene med Italijo in Jugo- j prosiavjj zbor s tem, da je izvršil veliko • Odločimo tekma ta prvenstvo Slo-.slavijo konvencije v zvezi z zadersko kOT,ce!tn0 turnejo po večjih mestih Jo-! veruje v nogometu ia 1921-22 se vrši v pogrodbo. Naši primorski rojaki bi bili jn priredil na tej poti devet ve- nedeijo 9 .t m. V linale sta dospela S. K. drju. Rybafu sOno hvaležni za pojaem-; liUll ^neertov in več koncertnih aasto- f Ilirija kot prvak ljubljanskega okrožia :n la, zakaj ni mogel doseči, da bj Jim pov ,„ mladino. Moralni uspeh turneje j g. k. Maribor, ki ic zmag jI kot prvak Italija popravila škodo, povzročeno> po i ^ w, nredv?em ^ ?o se. poglobile; mariborskega okrožja nad Athletiksport-hudodelskih fašistovskih napadih. (-T'e- j l^Hnrne i-eri jugoslovanskih plemen iu j klubom prvakom Ceba, Po dolgotrajnih debatah se Je delegat ruske sovjetske, vlade na konferenci v Haagu odločil, da formulira pred evropsko komisijo svoje kreditne zahteve. Majhen košček papirja, piše neki francoski dopisnik, tolmači cinično priznanje. kako daleč je padel ruski narod pod režimom brezvestnih ljudi. 3 milijarde 224 milijonov za obnovo iijarde 224 milijonov zlatih rubljev — po j prilike, privesti to pekočo zadevo do v semifinah; 2. '. Tekma bo sigurno zaietere- de vojne odškodnine enim Primorcem, j da ^ ^ utrdilo "stališče Glaebene Mati-i » m T\ - o ki so so preselili v Jugoslavijo m po- iB n^nega ugleda pri na«y, bratih, i sirala suortne kroge kateri obeh stali naši državljani, je končna uredi: j osol)ito v kraljevine, v Beogra, tekmecev si bo pribori! letos naziv prv,- bila..?v?j prepuščena posebni. dn Slovenska pesem je slavila tudi te ksu ic ^^ ncge.ovo. Hirlja. ki je do zlatih rubljev potrebuje Rusija konvenciji. Kaj se jo v tem ozira sto- ^ ^^ ?ma?0 _ PwW zhor leto;t nadkriUcvala vse slovenske klub«, svoje opustošene dežele. 3 mi-; rilo? Ali dr. Rvbar r Rimu m imel ^ ^ in fljuii(. in ^ hU šte- slednHfc tedn!h to!lko ^pustila ---------1 milijonov zlatih rubljev - po | pnhke, pnvesti to pekočo zadero do vUno megan5 rhoT T ,T„goslavi.il d - nJ mogo6e smatra« r, ... --------sedanjem tečaju preko 20 milijard iran-j rešitve? Enako zanimivo N bilo po . _ ^ volitvj KJ jETOl1elI dose. ./magovalca. Maribor kaže nasproti- ič, ki se izrjka- j kov, to je bilanca štiriletnega komumstič- jasnilo, kako je mogel gospod ^»r-, . pred^dnik neumorno delavni g-: konstantno napredovanje, jene rezultat zaščita zakonskim I nega režima v Rusiji. Evropa ie sedaj i sodelovati pn oni nečnvem konven-; pninJ. izmp-<1 * ""V 1 L . it) nezakonskim, materam in njihovim i naprošena, da reši nekdaj bogato deželo: olji, v kateri so si Italijani hoteli pn-j' "kot podpredsednik _ . i i________________a*__•_____r.vatniTii 1 vrokom! Ga. Darinka P o p o v i 6 (iz Beograda) ne odobrava predloga, ker bi tak akon značil atentat na zakonsko živ-ienje. Enakosti zakonskih in nezakonskih otrok se ne smo pogodovad. •ač pa naj Savez sam nudi nezakon '-kim materam izdatno jiomoč. Gdč. Jožica A h t i k o v a poudarja, •la mora žena. kot, predstavnica Ijubez-ni kazati v prvi vrsti ljubezen do onih rovaršic, ki jih je zadela težka. u.soda Francoski listi pišejo, da Je absurdum , . , nezakonske matere. Ustvariti moramo pogajati se na tej bazi, ker Evropa ne i avtonomaške stranke, je pnceio one ogoje, da postanejo nezakonski otro-1 more niti četrtine te vsote dati na raz- 6. t, m. izhajati v Zagrebu, i polnovredni člani človeške družbe. I polago sovjetski vladi, da popravi ruše-Po govorih ge. T o d o r o v i č e v e j vine, ki jih je sama povzročila. »Vaše :•> strogih moralnih nazorih seljaštva v [številke*, je vzkliknil belgijski delegat, j ^rbi znači nezakonskih fantov vojakov, je pre sala diskusijo silna živahnost; im-i itičiu pojavi ge. Mil. Milojevič je uspelo v zaključnem govoru strniti od-dvojena mnenja v soglasnem sprejemu resolucije, ki postavlja sledeče zahteve: 1.) sanitetski pregled mož in deklet pred poroko: Ž.) zakonita prepoved točenja alkohola mladini: 3.) princip enake morale za oba Josip Skalar, tekmj .le(X)i0e;no 3 ; 3. Tekma se vrši i j Igrišču Ilirije, začetek ob 16. url — Ob pol 17. ur: predigra Ilirija rez. ; Svobc- pred polomom in prepadom. Prisotnim 13vojiti pravico, da na ozemlju naftt. k ^ ^ Pern„, blsgarnik e. Ka- delegatom se je stemnilo pred očmi. ko kraljevine ustanavljajo svoje šole, po-; IjJUsbahf,ri arhivar Josip Cerar in, u „,n,a , so čitali te gorostasne številke in dru- • stavijajo svoje- učitelje > Al« so ^ , kot nacelnica ženskega zbora ga Kie-: ^ ^ a/aXv tS) gega niso vedeli storiti nego naproslU | gospodje potrudili, da dobijo v Runu! Hrovatinova. V bodoč, seziji na-, a" L,ubJana 'Pr ' Litvinova, da poda o svojih zahtevah '.z- kakšne garancije za varstvo življenj-, menlva w 2bor wiredj.j VP(. kon-črpen memorandum. Ruski delegat Lit-!skih, gospodarskih m kulturnih inte-icertnih na.ropov ^ 07ji domovini pred-: ... vinov pa je protestiral proti temu, da je reso v Da^era jugoslovanskega iivlja vi ^ ^ Bledn ^ Kogašk, gla{inL francoski delegat to svoto takoj Izrazil I neodrešeni domovini? Takih vprašanj; Konct.rt Glasbene Matice -ia fast ja. v frankih, češ da je v angleški valuti to; je še cela kopica in dobro bi bilo. »f" udeleženkam kongresa «Nar. žen. sn vezan • le 500 milijonov livr. vsota, ki je manj: bi se intervjuvi drja. RvbaM v tem, ^ ^^ T ^^^ r dvorani v stanju irapirati široke mase narodov.; pravcu nadaljevali. «Voce del Popolov, glasilo refike Po svelu filharmoničnega društva ob pol 21. uil ^ Dvorana je bila, nabito polna .lam, gostov in domačega ženstva. Zastopana je bila tedi vlada, mesto, uradi iu razna j društva. Pevski zbor Glasbene Matice je nastopil pod vodstvom ravnatelja .Tu-j vanci in je podal primemo izbran spo Sparta (Kladno) je v sredo pora/;, v Beogradu tamofn': klub Icgoslavjjo * 3:2- Nogometnc tekme s 7 igralci, Daue-in jutri se vršijo na Dunaju kot nekak-« kurloziteta nogometne tekme, pri ka'eri'-bo igralo na obeh straneh le po sede. ^ j igralcev. Pravzaprav so take tekme pro-doiočbam pravil, ki jasno velijo, da mora igra vršiti z 22 igralci, t. I. z 1! na vsaki strani Zato se morajo to tekme smatrati te kot nekak kuriozum, ki J mu ne more pripisovati velikesa spor a?- polju. turo iu veliko nacijonalno prošlost. Plemenitost velike ameriške republike je letos preprečila, da še več milijonov ljudi ni umrlo od lakote. Kje je torej izhod iz te strašnje situacije? Komite ruskih bank v Parizu naglasa, da je mogoče- mislit! na ekonomsko obnovo Rusije in na razvoj ekonomskih sil edino v slučaju popolne likvidacije sovjetskega režima in povratka zemlje ekonomskim, političnim in juridlč- okrožje Pszczvna in del okrožja Zabrze. Poljskima generaloma Szeptyckemu in Horoszkiewiczu je priredilo prebivalstvo čltev, se tekma podaljša za 2 krat 10 minut. Ako ostane tudi sedaj igra 'jeov:-iočni, odloči žreb (!). Pri takih tekni. nim normam civiliziranih, modernih dr snola: kazenski zakon mora določiti žav Evrope, z vzpostavitvijo privatne Wrangcl se ,e mudll preteld. teden v Bu-1 dobo svojevoljnega pristanka, pri de- j lastnine in režima prava in svobode. Ako! dimpeštl, kjer se naha.a tndi general De-, iep. veeer. šenje. Zbor je prejel dva lepa -opk* v dar. Med sporedom je podala, ga. Lov-1 i iorus£Mewii»£u 15 v v«-------- šetova tri pesmi, ki so žele burno pri-; _ . ve ke ovacije in postavilo 50 slavolokov, znanje, pevka, ki .Je našemu glasbenemu j so seveda presenečen«* na dnevnem Vsa mestaso navdušeno pozdravUa polj- jvetu ie dobro znana, je navrgla eno dum morda je ravno v.emn.h g!av sko Tr^ado in povsod so bili izrečeni, pesem in je prejela lep šopek vdar. Na; mlkavost. Najvažnejše je, da odpade« navdušeni govori. ! koncu je moški zbor zapel — General Wrangel v Budimpešti. Srb. Dunaiski »Abend* poroča iz Budimpešte, bo da se zbira v zadnjem času tam mnogo ; meri izpolnil - „ . jntrj ^^ oficirjev ruske bele armade. Tudi general i same so potem zapele »Naprej* m *Hej Sp. C. t Ostmark, jutrt • nede.io w ™ nretekli teden v Bu-: Slovani, ir, e ten, harmonično zaključile Zmagovalca ir prve m tretje m zmago- »Slovenec, pravila gleSe -oi side-pozlcij, vsled če«d "a. D sno- valca )r d rase in četrte sobotne tekm? 54 j tudi nekakš ■•a sorod niča Aleksandra i VI.. ki jo ja po smrti svoje ljubimke _ . j Vanozze Catanzi vzel k sebi za vzeoji-LUSCf eešja eorgis \ toljico svoie hčere, in za reprezentan- ■ takšnih ikretib amo njegov Hči papeža — Lukrecija Bi Vsi se sbero okrog kardinala, rado-Jtinjo svojega gospodinjstva, v edni. kai bo še novega in zanimivega < Tiste čase Rodrigo Lanzeloi Borgi povedal. Saj v kardinaJskem kolegiju! 8e ni imel toliko moči in slave, kakor zo kaj vedo o teh stvareh! j sedaj. Ni še dosegel cilja svoje slavo- •iNikako.- ne.» odgovarja kardinal,! blepnosti. V Rimu jc bilo tudi znano, -saj izvo kardinalški kolegij navadno Ida ima Borgia, intimne odnošaje z zadnji kaj resničnega in zanesljivega J vzgojiteljico svoje hčere, z tono zadevah, zlasti pa o pr> | Adriar.o. Zares je bila lepa. Španka visoki politiki. Mi ne skle- i poznejšemu papežu več. ne samo lju-in ne odločamo, to dela vse sam 1 bimka, ampak tudi njeaova zaupnica •a svetost papež Aleksander VI. v političnih zadevah, takorekoč njego-- - - va tajnica. Givgorovius. znani rimski zgodovinar, celo trdi, da je bilajije-gova zaupnica tudi pri raznih zločinih in da je taka ostala do njegove smrti. Z ozirom na svoj"o prošlost in na svoj položaj je imela ta donna uprav knežje dohodke, vendar pa njen vplivna vrhovnem dvoru krščanstva sedaj ni bil več tolikšen, kakor pred leti. Aleksander VI. je svoje postarelo src« že zdavnaj daroval mlajšim ljubimkam, ki jih je še vedno imel. Cezar Borgia pa s<:< .je trudil, da drži Aleksandrovo zaupnico čim bolj mogočo oddaljeno od papeževih soban, ker sam donne Adriane ni prav mogel. Vedno je govoril o njej, da je stara baba in intrigantka. Donna Adriana se sedaj nagne k grofici Orsini in jej prišepeta: »Ali ste •;n njegov glavni pomočnik in svetovalec, "in to je njegov sin Cezar.* -To je istina,-* se začuje glas pisatelja Machiavellija, »saj zares več ni nikakršne cerkvene politike, ampak le Sc politika rodbine Borgia. Vsekakor,» nadaljuje Machiavelli z diplomatičnim na,smeškom, «imamo vsi dovolj razloga, da se dobro počutimo pod n.jihovo zastavo. Kar se mene tiče, molim vsak večer, naj nam bog dolgo obrani to vzvišeno "rodbino in njenega -vetega i:> . . A . Sredi dvorane se nadaljuje ta politična debata, k grofici Orsini pn pri--topi dama visoke koščene postave m ciocela sivih las. Ta dama .je bila donna Adriana. ki je bila v rodbinskih •zvezah z Orsinijevimi. Svoječasno T donna Adriana igrala veliko vlogo v Rimu. Sedaj je ostajala bolj v ozadji, " zveze z odličnimi' ■ !z roko. »Ne pozabite vendar, da govo-. Vkljub temu pa, da je Lukr<- Orsinijeva: rite o mojem gost«! Dolžna sem. da;bila takorekoč vir njene nesreč t mlaSa zdi taS j^rnem ;Sikoe«albev? Sicer pa. četudi donna Adriana še vedno IjuHIa - ; aS gofori vCii~ih nopre- i bi bilo to res, ... v Rimu se govnri. da nekdanjo varovanko s pravcato '"t:; li univnost se fei dobro! se je isto pripetilo tndi že .ni ali dru- jo ljubeznijo. Po njenem raz-ime^n;.; družbo.* Smehljaje jej odgovori »Meni se ta Ona sicer ------- ------------—. . mišljeno, ali naivnost se jej dobro! se je isto pripetilo poda in dela nieno draaestno lice. šejgi visoki zelo visoki dami, katen fe le^e. Sicer pa pomislite, draga tetka. i vse klanja ...» ?vfT ie žalil tn da ie soprog te lepotice faktor, s ka-l Vsa pre-snecena buli donna Aonana za.U Lukrecijo, je zaiL. tu trim So ra?tSati mi vsi- Najbo- v mlado grofi:* Razumela je, koga 3« W njen sovražnic ee J SlSB? dvorni ban-i ona misli Grofica Orsini jc le pove- enem paatt ped Adrmno Wr nLove sveVS ^lijo tndi. da scidaJa, kar se je pripovedovalo po Rimu H„a Sr^nka n, ie znal, njegova svetit v vsaki'važnejši sro-lžo nekai let kot največja tajnost od spodarski in tudi politični tvari po-j ušesa do ušesa. Sevedai m nuifr mo-prej posvetuje s. Chigijeml*. igel dokazati, da je Lukrecija Borgia Sdei1 • »»»O-Vfnto »iTE & sr. ° "m-"" so Lukrecijo krasile v>o Icropost^ so splob mogoče pri ženski. Kdo-T„t»-A<>5in it- žalil tudi njo. kdo: moral o! - __________^ Ta pa •• bila Španka in ~e je znala mašč^v;:*; po španski. Besede grofic Ors:-;;;" so z?.to bile ♦udi tu donno Adriano k-i kor udarec, z bičem Vliljub temu pa je sivolasa dvorjanka obdržala ravc- je ž« v rjrlhodnjem Mf" No, tega je pa gotovo že zdavnaj, j trdovratno^ vzdrževala. Nea;e€a lepe ovo že kakstdh trideset let?- vpra-1 Lukrecije je svoječaano že bila.dnem gotovo _ ________ ša Orsinijeva Adriano in se smehlja... »O, tako dolgo pa še ni!> odgovori Adriana in le stežka skriva svojojezo nad tem vprašanjem, ki ji je očitalo starost. »Sicer pa se vsi staramo in za. nas vse pride čas. ko se ne bomo več rade pogledale v zrcalo... Zdi se mi. da ste pozabili, kdo je bila ta Mariet-ta Chigi, predno jo je našel n.ien bogati mož in jo pobral.. ••• Donna Adriana se skloni k ušesu Violette in jej zašepeta: »Govori se, da je bila vlačnga v javni hiši v Be- K.u.i-i w ______ _____ - netkah, že ko je bila štirinajst let sta- slišali ono glasno opazko, s katero s^ ra. S petnajstim je dobila otroka, če- . . v* 'T* . ---- * y . V. i I _ - , -r 'Ion ivi Arn O t* vedno pa l« še imela odbinami m bila o vsem dobro pdu-geaa. Sili je šBamškflsa Mskolenoa, > Chigijeva vrne*.-r.a v razgovor. — jc— — ------------. Jfceba nai bi raje molčala, čc jo jo že; bo.- (Dalie orihodnii£. ■■ J omače vesti , • P^HriJsk« vrt t Ljubljani Pokra*n- • fka nT>ravs za Slovenijo je z raselasom j Gospodarstvo * Ministrski predsednik Nikola Pa-iič. ki je kakor znano. po poklicu m-zenjer, je pristopi! kot ustanovni o!an b klubu novoustanovljeni organizaciji slušateljev arhitekture na 'mbljamski tehniki. * Kongres "Saveza jugoslovenskih ,rednjoškolsk?h udruženja» v Beogradu, V torek je bil v Beogradu zaključim kongres srednješolskih organizacij, ■i je trajal r«1 dni. Od najvažnejših ddepov kongTesa moramo omeniti, da :f omladina osvojila kot književni je-rik ekavski dijalekt in kot književni pravopis latinico. Sklenjeno je tudi bilo, .ia stopijo srednješolske organizacije v čim tesnejšo zvezo i visoko--ofcT a posebna z akademskimi dru-štvi cJnrislav Janušid* v Zagrebu in »Jadranom* v Ljubljani. Cel kolere« je imd ne samo naš široko naei-ionalni, ampak najširši slovanski značaj. Kongre? je poslal brzojavne b eni po polnoči. «Saveza> ga. Hrlstičeva te Beograda ter I • Rojstva in umrljivost v Maribor« Jn I. podpredsednica ga. Zlata Kevačevičeva j okolici. V pm polovici leta 1922 je bilo iz Zagreba. V imena ženjke organizacije j v m«,ftro*kov. Celotni prispevek '■» j vodstvo obrata se '»o irave fieski. poljski in ruski omladi- j razreda Štefan L e h p a m e r in za^ pisar-ra. Sprejeta je bila. cadi resolucija i*- j ja tretjega razreda Avgust R o p i č; v jrebSdb delegatov, v kateri omla-dina j Mariboru za pisarja tretjega razreda Jo-"najostreje obsoja teparatistične p°kr.v j § t a b e; v Celju za pisarja- tretjega -o profesorjev in dijakov. Da manife-l razreda Valentin Kom avli; v Murski »drajo svojo naeijonalno zavest, -ol g0boti za pisarja tretjega razreda Franc delegati sklenili, da se vrši peti kon-1 r e r e 6. •3-os v Zaarebu. Mosto venca na grob i « Promocija. Na češki Karlovi univer- j vidno bndo zmotil in bi najbolje storit ------------— A--1; zi y pjagj b0 danes g. Valentin Meršoljlda to odkrito prizna. Na njega in niko- iz Radovljice promovirac m. doktorja j gar drugega smo mislili, ko smo zadnji« vsega zdravilstva. * Izpremembe v državni službi. predvsem s skorajinjo dostavitvijo šestih ; stvo trgPVinc lr> industriie v Beogradu ie v-. r» - - - W« m* • . < j. «*___:: _ t AT) vagonov poštnih zavojev, ki ieSijo na poštni carinarnici * S Hrastnika nam poročajo: Preiskava zaradi tatvine dinamita traja naprej. Že sedaj je jasno, da sta strelna mojstra H. in S. bila brez povoda aretirana- Gospod komandir se je v avoji gorečnosti oči nepoznanemu vojaku na Avali. je isriiadina nabrala znamo vsoto v prid nvalidom. Kongres je bil zaključen ob .-ihajTiib vzklikih kralju, kraljici in ;!omovini 'or ob pevanj« narodnih hi-nen. ! grajali njegovo naclo postopanj, ki ga »ta-i bo moralo sedaj popravljati sodišč« z od-aje pokoja so postavljeni: dr. Bogomil i pustem obeh osumljence* . ' ' » pri sv. Katarini nad Hrastnikom s« Varšavi. Na nnive»rzi v VarSavi je bil dni promoviran /a doktorja medjei-m gosp. Anion Boko, rodom iz Splita- To je prvi Jugoslovan, ki je bil -"-Tomoviran na varšavski univerzi. • Senekovič, direktor 2. razreda ljubljan- j akega odseka ukinjenega minist'c*-- " -1 prehrano in obnovo dežel; Henri Promocija prvega Jugoslovana v akc,„a 0(jFejja ukinjenega ministrstva za j je vnelo v četrtek pred polnočjo gospo- ik Lindt-1 darsko poslopje posestnika Ivana Rih- ner, računski ravnatelj bivše uprave kranjske; dr. Cvetko Gregorič, načelnik 1. razreda pri ministrstvu ta socialno politiko: Franc Urlep, pisar tret- poslopje deželne | tarja. Pogorela, sta dva objekta- Kako je ogen j nastal, še ni znane. Skoda se ceni na 150.000 K. Pogorelee ni bil *a- * Ugodnosti za poljske slušatelje jega razreda pri ljubljanskem odseku uki na našŽ univerzah. Jugoslovanske I njenega ministrstva sa prehrano in ob- universe so sklenile, r da sc izenačijo t C0T-0 dežel: Franc Sirnik, višji pisarniški žugate!ji poljskih univerz z našimi, j oficial pri sodiščih t Ljubljani; Alojzij 'ako da bodo plačevali samo take j gtepec. višji pisarniški oficial okrajnega fakse, kakor da bi bili naši podaniki, j EOdišča v Črnomlju: Anton Sikošek. pilo bo ugodno vplivalo na dotok polj- j »amjjki oficial okrajnega sodišča v Bre-.-.kib dijakov na naše univerze, kar bo j gj^ah; Alojzij Verze!, poduradnik okraj- i tudi mnogo doprineslo h kalturr.emu nega ..odiSCa v Ptuju, in Franc Sušnik, | maju je bilo v Beograda 216 porok. 218 varovan. • Novi občinski gereott Namesto od-stopivšepra Jožefa Gomba je imenovani za občinskega »erenta v prekmurskih j Nemčaveih posestnik Koiomao Heliič, *a I občinskega gerenta v Mrtvarjevcih pa| posestnik Fran Koivar. nsmesto odstopiv-i šega. Aleksandra. Papa. * Is beograjske statistike. V mesecu priznalo pod št 14*1 do 16. luniia 1922. H. Ljubljansko velesejmsko prireditev od Z. septembra 5. ure zjutraj do 11. septembra 18. ure zvečer, razstavnega značaja in izdalo na podlagi P Br. 99 a) v čl. 10. Privremenog zakona o državnoj trošarini taksama i pristojbinama 1 po predpisih j čl. 94. Naredbe o izvršen j t; uredbe o zaščiti industrijske svojlne, da uživa raz-stavljalec Izuma ali proizvoda pogodno-stl prioritete od dneva, ko ie dotični predmet tekjžil. če najkasneje v treh mesecih po zaključku velesejma zaprosi za zaščito industriiske svojlne. Na to pogodnost opozarjamo vse izumitelje, ki želijo razstavit; svoje izume ali proizvode na »Ljubljanskem velikem seiinnui. Reklamne deske. Ob priliki prireditve L Ljubljanskega velesejma so se zgodili slu kronski bankovci. Povišanje hrrojavnih pristojbin » Avstriji. Od dne 15. julija »e povijajo pristojbine za hrzoiav* v Avstriji po računskem kurr.ii 3000 avstr. kron za fran-Pristojbinj. bo zuufcila r.a Jugoslaviji Nemčijo. Češkoslovaško in Madžarsko 100 Ka za besedo. Najnižja pristojbina j« JOOO Ka. - Trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo. Z Dunsjs poro<;ajo, da se priprav Ija vlada na pogajanja sa sklenitev n govinske pogodbe z Italijo. - Otvoritev praške tesne borze, i »tirom na ,-edanjo mrtvo sezono otvor: lesna borza v Pragi šele meseca tembra. = češkoslovaški poljedelski stroji ia Rusijo. Češkoslovaške tvornic« za polje-j delske »troje imajo velika naročila '«1 Rusijo, katerih vrednost zna/a mnoff« milijonov češkoslovskih kron. Z veS tvornicanii pa 'f praška novjetfck* mV=:i-pogaianjib. Nemčija čaji. da ljubljanski črkoslikarjl vsted preobilice naročil niso mogli vsakemu inte-1 ja ae v f resentu pravočasno izvršiti črkosiikarska, - Knza mad^rske valute dela na reklamni!, deskah, namenjenih na »M« v prepadanp, poslopja in ograjo sejmisča. Opozarlamo i ,, 1 r. • I nronadani*' madžarske krone je v notra- • mejo prostor za reklamno desko in jo pu- ^ ^ r .. . a—: I ste žc sedaj jzgotoviti, ker bi eventuelno j pozneje ne prišlo pravočasno na vrsto. rojstev in 114 smrtnih slučajev, kar pomen ja zelo povoljen porast prebivalstva * Godba kraljeve garde, ki je bila od kraljevega prihoda n* Bledu, j« opustila Bled in se vrnila v Beograd. * Danes koncert v Narodni kavarni v zbližan ju "med našim in poljskim na-13jUga pn sodiščih v Novem mestu. — rodom. ! Višji državni živinozdravnik Ivan Fischer * Nemško - jugoslovanska organiza-1 v Ceijn js premeščen v Žalec. — Inž. ei|a v Berlinu. Te dni se je. vršil v ber- [ Ivaa garii, asistent pri državnem kme-liijskem hotelu sEsplansde* ustanov- j tjjsko kemičnem zavodu v Ljubljani, je rti občni zb .ir nemško - jugoslovanske | jx*8topa jz državne službe. organizacije za Berlin, ki si je. kakor j » Hvalevredna požrtvovalnost naših! LjubljanL Začetek ob po! uru Vstop H druge take organizacije, nadela na-1 orožnikov. Zz gladno deco v Rusiji eo j prost, fogo. zbližati oba naroda v kulturnem | se naiirali prjspevkl tudi med orožniki v ' ~ •n gospodarskem oam. Po govora 1 sjovfcnilL Kakor ilvemo ^ prispevali ti ■irofesorja dr. HStecha, 90 referatu ^ ^ sttuiranf naSi sodržavljani z : tandida/ ^ mesecev v kazenskih in j nje obširen članek »SJobodne Tribune* .-adnjo novih sanatonjskib paviljo- T civilnopravnih stvareh. Vsa jod 5. julij Glasom naredbe ministrstva pravde t dne _ j 21. junija 1922 je kandidatom v področij« višjega deželnega sodišča, ljubljanske- jo posteljo na podstrešju. V sanjah se je močno razburil, »e dvignil s poatelje in padel globoko doli v vežo. Vsled padca ki so vstopili ali vstopijo v sodno: je na glavi to na životu težko poako- julija «0 precaatnem gospodinu Le- . ^Tt j »nniii Ji tf r VI ' iiuvyt/iui • i r r • }Ov. „ . j pripravljalna služba nai se uredi tako, j stnui., ki je »apeljaval mladoletna dekle- * Obrekovalna kampanja prot. demo- ^^ ^ ^ sodnigki poklic, ne ta izood 14 let. Perverznost gospodina kratskini politikom. Včeraj dopoldne =e bi bil pripravnik v prvi vrsti po- e vršila pred okrajnim sod.ščem prva ^ ^^ r irprava proti mz. Fr. Tavcanu, ki ic . Konzulat češkoslovaške republike v------------- ^ napram dri«. Kukovcu obdolžil drsa. Kra-; LjabIjan. opozaI-^ da mora biti vsakemu «odpuščal ^rche». S podrobnostmi ne-leria, češ aa je nepošten človek. Ker da j aSa!3,n naslovljenemu na češkoslov.v - moralnosti župnika Leeina se zaradi og- _ aK nrlHVt rtariinnaHvnciiP \ 1 ' . .... . ... . ■ I ...a__:_______nn« nc Ka Ko. ta izpod 14 let. Perverznost gospodina Lesina je po straSnih izjavah deklet pri obravnavi ^egsla tako daleč, da je pro-častiti dek'. -a «preiskoval» in jim nato vse interesente, da si pravočasno naja- I nje-političnih numetah. Neznosna drae i : n ja in nemožnost. .tržavni primanjkljaj ______j kriti z davki, sta dovadli do pomnoze {Dja bankovcev. Tako se je poslabšal* v TRZNA POROČILA. .zadnjih lb mesecih madžarska valuta in Mariborski trg. Novi tržni cenik iz- • že po! leta se opažajo v Madžarski m;.* ! kažuje zopet zvišanje cen. Ooveje meso j finančnega poloma. Visoko zvišanje cen cement« v Nei* čijl. Iz Berlina poročajo: Povišanje rei> drugovrstno 60 — 68 K, vampi 20 — 24 K, pljuča 24 K. teletina 60 — 68 K, svl- . nuna 80 — 90 K, slanina sveža 92 K, pre- premogu in tovorninare je imeio tudi kaiena 120 K, mast 120 — 128 K. preka- : posledico, da so se ponovno zvišale «-t j eno meso 120 K, konjsko meso 32 - 3* j ne cementu. V sporasumu s ministrstvo«, K, piščanec 64 - 80 K, kokoš 148 K. mle- j za državno gospodarstvo so se cene peko 10 - 12 K. surovo maslo 140 K, pšeui- .višale nastopno: ra Rensko-^estfalsKO ca 16 K. rž 14 K. ječmen 15 K. oves 16 K. 15092 na 20.049 M za 10 ton> sa rtvenjo koruza 16 K. fiž^ 16 K, moka št. 0 25 K, i Nemčijo za 5858 ^ 21.059 Mm za n,-krompir z«odnji 8 - 12 K. č.bitla 32 ^^^Z^ZL * Novosadskl žitni trg (one 5. t. m.): Vsted povišanja ^n koksa so s-Baška pTeS 1540 " ječmen 1100 K, i* 1. julijem po-i^e tud, -ene mrv emu ko niza 1220 K moka št 0 'nps K. I ^r.u. Med drugim Jane sedaj: H^t-Stir^la P^^eUka; ^vpra- i 595 M. livan^o „«... tetae 1 «^ ' ,054 )f. iivarniško surovo zelezo hLksetr. sevanje maio. Carinjenj« luksuznega blaga. Po za- • burške lavalitete 64Ž M. zrcalno Selezo 090 M, feromangan 80od«t. 1285 M itd. — Cenitev bombažne svetovne žetve. konu o proračunskih dvanajstinah za; prert ;:jatkiir! objavljeno junijsko poro mesec julij je ukinjena prepoved uvoza j ^ wahbirigiOD-ke?s. poljedelskega ura < 1 . v«___lnl-_ ( ... - . < < -v.* r <*,i\a l.. ie kot minister ob priliki nacionalizacije vevSke papirnice izsilil večje število delite te družbe za svoje prijatelje in s tem Ske ttrade v češkoslovaški republiki, pri-! roženja javne morale naš ust ne bo ha- ložena poštnina na odgovor, in sicer 2 j vi! ., . u . 1. . , Kč za navadni dopis, 4 Kc 50 b za pri-, ..... -lOrabil uradno oblast, ivo je Se isti dan . porogeno pjjnno I=t0 ^ vprašanja.! riborska pohcija je izsledila m aretirala v načelstveni seji JDS dr. Kramer pozval j naglovijena na "češkoslovaške zastopniš- drugega vlomilca, ki je bil udeležen pn • Drzen vlomilec v rokah pravice. Ma- inž. Tavčarja, da pred vsemi člani pove. j ke njade< poslujoče v deželah izven Ce-3« se je res tako izrazil, jc inž. Tavčar»^osloraške repnbUke. Za slučaj, da ne to priznal, dodavšl, da gre za delnice ve vške papirnice, ki iih ie prevzel kon-f.orcj.i Delniške tiskarne. V nadajjnem po- drngega vlomu v ljubljansko trgovino M- Tičar. dne 28. junij«. Kakoi znano, je bil takrat z&sauen »aino glavni vlomilec Keršič, dočim h« ie drugemu posrečilo ubežati. Se- i bo poštnina priložena, se na vprašanja S ne bo odgovarjalo. - - - ________________________! • «Družba sv. Grik In Metoda« spo-1 daj aretiram Avgust Puncuu je pn za»U teka seje se ie potem htž. Tavčar izgo- j svojim podružnicam, da jih bo ob- i »anju vse priznal Aretiranec je drzen ■•jTOl. da je hote! predvsem drja. Kra- igkal možnosU v teku julija in avgu-1 vlomilec ter ima na vesti nebroj zločinov merja opozoriti na govorice, ki se o m"em sta dnjjbeni pisarniški tajnik. Pri tej j Zločinca pripeljejo v Ljubljano, ter ga frilo, konečno pa, da njegov očitek te- J Driliki bo razpravljal s podružničnimi od- ] oddajo v zapore ljubljanskega sodisca. ' ' bori o aktualnih zadevah, o organizaciji > * Velika poneverba. Iz Celja poročajo, ter o vs*m. kar je za družbo ia njeno I d* so pri tamkajšnji tvidki Rakusch pn-kulturno delo važnega. Vsaki podružnici i šli na sled veliki poneverbi, dioda se dobo sporočil svoj prihod po dopisnici. Po- J slej še ni mogla točno dognati, trlavm družnične odbore prosimo, da mu blago- i krive« je ie pod ključem, nekateri sou-votija iti na roko, da bo mogel čim več j deležniki t>o pa izginili iz Celja Zaprli podružnic obiskati in delo temeljito or- j so tudi nekega kovača, ki je ukradeno eanizirati. i blae° kupoval. _ _ __________________ ___________ * Ramis dveh meet nradnH) slug. Pri! * Aretacija komunističnega trgovca. 1 -i^al od g. Arka. kar da je na zahtevo [ pokrajinski uprav; ia Slovenijo, oddeiek j Beogradu je bil aretiran komunistični tr-rjjia Krameria nozneie v seji ponoviL | ^ notranje zadeve, sta. razpisani dve, govec Milivoj Miliukovic, ki je v srbsko-Proti temu nagovoru je dr. Kramer na- j roesii ura^lnih slug. Prednost imajo pro- ] francoski banki dvignn znesek 300.000 ~!aša!. da le točno ono. kar navaja v tož- ! silci, ki so r državni službi že namešče- ■ dinarjev. Banka, ki je uooila nalog, oa 1 — " naj izplača označeni znesek, je zadevo prijavila policiji, ki ga je nato, ko je od- }enc, dr. Ravnikar in drugi) te ngotovl j kih" prosilcev sploh ne bilo, imajo pred- šel iz banke, aretirala Milinkovič je pri dejanski stan, nakar bo obtoženec ime! j nost invalidi, dobrovoljci in certifikatlstL Občinska davščina na Igre v Ljnh- ineffi na Izjavo njegovega svaka zagreb- i skega tovarnaria VI. Arka. Dr. Kramer je takoj v nafielstvu izjavil, da ie očitek inž. Tavčarja podlo obrekovanje ter je vloži! -ožbo radi klevete. Na včerajšnji razpravi, kateri je prisostvoval poleg svoiega astopnika drja Klepca tudf »ožiteli, se le obtoženi inž. Tavčar zagovarjal, da je dri a Knkovca !e informiral o tem, kaj je j luksuznega blaga in je uvoz vsega luksuznega blaga od dne 4. julija zopet, dovoljen, in sicer se ima plačati razen carine za luksuzno Mago še luksuzna tak-»a, ki je določena v »Uradnem listu* št. II iz leta 1921 s 300 odstotki pri hit ka. j da ceni bombažno žetev na. 11.065.000h»< pri obdelani površini 34.652JJ00 ikro v. Borze 170 priliko doprinesti dokaz resnice. Dr. Kra-1 mer je konecno predlaga!, da se razpiše I Ijani Pokrajinska uprava, sa Slovenijo je prihodnja razprava v najkrajšem času, j mestni občini ljubljanski dovolila- da da se tako odvzame možnost nadaljnega I sme pobirati posebno občinsko davščino na igre v gostilnah in kavarnah. Za. igre ki so dovoljene v gostilnah in kavarnah in pri ko jih se igra navadno za denar (kane, domino, biljard, kegljanje, balinanje itd) bo mestna občina Ijahij. pobirala odslej ob pričetku vsake vrste igre posebno občinsko davščino, znašajočo za vsakega igralca in za vsako vrsto igre po 8 kron* Sah je davščine prost. Danščina se steka v mestni in ubožni zaklad. Tozadevna naredba je objavljena v štev. izrabljanja podle klevete. Sodnik je 00-ijiibtl. da bo postopanje po možnosti pospešil * Čajanka na čast cženskeme Savezus. Včeraj zvečer je ljubljansko ženstvo priredilo v veliki dvorani kazine na čast in v slovo delegatinjam kongresa »Ženskega Saveza« čajanko. Predsednica ljubljanske organizacije ga. Pranja dr. Tavčarjeva je nazdravila delegatinjam kongresa Čajanke so se zasliševanju izjavil, da denar ni namenjen za komunistično propagando, ampak za njegove privatne posle. Sodišče vodi na podlagi zakona o »Miti driave nadaljnjo preiskavo. • Tatvina kolesa. Dne 5. julija je bilo Albinu Dolšek, trsovcu z lesom v Ger-bisn pri Litij! ukradeno dobro ohranjeno kolo, vredno ?K)00 K. Kdor izsledi tatu dobi nagrado 1000 K. — Naredniku Alfredu Spicer je bi! ukraden ženski prstan z enim velikim in šestimi malimi briljanti. vreden 15.000 dinarjev. Pred nakupom se svari. * Pobeg Iz umobolnice. Iz prisilne po- Zagreb, devize: Beriie 17.^ Predmete, ki jih potrebujejo industrijska • Bukarešta 49 — 50, Milan 372.J5 -- 3(.% in obrtna podjetja za. laatno porabo, pla-; Newyork 80 — 82.50, Pariz. 672 - o74, iajo na podlagi predhodnega odobrenja: Praga 171 -- 173, Švica 1550 -- 157*. Generalne direkcije carin le polovico lu- i Ounai 0.38 — 0.40, Budimpešta 6 70 - - ' 7, London 362 — 372, Varšava 1.85 --1.92. valute: dolarji 79.5fl — 81. iranc. franki 665 — 670, nemške marke 19.21, Ure 370 — 373. ; Trg. obrtna bank,- 62.50 — 63. Hrvat, eskomptna banka 165 Jadranska banka 450. Jugosiovenska banka 104JS0 — i to Llub. kreditna banka 236^5. Sla venska banka 111. Praštediona 1150 — lloO. Rečka pučka banka 110 — 115. Srnska banka 150 — 152-50. ^ Eksploatacra drva 120 — 125 Dubrov. parob. družb? 13.50. Ooranin 130. Narodna šumska industrna Našička industrija drva 125 Outman 280. Slavonija 112.50 — 115. Ljub. stroine tovarne 207.50. Praga, devize: Berlhi 9.05 rih 913 - 917, Mi!an 20<^ - 376, London 213 — 215, Newyor-48.15. Beograd 57.50 — 58,5-' ksnzne takse. Ta brzojavna naredba. je dospela z dne 7. jnlija na vse carinarnice in se s tem momentom izvTŠuje. Razen tega je dovoljen carine prost uvoz strešne in zidne opeke v svrho pospeševanja stavbene podjetnosti ■= Finančna posvetovanja Male antante. Kakor poročajo iz Bukarešte, se bo kor.-Terence Male antante, ki se vrši meseca septembra v Pragi, udeležil tudi rumunski finančni minister Bratiauu, da bo razpravljal o finančnih vprašanjih, ki se ti-iejo vseh treh držav Male antante. =«= Likvidacija centralne uprave za trgovinski promet z inozemstvom je kon-,-ana. Interesenti -e imajo odslej obračati v 3vojih zadevah neposredno na ministrstvo za trgoivino in industrijo. = Dobava zimske obleke in kap za postne uslužbence. Ministrstvo pošte in br-zojava v Beogradu razpisuj*: na. dan 24. Julija ofertalno licitaci.jo za izdelovanje 1 zimskih oblek in kap ?.a poštnf nslužben-j ce. Ponudbe jc predložiti najkasneje do I ^ dne 18. julij«, poštnemu ravnateljstvu v' 47 55 Ljubljani. Predmetni oglas x aatančnej-j 31^" _ 32X5, Dunaj 0.18=4 Simi podatki je v pisarni trgovske ui1 ..... ... - «« ™ ---- — 11" - 9.45. Cu i08. Pari obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled = Likvidacija madžarske poštne hranilnice. Iz Budimpešte poročajo: V tem mesecu sc bo sestala tukaj komerenca nasledstvenih držav, ki ima urediti razdelitev aktiv in dolgov bivše madžarske 0J434. Varšava 0.90 — 1.00, Budimpešt.; 3.6750 — 4.0750, valute: nemške mark': 0*08 — 9.60, švic. iranki 908 — 912, lir? 203 — 205, iranc. iranki 371 — 373. fuiv. 212 — 214. dolarji 42.20 — 42.80. dinar;., 57.50 — 58.50, levi 31.85 — 32.65, avstr. krone 0.21 — 0.27, poljske marke 0.9'- delitev akuv in dolgov Pivse mao/arS«c 3.6750 - 4.0750. poštne hranilnice. Materria! za konferen- a , ^ Ne k — _I___________rirfavp SO i CUrill. ixiuii ; London 23.28. Pariz 4150, Milan co je zbran: vse nasledstvene države so| obveščene o stante madžarske poštne j hranilnice. = Konferenca o južni železnici ^egnif iz [ ho^ det^ 1 42.44 - 42.56, Bukarešta 3.10. Zagreb vodstvo obrafei! f'b>\ Solila 346.35 - 349.45. i Praga 10.50. Budimpešta 0.44. Zagrti ; IJS6S, Sofija 3.45, Varšava 0.10%. Dmia; 0.025, avstr. krone 0.02%. Berlin: Italija 2297.10 - 2302.bG, Lof-ohranitvijo | doti 2397 - 2403. Nevvork - železnice! 528.16, Pariz 4169.75 - 4180^5, Švic. 1012.30 — 1137.70, Dunai 2J3 — 2.2., Praga 1084.60 — 1087.40, Budimpešta avoda mladoletni Po!;>; Vinko i pa kam izgire"1 nezr.:\- i Pri tem bi morale držav-I c°lowi6?a orispevka. z- HRANfSLAV NTjSIČ: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. »VdAta nesreča gospodar.. j Starci se raisovarjajc «Sam kamen in pustinja. A kako jc pri nas plodno in na prsa. uorrlcr utrujene ?!ave ne klonyc i lepo. Pred štirimi aii petimi dnevi so okrog istega prostora se- Hišo je napolnila že množica ljudi in še vedno se gnetejo j nine.* novi prišleci krog nje. Vsi prostori so že zasedeni. Zgoraj je dvoje praznih sob, spodaj pa je prostrana veža. Večinoma so; ? «Efa * zastoka tretje poz tvmk. sedeč nasproti kralju. cNikjer, deli ministri, ki niso prenočevali, ampak takoj nadaljevali pot, :ne naicie? takih krajev. Svoje njivice ne dam za vse tc pla- , Dolgo so sedeli poleg ognja. Skrbna obličja, obsevana od zer- j javicc, izmed katerih se .ie najjasnejše izražalo obličje m.iu-' strskega predsednika s svojo sivo brado, so pričala, da sa »A vseeno si jo mora! uati*, inu prigovarja drugi »E seveda dal sem io. toda Bog ne daj, da ostaue pri tem.: njihovi pogovori polni skrbi Da celo Pašičevo lice je izgubilo • •• izraz miru in hladnokrvnosti, izginil je iz ustnic smeh, ki 30 napolnile hišo družine oficirjev vrhovnega poveljstva in spodaj ; ne gospodar, da se še vse lahko spremeni?* . ... S ie zb Jo vi kar je prišlo zarana. Kdor ni našel prostora, ,Qotovo*, ga tolaži kralj, če bi ne bi!i tako daleč od Fran- vseh petdeset let njegovega pohOeoega zivbenja dihal na njUu m je nstav« pri hiši, razgrebel sneg in blato, nanosi! drv, da | cozov in Rusov, bi že davno prišla pomoč in gotovo ne bi tako j čeprav jc starec se vedno veroval in go.nl nade v Bog ve kaj. zapali ogeni. Kralj je prišel kasno in ni našel prostora. Ponudili so mu' prostor v zgornjem nadstopju, toda on ga je odklonil. c.Nočem vznemirjati žena in otrok. 2ene in deca morajo imeti streho, mi vojaki lahko prestanemo brez nje.* Ko je spregovoril besedo »vojaki*, se je ozrl z zadovolj- 1 stvom na nekoliko starcev iretjepozivnikov, ostanke tistega tretjega poziva, ki je slavno poginil, braneč umikanje mlado armade na Kosovem. Prosili so ga. nai se umakne v hišo, pa vse zaman. Starec ie uporno branil ra se ni hotel razdvojiti od svojih vojakov.1 ' strašno trpeli.* »Res, hudo smo trpeli.* »Vas je mnogo pad!o?» »Mnogo, mnogo, pregazili so nas.* »Škoda, a -borili ste se hrabro, hvala Vam.* «Vsi domačini so padli, gospodar.* »Vem. vem-, vzdihne kralj. 'Niso tni dovolili, čeprav sem prosil, da ostanem ter se borim z Vami starci.* ••E gospodar, kam si hotel!* »Prosil sem, toda niso mi pusdli.* »Čuvati se moraš gospodar, ne smemo te izgubiti.* rretjepozivniki so znosili drva zase in za kralja in med tem «Vam jc potrebna zemlja. Vam je potrebna žena in oiroci. ie on obiska! bolnega vojvodo Putnika. prišedšega pred njim ; Judi domovina in zemlja sta Vam potrebni. A kaj bi z menoj. v 5pas. ! Danes sem, jutri nisetn. če ne bo mene pride dru?:. Ni hudo Oba starca, kralj brez kraljevine, vojvoda brez vojske sta j izgubiti kralja, če imaš domovino. A hudo jc bratje moji, iz-i-t dolgo razgovarjala o usodi, ki jih jc mahoma objela. Ko je • gubiti domovino in ohraniti kralja.* vsplamtel ogenj ob zidu, sc ie vrnil kralj med svoje vojake,! «Pa to je tisto-- odgovarja tretjepozivnik. da med njimi prebije noč. »Zgodi se, da umre domačin, toda hiša ostane*, nadalhije Tudi večerjal jc z njimi. Kakor oni jc zavžil nekaj kruha j liraij. »Siabo je in vendar ic nekaj. Hiša. posestvo je ostalo, "m kuhanega fižola, katerega so mu poslali begunci iz gornjega i Kmalu dorastejo mladi in zagospodariio v hiši. i oda drugačna nadstropja. i je stvar, če vidiš gospodarja brez hiše, brc/ ognjišča, brez «E slabo, nesreča*, vzdflmje krati- <*deč med svojimi no- j polj, brez živine.* vimi prijatelji. ! «Je, je.* •Obraze ostalih ministrov je nezgoda vse hujše po trla. Razgovori sc izpričevali veliko skrb. katero nosi vla Vojska ie zašla brez kruha in brez v^kfh potrebščin v planine. Po dvomesečnih neprestanih in obupnih borbah, neslu- tenih naporov se umika vojska v planine, kjer jo pričakuje sama lakota. Kdo io sprejme, ko pride v Skader? Ali bo tam dovoli hrane za vso to ogromno množico? Zavezniki so sprejeli nase skrb za prehranitev srbske vojske in sporočili so. da se hrana nahaja že v Medovi. Edina skrb, katera ie težila vse, jc bil način, kako bi to hrano iz Me-dovc spravili v Skader iti nihče ni slutil, da v Medovi ni niti zrnia obljubljene zavezniške hrane. »Treba, da pridemo čimprej v Skader. prednn pride vojska- šepeče PaJič. »Gotovo so tja že dospeli zavezniški poslane;.* »!u če mso prišli. 5;r Skadra lahko dobimo zvezo z zavezniškimi vladami.* 'Mogoče naprosimo italijansko v'ado. da nam odstopi lačno za prevažanje.* _ »Čimprej moramo biti v Skadru.? nadalmje Pašič ter obrne k svojemu tajniku. (Dalje prihodnjič.) Grobo pismo. šeemsobo ; zahtevati, ali kaj smemo po pravi« za-1 htevati od njega, potem premosti.jo i Grobo pismo ima za marsikoga zna- i afekti razum in d dajo do?ka v mno-i čaj cftr«nonije. ki jo treba izvršiti podj^h grobostih, na primer v grobih pič-. eetovimi pogoji in na vsak način. Ne- i pisma .-o obenem ventili, ki j s souporabo kuhinje ali brez nje za sv-u- k<-ga dne ga piše gospod Janez, drugi; clajsaio pisca afektov. Obenem so ijega. delovodja in njegovo ženo, oba po-l;-!i ga dobi gospod Albin. 'ptimpc, ki dovajajo prejemniku novih j Stena h" r- ■ afektov in razburjeni ter ga takorekoč | " U robci nismo je še preostanek '•arsko dobe. ko ljudje_še ni°o znali pi- J zastrupijo. Tako kroži strup .....'"in vzbtiia vedno novega; •p »ati. Predno -o poznali pismo, so 'meli U že jezik. .11 ko so so že nekteri poslu- j 111 jako solidna- brez otrok. Cez. dan oba usluibena. Ce.njene ponudbe ua ! obtoku S Karton?, ž no tovarno I. Bona«:. Ljubljana, Čopova ulica št. 16. ttarale d* 20 cm. 3'-, wd«l> B, 5 entai » Oii>. - Trs««« ejltt', |». i» or»n)e*lnl c« SO bet^fl 5 Din., »M*!* n«del.>r>r!< S 2 Oh-. - P'af« »• utr«!- O-.hko (udi. — kmh.i Na TpraUM ta e-Jjovj,:« 1», tka i. «prai«r!« p.voi«n» ctuti'-« » eagoror. —— Grd članek ie srobo pismo v druži /ovali pisma, je večina še vedno imela;obliki. Naslovljeno .ie na. množico, in le jezik. To je bila doba. boftmstvenih \ arobo-ti. JunaM raznih narodov •— le' pisee je včasih eden v imenu množice. •/jH-njva i Še večkrat, da. največkrat, pa lp eden pri Homeri) — so se obklada-j v ;,riei!U majhne klike. slastnimi grobostmi in psovkami, | j[orda bo kdo s tega stališča prj-predno so posegli r-o bridkem meču. j ^j], ai^.j # naše politično življenje riko strastno, in zakaj smatramo slabo časopisje in njegove sotrv.dnike za to- Motorno kolo Dva minufakixirl3ta vstopiti ?amo v »cnje tr«»p»- i pa nn zaiutrk in k».vo popol-| i sko aii iDdTistTijfko podjetje : dan. Cenjene ponudbe na ■■ kot vodja ali vodia oddelka, npr^o „Jutrac pod šifro P.eflektira. se samo na tneste 2144 poft«lje-. Pozneje se je poznanje pisave vedno bolj razširilo. Pismo je prenehalo biti veta tajnost duhovnikova. Vendar si [likeškodljivce naše kulture, kubure .le pisava še do dane« ohranila nekaj svoje svetosti. Kar je črno ua belem, velja bolj ko beseda. Le malokteri se -*najo odtegniti črni magiji, in kar ««toji zapisano*, .je končno veljavno za marsikaterega inteligenta. Samo dejstvo n. pr., da .je morda v Opatiji kje kakšen hotel Beaurivage, še no pove potniku nič. — kjer so hoteli iu kjer je morje, tam se ptič navadno en hotel imenuje tudi Beaurivage. Čc iti j jezika in sloga, kulture čustvovanja, političnega mišljenja in razumevanja. Dokler bodo pri nnč cveteli «No\i časi-. «Straža>, «Jugoslavi.ja* in »Domoljub*, tako dolgo bo se mnogo grobih pisem, klofut in tožb. Kralj Mariaž spi, vrane letajo okrog hriba. Siindart S—10 P S. s treu:i piestiTimi ia j tace »pojilota s priklopnim '-o-o-.n dobri^ pla se takoj proda Cena Din la.000. Istotam »e prodi moturoo i za takouen nastop proti j " Ljubljani. Pimeue ponudbe , __ i pbsi' Tost-ba d d i na npraro .Jotra*, pod 2105 i piaci lestina, a. a.,, 9tAS- 1932> i. . Ljubljana. Krekov tre 10. i 21Si' koioznaoiks :puc]i*. 2ša&lor v u plavi«Jutra*, j Jezik« I>va dijaka iz Lialjfee r,jdbine is sprejmeta na brauo iu stan"-,anje I Pismene ponudbe pod 38& na upravo < .Tjtrs» Objave šalj« *>o«rctn eejnu maslo . . N hulians „ . . „ TPSBSst 5if SE . . „ Bropp sir la Din poučuje gospod: slov., prbobr.:; 2123 Mesečno aobo _ _ neta*-, latin,, frauc., italij. iu Tl0 moi;noEti t- perilom ; ^41 [folfke predmete. Ponudbe pod rjl(ii ^ ijraBl, mlad a cas počitaie. N»«lov t le:n" posteljo, 2 lonca vi. uiaAt. Vpra:» i? Janei Tr-! 2l3Sdincva ul. parter. 2114 upravi »Jutra1" priporoča. Zato ni čuda, da v- te ma-gije poslužujejo v reklamne svrhe uaj-j boli oni narodi, ki jim je njena magija i najbolj Him. namreč Angleži in Ro-! mani. 0'ii p-i imajo ftoleg te črne m.i- j ^ gije tudi še belo. namreč- razumno uporabo besede v zasebnem in javnem življenju. Iz te razumne uporab razšla spodobna oblika občevanja in •pa povprečno dobri -log jezika. Pri Češka obcc v Ljubljani javijo, da se; SI RO - I? A NT, K A ?€J, j vrši odborova scia dno 8. julija I ')22. v ; te^ci. i restavračnili prostorih Narodnemu Uoam : d«. Ljubljani ob 20. uri. Na .vsperedu ie j posvetovanje u sodelovanju čism-tva pri j | Jusoslovtnskem \sesokoiskem z!ctu, ka-j terega se udeieži korporativuo Ctski tu uudi Vl> uu^tuaj.J . ca:ia sladkor, riS. o!je, kava Ud. ~ 297-1 iSF© Knjigovodja, >esc viegi trgovskega ia iu- Eno ali dv« sobi s 4 polsteljama- išče privatui '.-radnik v Ljub^ lj»ui is sebe iu ra pvoie "ri , otroke dijake za prihodnje ' folsko leto. f>a postelja fe i eventualno /astde t-ikoj. --a 2129 Avto cnamke »Durkopv* 8—25 HT, sest sedežni ▼ populnoiua dobrem stanju se ceuo proda. Ogleda se Lahko takoj nu Vrbniki, Hrib 3«5. Karcdna. noša. svilena, se proda. :-:s!ov pore -o le redki dobri pisci obenem ma- obec sokolska iu sicer nc sairto Clansivo, nego tudi naraščaj. Polnoštevihio in po-: žrtvovalno sodelovanje je naša narodna j in slovanska dolžnost. —- Potrebno ic tudi { mm- nc rcflektira. pač:2n5 uprava »J^- Eraujska industrijska družba na Jssetiicak - Fužinah išče za konstrukcijsko pisarno in prlMCuo nad*orov»oja d-'.avnJct sfnninRi esno, starejšo moč. kake i prodajalce* te strcl-Ok ;»s..-e Sočael- oke fnle ?.li višje državue onrrae šole s prakso. Prednost i m;« i" absolventi tebnit-nc visoke je sa ponudbe r natančnimi podatki dosedanje zaposlenosti in zahtevami glede pla«, /.novite misli, in njihov marveč le rezanje. «1«.« ni Družabni klnb uraduištva v ljubljeni ! vabi svoje čiane in priiatrlie tia iz'ct, ki; za IZ ; snega. neuglajeuega uiKljenja i 2* priredi v m neurejenega čustvovanja, se razvije j Št. .lošt. Odhod r vlakom z južnesa ko-, rudi grobo pismo. Le. redkokdaj najdeš j lodvora ob 7. zjutraj. Zbirališče na ko-j ■ takšnih pismih ono prvobitno, skoraj} tedvorn. — V slučaju ri:;viioristično božansko ali homerskojse vrši izlet v nedeljo člane, članice iu naraščaj, kakor nedeljo dne o. tulija 1922 ua tudi sul.no za kroj priporoča tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni tre 10. 1595 č ■ : oho-t. Pisec je večina že preveč «iz-!'b-ažen>N zanjo, zato gre okrog grobo--;; kakor mačka okrog vrele kaše t.er zverizeno in nagačeao. Z jegulje-n.i.-m skuša svojemu slogu dati neko \ \ iš nost in pokazati svojo višjo iu-ii'!i:'-eneo- iinejšo izobrazbo in premoč -■.-"je dikcije. Zlasti v- »odprtih pis->:=':; -. kjer te imenuj slahesa vremena >. dne 16. t. m. * Vpisovanje v otroško izrištv društvu ^Atenc- (Ženskega telovadnega društva) se podaljša na soboto 8. t. m. od 5. do 7. j. ure popoldne v pisarni Športne zveze. irw Sprojmajo se 1908 zmožna slovenskega in nemškega jezik«, strojepiska, stenograika se išes a takojšni nastop od tovarniške pisarne v me?tn blizu Celja 21<*! Cenjene ponudbe z ca^-edbo zahtev pr.d D. P na upravništvo .;.rutra-. fB? ^rj Sffi.-^T ^ r3" ■wradl?QDO podjetje sobesednik -i.-ainim lažmkom in obrekovaicem. i k>.i itd.--, najdeš takšno vzvi?enoet in I ..-si - :ško nezmotljivost. !wikšeu je smisel teh grobih pisem, .-. cbnih in odprtih, Ne vem. Res, če - - ti kdo pritožuje, da mu je protivnik .-roril krivico, pa mu daš nasvet: »Pi-š;." mu vendar in povejte mu, kar mu .:-.--.. Vendar še nikdar ni takšna pi-scaiska grobost boljše vplivala kot u.-tnieua iu menda še vedno je uprav /-.-irupila- razmere med piseeni in ;ia-s!-:«vijeneem. Da, če mi piše bedak, le me ozmerja. — molčal bom. ker - kom imam posla. Enako je v -lučjiu. čt- izvira njegovo pismo iz ■zlob?" sovraštva, zavisti itd. Kaj pa, sta si pisee in naslovljene« siična, :i r . si oba nasprotujeta iz afektov, n - la bi prav razpoznala svojo zahte-... |n nagibe, tako da oba protestirat??] V taksnih --i-orih bosta najbrže oba-t, :;-:]-( druc drugemu krivico. Tako je i n- )>rimer pri sporih med višjim in j I odrejenim. Gospodujočega vest tuj ve-ino čista, če se pa n^egm ukaz ta-; koi ne izvrši, se razljuti. Enako pa tudi podrejeni ne iavrši vedno vso ?voje .lounosti". na dni d strani ga pa izko-ri-fiio in človeško mnogo premalo j u-. oštevajo. Kjer pa nikdo več prav ne t ve. koliko' velia. iu ;k! VrTHVl''11 itvežbaui. p.vovrstui, trezne moči. Pouudtr na picaruu: SonfekoJjaka tovarna Narodni dom 1. nadstr. Nadabne vpiševa-, ^praude'1, LjabPus, Emo.^ska o. S. nje se vrši vsak dan od jutra do večera | i?totam se oddn zanesljirim kroiseem pri'i na igrišču v Tivoliju. kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi iu 4 Mestna zavarovalnica v Ljubljani ima : trezni delavci se sprejmejo v to?»rno. ne-j mesečno dražbo novembra 1931 zastav- j- ------- Ijeuih predmetov 13. julija popoHne. * Gasilno društvo na Rakeku je s\oioj ta dan «rakovskega žegnanja določeno; prireditev preložilo na dan 30. julija. 3 in •i t?: tč, i | Ljubijana. Bohoričeva u!. 20. | E sa pi*iporoča aa v»a v to SJ »trofeo "uadaioča dela. » * -00J ^SSSStSEESSCKSS^aOBaBaB . _ i strojno olje Odgovorni urednik F r. B r o z o v i č. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*, j ima vedno po najnižjih eenali v zalogi, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. \ družba ..Zora", skladisče ..Balkan". g Clacde Farrere 1 Gusarji (morski rashojnšk) ■ ..... « znameniti . Jutror " romati je izšel v ponatisa ;n se naroča % pri apr^^nUSfoa v1«tF9" ? LjuliIIsni, Prešernava ulica 5*. * Broijran velja » poštnino vred 17 nin. 9 Istntsm se naročata tudi romana I Frank Hsller, Prigode gospoda Gollina, § broš. s poštaluo vrsd Biu S'75 1 Frank Heiler, Blagajna velikega vojvose, g s požtaieo J>ln J2-75. Zahfevalfe v kavarnah, javnih iekalih. gostilnah in hrivnicah JUTRO" PfVS s$c*vensks Hulii^acher iesr.OHPduitfiitks družba s o. z. £iubljana, Dmajsk^i ccsta 66 izcfa^uic vs3iovr5Cne aaluuj« in sprajema vsa v te spada* jc-a napravila, Te!«fs« '14. Srzojsr: W»f»sl>a«»«r U»Hj«i. Painja: PutnUime, pr».'axp'e:!r.3 l slrsnti^a tli J M Gmm HOTS PETROQS?AOM i (preko cC Jele-PiJV^ n^anicrj » Vifsosscv trs ter. 115, Ssosra^. ter. 23-13. * Om-en jc od -i. jaua ot. god. Hov) mcocrn-j uro-i.'( n, snabdsven ca 120 soba » elecantuo mabliranib, u svakoj sob. urtdeca je top!;, i bladaa voda. hotel raz- g nohže sa kupatilima. salonima. separe.itni i konfortom sa svojim paiuun a Tej.mjem i električnim osvetlenjetn. P.esferan i kafe su suabde»eni izvr:nun jelom « pičem. prvoklasnt knin* frsnruska i .-rj,ski. i eue solidne. Usluga brza i Učna, hotela. S 2038 nj;rSWE5!BSCS®: 's-- «3"«?? S i"?S5*23?SBI