Možnosti izkoriščanja odpadnih surovin za potrebe metalurgije UDK: 66q, 094.1:66q.054, 8 ASM/SLA: D8j B14 J. VVohinz, J. Lamut Neizkoriščeno rdeče blato in odpadne piritne ogorke želimo uporabiti kot dve železonosni surovini za izdelavo utrjenih in metaliziranih peletov, ki bi jih lahko uporabili za nadaljne metalurške potrebe. Prikazan je način predredukcije rdečega blata v laboratorijski rotacijski peči in shema mokre magnetne separacije predreduciranega materiala na magnetnem separatorju »Jones«. Opisani so načini izdelave dvanajstih vrst zelenih peletov, dobljenih po mešanju magnetnega koncentrata in različnih količin piritnih ogorkov z raznimi vezivi ter redukcija vseh vrst peletov ob dodatku koksa pri temperaturi 1200° C. Prikazani so tudi mikro posnetki reduciranih in pretaljenih peletov. UVOD Pri razklopu boksita po Bayerjevem procesu nastaja kot odpaden produkt rdeče blato, ki predstavlja velik problem za vse tovarne, proizvajalce glinice1'2'3. Tako leži samo pri nas v Kidričevem na odlagališču že več kot 1 milij. ton tega odpadka, ki se z vsakim letom poveča še za nadaljnjih 100.000 t. Količina nastalega rdečega blata je odvisna od vrste uporabljenega boksita in znaša 0,5—1,4 t na izdelano tono glinice4. Ta, zaradi prisotnega železovega oksida rdeče obarvan netopni ostanek, vsebuje poleg hematita še goethit in vse ostale sestavine boksita, ki so kot netopne snovi prisotne v rdečem blatu. Tako vsebuje rdeče blato poleg železa še aluminij, titan, absorbirani NaOH, torij, cirkonij, lantan, niob, itrij, uran in še nekatere druge elemente. V raziskavi smo posebno pozornost posvetili železovim oksidom v rdečem blatu, katere bi želeli uporabiti za proizvodnjo grodlja ali jekla. Od uporabljenih boksitov so v zadnjih letih prevladovali v TGA Kidričevo bosanski boksiti iz okolice Jajca in Barači. Količina teh uporabljenih boksitov je znašala okoli 60 ut. delov, ostalih 40 ut. J. Wohinz, dipl. ing. kemije, samostojni raziskovalec na Metalurškem inštitutu Dr. J. Lamut, dipl. ing. metalurgije, docent na VTO monta-nistika * : ......... delov so predstavljali istrski boksiti iz okolice Rovinja. Pri proizvodnji glinice predstavlja preostalo rdeče blato železonosno odpadno surovino, ki one-znažuje podtalnico v okolici odlagališča, saj vsebuje poleg blata še precejšnje količine natrijevega luga. Druga surovina, ki smo jo uporabljali pri delu, je bil odpadni piritni ogorek iz cinkarne Celje. Do sedaj je v CC pri proizvodnji žveplene kisline ostajalo letno cca. 70.000 t piritnih ogorkov, ki jih danes vozijo na odlagališče v Žepino. Pri tem nastaja škoda na izgubljeni železovi substanci (cca. 57 % Fe), pa tudi ekološka škoda zaradi onesnaževanja okolja in voda v bližnji in daljni okolici. Tako železova substanca, ki je prisotna v obeh odpadnih produktih, kot tudi omenjena ekološka škoda, ki jo oba odpadka povzročata, sta vzpodbudila iskati načine, kako uporabiti ta dva odpadna materiala v praksi. Koristna rešitev tega problema je v tem, kako pod optimalnimi ekonomskimi pogoji uporabe sekundarnih surovin pridobiti železo in rešiti sedanje področje onesnaževanja. OPIS POIZKUSOV 1. Priprava surovin Rdeče blato iz odlagališča v Kidričevem vsebuje, odvisno od vremenskih pogojev, lahko 35 do 40 % vlage, pri čemer je 5 do 12 % kemijsko vezane vode. Direktno surovega rdečega blata z mokro magnetno separacijo ne moremo uspešno obogatiti. Pri optimalno izbrani shemi magnetnega separiranja se z vključevanjem faze prečiščevanja primarnega koncentrata dvigne vsebnost železa od 22 % Fe na 32,5 °/o, oziroma 38,4 °/o Fe, vendar le pri nizkih izkoristkih, 5,2—12,7 ut. %. Na osnovi teh rezultatov je jasno, da zaradi prevelike izgube železa v jalovini (80,0 ut. %) ni uporabna ta sepa-racijska metoda5. Druga surovina, ki smo jo uporabljali v raziskavah, so piritni ogorki CC. Te smo izbrali zato, ker predstavljajo razmeroma bogato železonosno substanco, ki ima poleg visoke količine železa (lahko do 60 %.) tudi primerno granulacijsko se- Tabela 1: Kemična analiza rdečega blata in piritnih ogorkov Sestava Vzorec rdečega blata % TGA Kidričevo Piritni ogorek % Cinkarne Celje Fe,0, 31,84 82,22 ai2o3 21,61 1,88 Si02 11,40 7,05 Ti02 6,00 — CaO 6,16 1,82 Na20 8,22 0,07 k2o 0,092 0,09 Stot 0,68 1,65 Žaroizguba 9,60 — Izkoristek v mm po vrsti kumulativno kumulativno zrnatosti podzrno nadzrnp + 0,400 0,2 100,0 0,2 + 0,300 8,1 99,8 8,3 + 0,200 20,4 91,7 28,7 + 0,125 17,9 71,3 46,6 + 0,090 8,9 53,4 55,5 + 0,060 6,2 44,5 61,7 + 0,040 1,8 38,3 63,5 — 0,040 36,5 36,5 100,0 rdeče blato v grudah in tako za nadaljnje poskuse mokrega separiranja ne ustreza, smo ga zmleli v laboratorijskem paličnem mlinu in dobili zmlet produkt, katerega sejalna analiza je prikazana v tabeli 2, kemična analiza predreduciranega rdečega blata pa v tabeli 3. Tabela 3: Kemična analiza predreduciranega rdečega blata stavo. S predreduciranim in zmletim rdečim blatom dajejo zelo ugodno zmes s tako zrnatostjo, ki je potrebna za izdelavo kvalitetnih svežih peletov. 2. Predredukcija Da bi se pri mokri magnetni separaciji iz surovega nepredelanega rdečega blata izognili visokim izgubam železove substance v jalovini, smo skušali spremeniti mineralno sestavo in magnetne lastnosti železovega oksida v rdečem blatu. Zato smo za nadaljnjo predelavo v prvi fazi mokro rdeče blato osušili in ga nato suhega zmleli na velikost zrn pod 300 mikronov. Na ta način pripravljeno suho surovino lahko reduciramo s trdim ali plinskim reducentom6. Redukcijo smo izvršili tako, da smo metalurški koks Lukavac, zrnatosti 0 do 3 mm, pomešali z rdečim blatom v razmerju 1:3 in ga ogrevali na 950° C. Pri tej temperaturi smo reducirali toliko časa, da je znašal skupen čas ogrevanja in redukcije 6 ur. Po tem postopku smo sukcesivno izdelali skoraj 30 kg predreduciranega materiala, ki nam je služil pozneje kot vložek za mokro magnetno separacijo. Ker je po redukciji Tabela 2: Granulacijska sestava zmletega predreduciranega rdečega blata, pripravljenega za mokro magnetno separiranje Sestavine v % Felot 21,80 Ti02 5,17 Fe+ + 11,54 A1A 16,84 Fe+ + + 0,21 tot 0,26 Fekov 10,05 CaO 3,36 SiO, 13,45 Na20 8,40 k2o 0,14 Iz vsebnosti Fe+ + , Fe+ + + in Fekov je izračunana stopnja redukcije R = 64,61 % in metalizacije M = 46,14 %. Rezultata kljub nizki vsebnosti čistega železa nista slaba. Treba je poudariti, da je rdeče blato iz TGA Kidričevo glede vsebnosti železa slaba surovina proti nekaterim vzorcem drugih tovarn glinice, kjer so vsebnosti železa med 38 do 42 % ali pa celo presegajo 50 3. Mokra magnetna separacija in priprava mešanic Da bi od dobljenega predreduciranega rdečega blata ločili čim več nepotrebne jalovine in s tem povišali vsebnost železa, posebno v magnetnem koncentratu 1, smo zmleto predreducirano rdeče blato separirali na mokrem magnetnem separatorju Jones7. Najbolj primerna pulpa, pri kateri nismo opažali zaostajanja magnetne komponente na ploščah, je bila izdelana v razmerju čvrsto : voda =1:10. Gostejše pulpe niso dale dobrih rezultatov. Skrajšano shemo magnetne separacije prikazujemo na sliki 1. Mokre magnetne separacije smo izdelali pri različnih jakostih magnetnega polja, in to: 0,1 T, 0,6 T, 1,0 T; optimalne rezultate smo dosegli le pri 1,0 Tesle. Pri različnih jakostih magnetnega polja dobljene količine produktov prikazujemo v tabeli 4. Poskusi so pokazali, da se dobe najboljši rezultati pri 1,0 T (5 A) in v dovolj redki pulpi. Posušene in združene produkte smo uporabili za kemično analizo in nadaljnje poskuse. Koncentrat 1 smo mešali v različnih razmerjih s piritni-mi ogorki in iz teh zmesi izdelali razne vrste svežih peletov7. Ostala dva produkta bi lahko služila za hidrometalurške raziskave. Kemično sestavo produktov magnetne separacije prikazuje tabela 5. Tabela 4: Rezultati magnetne separacije pri različnih jakostih magnetnega polja Masni % Produkti magnetno separirano pri 0,1 T (0A) 0,6 T (2 A) 1,0 T (5 A) Koncentrat 1 4,68 (45,52 % Fe) 75,76 (27,15 % Fe) 76,27 (27,64 % Fe) Koncentrat 2 70,71 — 4,41 — 4,44 — Jalovina 24,61 — 19,83 — 19,29 — Slika 1 Shema magnetne separacije predreduciranega rdečega blata Fig. 1 Scheme of the magnetic separation of the prereduced red mud. Tabela 5: Kemična analiza produktov magnetne separacije, izdelane pri 1,0 T Sestavine % Koncentrat 1 Koncentrat 2 Jalovina Fetot 24,78 15,01 12,28 Si02 13,45 13,40 14,75 TiOj 5,00 5,73 5,07 A1A 18,65 20,56 20,69 Stot 0,28 0,23 0,12 CaO 3,92 3,91 3,92 Na20 7,30 7,60 8,60 K20 0,14 0,13 0,16 Pripravo mešanic za peletiranje smo izdelali iz piritnih ogorkov in magnetnega koncentrata 1. Odločili smo se za tri različne mešanice, pri kate- rih je bilo razmerje piritni ogorki : koncentratu 1 1:3, 1:1 in 3:1. Poleg teh smo izdelali še serijo peletov, narejenih iz samega magnetnega koncentrata ob dodatku različnih veziv. Sejalna analiza vseh treh mešanic, pripravljenih za poskuse pele-tiranja, pokaže, da je frakcije pod 40 mikronov dovolj, da ob dodatku veziva dobimo trdne pelete. Nadalje vidimo, da se s povečano količino piritnih ogorkov groba in fina klasa manjšata. Odločilno vpliva na granulacijsko sestavo teh zmesi zmletek predreduciranega materiala. PELETIRANJE 1. Lastnosti peletov Vse poskuse peletiranja, izdelane v raziskavi, lahko delimo v dve grupi, in to: — peleti, izdelani iz različnih mešanic — peleti, izdelani iz samega magnetnega koncentrata. Na peletirnem krožniku, premera 59 cm in višine robu 8 cm, smo iz pripravljenih zmesi izdelali pelete, katerim smo dodajali tri različna veziva, in to: bentonit, CaO in CaCl2. Nagib krožnika je bi! od 50 do 54°, število obratov pa 12 na minuto. Skupno smo izdelali 12 vrst zelenih peletov, od tega 9 vrst z dodatkom piritnih ogorkov, 3 vrste pa iz samega magnetnega koncentrata9. Narejenim svežim peletom smo določili vlago, kemijsko sestavo in trdnostne lastnosti s padal-nim preizkusom. Vlažnost zelenih peletov je bila odvisna od vrste veziva in od količine dodanih piritnih ogorkov. Povprečna vsebnost vlage v zelenih peletih je bila 24,7 °/o. Iz kemičnih analiz zelenih peletov je razvidno, da se z dodatkom piritnih ogorkov poveča vsebnost železa, medtem ko se vsebnosti ostalih elementov zmanjšujejo. Ne samo zaradi nizke vsebnosti železa, temveč tudi zaradi izboljšanja granu-lacijske sestave bo nujno dodajati v zmes z železom bolj bogate odpadne surovine. Kar se tiče meritev mehanskih trdnosti zelenih peletov, opazimo, da le-te naraščajo z velikostjo premera in z večanjem deleža magnetnega koncentrata. (Od 0,290 kp/pelet do 3,92 kp/pelet.) Precej se mehanske trdnosti povečajo, če pe-lete sušimo dalj časa v suhem prostoru, še bolje pa, če jih sušimo pri 110° C (od 1,64 kp/pel. do 52,80 kp/pel.). Poleg teh smo izdelali meritve odpornosti pele-tov na tempreaturni šok pri temperaturah 4003 C, 600° in 800° C. Razpad peletov smo opazili samo pri najvišji temperaturi pri dveh vrstah (PK-5 in PK-10), medtem ko je odstotek počenih pri temperaturi 800° C opazen pri petih vrstah (PK-1, PK-2, PK-4, PK-8, PK-10). 2. Redukcija peletov in mikroskopske preiskave Poskuse nadaljnje redukcije in utrjevanja peletov smo izdelali v silitni peči. Pelete smo reducirali eno uro v grafitnih lončkih ob prisotnosti koksa. Reducirali smo vseh dvanajst vrst zelenih peletov. Dobili smo utrjene in reducirane pelete, nekateri so bili celo sintrani. V odvisnosti od razmerja med vsebnostjo koncentrata 1 in piritnimi ogorki v peletih je odvisen tudi delež železa. Kovinskega železa je v metaliziranih peletih med 20 in 65 %. Opisali bomo samo nekaj značilnih primerov metaliziranih peletov. Na sliki 2 je prerez peleta, reduciranega eno uro z ogljikom pri temperaturi 1200° C. Pelet je izdelan iz 25 % piritnih ogorkov in 75 % koncentrata 1. Vezivo je bentonit. Po redukciji vsebuje 36,68 kovinskega železa, vsega pa je 57,93 %. Železo je v večjih skupkih, ki so deloma samostojni, večji del pa je v žlindri, ki ima sestavo železovega kordierita. Prerez metaliziranega peleta, narejenega iz 50 % koncentrata 1 in 50 % piritnih ogorkov je prikazan na sliki 3. Od celotne mase železa v pe-letu, ki ga je 72,59 %, je 42,85 % že kovinskega in je enakomerno razdeljeno po žlindrni fazi. Zaradi višje vsebnosti železa je prišlo tudi do močnejšega aglomeriranja reduciranega železa. Slika 2 100 X. Mikroposnetek prereza metaliziranega peleta (belo — železo, sivo — žlindra, črno — pore) Fig. 2 100 X, Micropicture of the cross section of metallized pellet (vvhite — iron, gray — slag, black — pores). Slika 3 100 x. Mikroposnetek prereza metaliziranega peleta sestavljenega iz koncentrata 1 in piritnih ogorkov v razmerju 1:1 (belo — železo, sivo — žlindra, črno — pore) Fig. 3 100 X, Micropicture of the cross section of metallized pellet composed of concentrate 1 and pyrite cinder in the 1 to 1 ratio (vvhite — iron, gray — slag, black — pores). V peletih, izdelanih iz 75 % piritnih ogorkov in 25 % koncentrata 1, kot vezivo smo dodajali apno, je od celotne vsebnosti 55,75 % Fe v kovinski obliki 52,10 %. Železo je aglomerirano v večje skupke in je direktno vezano v žlindri. Zelo malo je še kovinskih kroglic (slika 4). Wustita je tudi malo in je izločen ob železu. Žlindra je sestavljena predvsem iz A1203, Si02 malo CaO, FeO in Na20, zato je v njej mullit in železov kordierit ter steklasto strjena masa. Slika 4 100 x. Mikroposnetek metaliziranega peleta sestavljenega iz 75 % piritnih ogorkov in 25 % koncentrata 1. V žlindri je vviistit, mullit, železov kordierit in steklo Fig. 4 100 x, Micropicture of metallized pellet made of 75 % pyrite cinder and 25 % concentrate 1. Slag contains vvustite, mullite, iron cordierite, and glassy phase. Metaliziran pelet smo segrevali v nevtralni atmosferi 20 minut na 1300° C. Železo se je aglo-meriralo v večjo kapljo, ki je obdana z žlindro (slika 5). Okrog večjega skupka železa so še manjše kroglice, ki so pa nanj vezane, žlindra je po- redukciji vključiti še drobljenje in magnetno se-paracijo. Zaradi večjih skupkov železa v peletih je dosežen dober izkoristek. Poskusi tečejo, kako tako kroglico aglomerirati v komade, uporabne v metalurških agregatih. SKLEPI Na kratko smo opisali poskuse, ki smo jih delali z odpadnimi sekundarnimi železonosnimi surovinami, rdečim blatom in piritnimi ogorki. Ker iz originalnega rdečega blata ni mogoče z nobeno znano separacijsko metodo izločiti v njem prisotne železove okside, je potrebno rdeče blato predreducirati. V predreduciranem materialu lahko z mokro magnetno separacijo močne intenzitete ločimo kovinsko železo in njegove okside od jalovine. Sam magnetni koncentrat, še bolje pa, če ga pomešamo s piritnimi ogorki, lahko predelamo v pelete ob dodatku različnih veziv. Po redukciji s trdnim reducentom (temperatura 1200° C) lahko dobimo surovino, ki jo je možno pod pogoji predelave sekundarnih surovin predelati v agregatih za proizvodnjo grodlja ali pa jekla. Možnost uporabe odpadnih surovin po opisanem postopku je torej odvisna predvsem od ekonomskih dejavnikov v tehnološki shemi proizvodnje jekla in od pomena, ki ga družba daje zaščiti narave. Avtorja se najlepše zahvaljujeta Slovenskim železarnam in Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki sta s finančno podporo omogočili raziskave žele-zonosnih odpadnih surovin. Literatura 1. B. Schapers, M. Haarter: Eine neue Rotschlamm Depo-nie-Methode Trav. com. int. etude bau.xites, alumine at alum 1976, No. 13, 531—539. 2. V. G. Logomerac: Kompleksna prerada crvenog mulja u cilju iskorištavanja svih u njemu sadržanih koristnih sastojaka, Rudarsko-metalurški zbornik 1976 (4. zvezek). 3. S. Jurca, J. Zakrajšek, K. Cazafura: Predelava rdečega blata, Poročilo MI v Ljubljani, 1961. 4. KIockmann's P. Rahmdohr: Lehrbuch der Mineralogie, Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart 1942. 5. J. VVohinz, M. Šimnic, J. Lamut: Separacija in obogatitev Fe frakcije iz rdečega blata, Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, 1977. 6. J. Wohinz, J. Lamut: Izkoriščenje železa iz crvenog mulja, Poročila MI v Ljubljani, 1969. 7. H. Schubert: Aufbereitung fester mineralischer Rohstoffe, Band II, VEB Leipzig 1967. 8. Strokovna poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani štev. 595, 857, 901, 906, 909, 273 (Avtorji: Kuharič, Lamut, Zalar, VVohinz). 9. J. VVohinz, B. Zalar, J. Lamut: Vključitev Fe frakcije iz rdečega blata v postopek predelave piritnih ogorkov, Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, 1978. dobne sestave, kot je opisana pri prejšnji sliki. Iz zaradi alkalij steklasto strjene osnove kristalizira mullit, med kroglicami železa pa je še vviistit. Slika 5 200 x. Metaliziran pelet ogrevan na 13001 C (belo — železo, iz žlindre kristalizira mullit) Fig. 5 200 x, Metallized pellet heated to 1300° C (vvhite — iron, mullite crystallizes out of slag). Pri segrevanju metaliziranih peletov v magne-zitnem lončku na 1500° C pride že v 10 minutah do združitve kroglic železa v skoraj kompaktno maso. Na sliki 6 je železo in se vidi, kako je prišlo do združevanja. Železo je tudi že delno naogljičeno. Slika 6 100 X. Metaliziran pelet segrevan 10 min. na 1500° C (belo — železo, sivo — žlindra) Fig. 6 100 X, Metallized pellet heated 10 min at 1500° C (vvhite — iron, gray — slag). Čeprav je dosežena v povprečju visoka stopnja metalizacije, pa vsebujejo metalizirani peleti še preveč jalovine, zato bi pri njihovi uporabi v metalurških agregatih nastalo preveč žlindre. Zaradi redukcije na višjih temperaturah pride do aglo-meriranja reduciranega železa, zato bi morali po ZUSAMMENFASSUNG Umfangreiche laboratorisehe Untersuchungen zweier Abfallsekundarrohstoffe — von Rotschlamm und Pyrita-sche zeigten, dass bei einer richtigen Technologie genii-gend feste metallisierte Pellets aus denen gevvonnen wer-den konnen, welche als Einsatzstoffe in der Hiittenindu-strie Anwendung finden konnen. Die Anreicherung von Rotschlamm, welcher etwa 32 % FeiOs enthalt, mit der nassen Magnetscheidung, gibt keine positive Ergebnisse. Getrockneter und im labora-torisehen Rotationsofen bei 950° C mit Koks vorreduzierter Rotschlamm geht in eine solehe Form iiber, dass an dem Magnetscheider »Jones« das unmagnetisehe Nebengestein abgeschieden werden kann. Wenn bei der nassen Magnetscheidung unter optimalen Bedingungen der Magnetfeldstarke (1,0 T) gearbeitet wird, konnen ohne Lauterungsprozess etwa 76 Gevvichts-prozente von Magnetkonzentrat 1 mit einem Gehalt bis zu 28 % Fe gevvonnen werden. Aus verschiedenen Mischun-gen des Magnetkonzentrates mit Pyritasche sind zwolf Sorten von Griinpellets, mit Bentonit, CaO und CaCI- als Bindemittel erzeugt worden. Einige Sorten von Pellets haben wir nur aus Magnetkonzentrat bei Zusatz der ervvahnten Bindemittel gemacht. An frisehen griinen Pellets ist die chemische Zusammensetzung, Feuchtege-halt, die Fallfestigkeit, die Festigkeit der bei 110° C, und auf der Luft getroekneten bzw. gealterten Pelleten bestimmt worden. Es hat sich gezeigt, dass die Festigkeit der frisehen oder auch getroekneten Pellets geniigend hoch ist um die Manipulationen beim Transport zu iiber-stehen. Es konnte bei allen Pelletsorten beobachtet vver-den, dass die Pellets von grosserem Durchmesser fester sind, als die mit kleinerem Durchmesser. Nach einer einstundigen Reduktion mit Koks bei 1200° C ist ein Reduktions- und Metallisierungsgrad von 93 % erreicht vvorden. Die besten Ergebnisse sind bei Pellets erzeugt aus 75 gew. % Pyritasche und 25 gew. % Magnetkonzentrat erzielt worden. Das Bindemittel in diesen Pellets ist Bentonit oder CaO. CaCh kommt als Bindemittel nicht in Frage, da beim Brennen eine reduzierende Atmosphare im Ofen notig ist. Im umgekehrten Fal! kann zu einer Reoxydation der Pellets kommen. SUMMARY Extensive laboratory investigations of two secondary raw materials — red mud and pyrite cinder — showed that correct technological process enables to shape them into sufficient strong and metallized pellets which can be utilized in further metallurgical processing. Mineral dressing of red mud with about 32% Fe:Oi by twe wet magnetic separation does not give positive results. Dried and prereduced red mud with coke in a laboratory rotarv furnace at 950° C can be separated from the nonmagnetic tailings on the Jones separator. The wet magnetic separation with the optimal magnetic field (1.0 T) gives vvithout recleaning about 76 wt. % magnetic concentrate 1 with the up to 28 % Fe. Various mixtures of magnetic concentrate vvith the pyrite cinder were used for making 12 types of green pellets bound with bentonite, CaO, and CaCb. Some pellets were made also of magnetic concentrate alone vvith the addition of the previously mentioned binding agents. Green pellets vvere chemically analyzed, the moisture, the falling strength, the strength of pellets dried at 110" C, and the strength of pellets dried in air or the so called aged pellets vvere determined. The strengths of green or dried pellets are sufficient high that the pellets can sustain ali the transport manipulations. In ali the types of pellets, the pellets vvith greater dimensions exhibited greater strength than the small pellets. One-hour reduetion of pellets vvith coke at 1200° C gave 93% reduetion and metallization. The best results vvere obtained vvith the pellets made of 75 wt. % pyrite cinder and 25 wt. % magnetic concentrate. The binding agent in these pellets vvas bentonite or CaO. CaCh as the binding agent is not applicable since reduetive atmophere is de-sired during firing if reoxidation of pellets has to be avoided. 3AKAK)qEHHE OSuiiipHbie AaSopaTopHtie HccAeAOBaHHS ab\'x otxoaob BToptm-Horo CbipbH — 3KeAe3HCT0r0 utAaMa H nHpHTHLix orapKOB noKa3aAn, mo npn npHMeHeHHtt cooTBeTCTByK>meft TexH0A0nm u3 hhx mo>kho nOAVIHTb AOCTaTOitHO npOHHbie MeTaAAH3HpOBaHHbie OKaTUIHH, KO-Topbie mohcho npiiMeHHTb aah AaAbHefimiix noTpeSHoeTefi b MeTa.\-AyprHH. OSoraiueHHe >KeAe3HCToro uiAaMa c coAepacaHHeM npHČA. 32 % FeiCb npn noMomH MOKpofl MarHHTHOti cenapaumt ne AaAO n0A0>Kii-TeAbHbix pe3yAbTaTOB. 5KeAe3Hcrbtft tuAaM, oSoiKeimutl b Aa6opa-TopHoii poTamioHHoii ne^KH npn T-pe 950°, npn npeABapHTeAbHoil peAYKUHH c kokcom, nepexoAHT b TaKyio opMy, KOTOpaa AaeT B03M0»H0CTb yAajVHTb H3 nero npn ynoTpe6AeHHH cenaparopa no Jones-y HeMarHHMeHnyto nyciyio nopoAy. C npHMeneHHeM mokpoh MarHHTHOH cenapaitHH noA onTHMaAbHHMH ycAOBnaMii cham MarHttT-noro noah (1,0 ta) mojkho noAy*mTb 6e3 oihctkh npnSA. 76 Beco-Bbix % MarHHTHoro KOHueurpaTa c ooAepacaHHeM ao 28 % Fe. H3 pa3Anmtbix cMeceii MarHHTHoro KOHueHTpaTa c mipHTHbiMH orapKa-\;K npHrOTOBHAH 12 COpTOB C:bipbIX OKaTblinefi H HX CBH3aAII C AO-SaBKofi SeHTOHHTa, CaO h CaCh. HeKoroptie copTa oKaTbimeii H3r0T0BHAH M3 MHCToro MarHHTHoro KonueHTpaTa npH AOOaBKU nepeHHCACHHbIX b9>KymHX epeACTB. Ha H3rOTOBAeHHbIX CbipbIX OKaTbimaX OnpeAeAHAH xhmi«eCKHH cocTaB, BAary, npoKnx hah TOAbKo cyuieH-HbIX OKaTblinefi AOCTaTOMHO VAOBAeTBOpHTCAbliafl, TaK mto OHH b cocToaHHH BbiAepjKaTb Bce MaHHnyAJtUHH npn TpancnopTe. 3aMeMeHO, hto npoHHoeTb OKaTbimefi SoAee Kpynnoro AHaMcrpa ot Bcex HCCAeAOBaHHbix coptob Bbniie ot npo^HocTH OKaTbimeii ooAee MeAKiix 3epeH. IIocAe peAVKmiH OKaTbimefi c kokcom npn t-pe 1200° b npoAOAjKii-TeAbHocTH oahoto KHre npH npHMe-HeHiut 3Toro cpeACTBa AOAMCHa SbiTb BoccTaHOBHTeAbHaH aTMocepa, b npOTHBOnOAOJKHOM CAy^ae OKaTbimil BTOpH