speo .n hùù. pest. Ji. gruppi GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.- VIDEM, 16. - 31. MARCA 1954. Leto V. — Štev. 85 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500— lir, 6 mesečna 300 — lir SLOVENSKA KUJA — V OZADJU ČAMPON Pradno glasilo potvarja podatke Kako je vladna revija „ Documenti" sfabricirala podatke o prebivalstvu v Beneški Sloveniji Revija »Documenti di vita italiana«, ki jo izdaja »Centro di documentazione della Presidenza del Consiglio dei Ministri della Republica italiana«, navaja, da znaša število slovenskega prebivalstva v videmski pokrajini 22.936 ljudi. Med njimi za časa prve svetovne vojne ( 1915-1918) ni bilo miti enega« dezerterja, kar naj bi bil dokaz, da so se ti ljudje »popolnoma asimilirali« z italijanskim prebivalstvom. če bi ta argumentacija držala, potem bi prebivalce tridentske pokrajine in bivšega predsednika De Gasperija ne mogli smatrati, da so Italijani, ker so v prvi svetovni vojni tako eni kot drugi zvesto služili avstro-ogrskemu cesarstvu. Pa pustimo to podrobnost, da ne bomo preveč dolgi z našim člankom in proučimo rajši vprašanje tistih 22.936 prebivalcev slovenskega izvora, ki jih »Documenti« navajajo za videmsko pokrajino. Omenjena revija navaja samo li občin, kjer prebivajo Slovenci in je izpustila občine Gorjani (Montenars), Rezijo in Kanalsko dolino. Tu titanio n. pr. glede občine Brdo, navedemo samo en primer: r.a 2.226 pristojnih prebivalcev naj bi bilo 250 Italijanov (to je italijanske jezikovne skupine) in 1.976 Slovencev (ali državljanov slovenskega izvora). To pomeni vsekakor, da je člankar izvedel vsaj nek majhen račun. Pri tem pa se moramo vprašati, kje je nabral onih 250 italijanskih prebivalcev občine, ki jih našteva. Ker se pri navedbi pristojnih prebivalcev opira na podatke ljudskega štetja iz leta 1951, moramo ugotoviti, da je na dan tega štetja dne 4. novembra 1951 živelo v občini Brdo samo 21 Italijanov v osmih družinah; k tem lahko še prištejemo 16 družin furlanskega porekla z 45 prebivalci. Poleg tega pa govore vsi Furlani tudi slovenski jezik, oziroma krajevno slovensko narečje. Italijanske družine Pa lahko navedemo kar poimensko in so naslednje: Rocco Angelo (begunec iz Julijske Krajine), Maangor.i Aleardo (občinski tajnik), Luci Francesco (avtoprevoznik), Cado Giovanni (lesni trgovec), Flore Giovanni (upoko,enec), Montillo Alessandro (čevljar), dr. Francescon Giacomo (občinski zdravnik) in Sinicco Riccardo. Hoteli smo navesti samo ta primer, ki nam jasno pokaže kolikšna je »verodostojnost« podatkov, ki jih navaja revija »Documentili. še bolj zanimivi pa so podatki o občini Grmek. Če upoštevamo dejstvo, da prebivajo v tej občini samo tri družine »italijanskega porekla«, so še bolj čudni naslednji podatki, ki jih navala omenjena revija: prebivalstvo italijan. skega porekla 362; prebivalstvo slovenskega porekla 1.380; skupne pristojnega Prebivalstva 1742. To 'naj bi bili »zanesljivi« podatki s katerimi razpolaga »urad za dokumentacijo« (Centro di documentazione). Pri tem Pa nismo niti omenili občine Neme, kjer so popolnoma slovenske naslednje vasi: Vižont, Gorenja černeja, Dobje in Gorenjeve, ter deloma slovenska Krnica. Po Podatkih vladne revije znaša celokupno slovensko prebivalstvo teh vasi 154 ljudi. Kimamo podatkov o točnem sedanjem Številu slovenskih prebivalcev v občini Neme, pač pa so na razpolago podatki o i.jih iz leta 1921. Takrat so v občini Neme našteli 339 slovenskih družin z 1.885 člani. Očividno pa gre tudi tu za številke, ki ne odgovarjajo dejanskemu stuniu. Pa preidimo na drugo točko, ki govori o politični opredelitvi Slovencev v videmski pokrajini. V vladni reviji je rečeno, da se je pri pokrajinskih volitvah junija 1951 DFS predstavila v enem samem volilnem kolegiju, Sv. Peter Slovenov-Po-voletto, kjer je dosegla 309 glasov. Tudi to ne odgovarja resnici. DFS se ni predstavila pri nobenih volitvah v videmski pokrajini. Pač pa sta se takrat predstavila dva slovenska kandidata, po eden za volilni kolegij v Tarčentu in v Sv. Petru Slovenov, v nasprotju z italijanskimi kandidati. Ta dva kandidata sta dobila skupno 1.091 glasov (od teh 309 v volilnem kolegiju Sv. Peter Slovenov in 782 v kolegiju Tarčent). Niti pri občinskih volitvah slovenske politične organizacije niso predložile posebnih kandidatnih list. Pač pa so bile predložene posebne liste na pobudo domačinov, ki so še pred volitvami izbrali svoje može. Se razume, da so šle liste, pri katerih je imela vpliv duhovščina, na volitve pod demokrščanskim znakom ščita in križa, tudi če kandidati na njih niso bili vezani na to stranko. Vsekakor v desetih popolnoma slovenskih občinah, na 170 izvoljenih občinskih svetovalcev je 166 Slovencev in samo štirje so »italijanskega porekla«. Vsi župani omenjenih občin pa so po poreklu in po jeziku Slovenci. Mislimo, da navedeni podatki zadostujejo v dokaz, kako tisto, kar je napisala revija »Documenti di vita italiana« o beneških Slovencih, niti najmanj ne od- Še o krizi živinoreje živinoreja bi v Beneški Sloveniji lahko sama zase predstavljala vir večjih dohodkov in blagostanja našega prebivalstva. Kot je bilo že pravilno ugotovljeno v prejšnjih številkah našega lista, je treba vzrok za raljudenje v Beneški Sloveniji iskati predv.oem v tem, da se živinoreja v naših krajih ni zadovoljivo razvijala. Kateri so glavni vzroki za tak zastoj? Zakaj je živinoreja v Beneški Sloveniji v stalnem propadanju v nasprotju s položajem po drugih gorskih predelih, kot n, pr. v Karniji, kjer je živinoreja dosegla znaten napredek, čeprav imajo manj in slabšo krmo? Vzrokov za to stanje je več, vendar ne smemo pozabiti, da je glavni vzrok način govarja dejanskemu stanju. i Mi t i l i n 11111111111 in ini,11:11111 m m i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiii!iiiiliiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiniiini'i mi m 11 uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIihiiìiiiiiiiimi PROBLEMI TIPANSKE OBČINE Ljudje bežijo pred bedo v tujino Odkar so pod Italijo se je prebivalstvo zmanjšalo na polovico Tista občina v Beneški Sloveniji, ki zasluži, da z največjo pazljivostjo proučimo njene socialne in gospodarske pogoje in današnje stanje, je brez dvoma Tipana. Tu je beda bolj očitna kot v katerem koli drugem predelu naše pokrajine. Dokaz temu so tudi številke o gibanju prebivalstva. Lansko leto smo bili priča v tipanski občini nadaljnemu občutnemu padcu števila prebivalstva: 36 rojstev, 46 umrlih, 65 trajnih in 342 začasnih izseljencev. V naslednjem hočemo pokazati, kako se ta občina vedno bolj razljuduje. če oblasti ne bodo podvzele potrebnih ukrepov da bi preprečile to propadanje, ne bomo imeli čez 50 let v tipanski občini drugih prebivalcev, kot samo obmejne stražnike. Omenimo naj še, da je bila nekoč to najbolj obljudena občina Beneške Slovenije. žal nimamo na razpolago starih uradnih podatkov na podlagi katerih bi lahko točno ugotovili za koliko se je zmanjšalo prebivalstvo od leta 1866 dalje. Toda s pomočjo približnih podatkov iz župnijskih arhivov, je razvidno, cla je takrat štela tipanska občina kar 4.700 prebivalcev. Od tedaj se je to število postopoma zmanjševalo, dokler ni doseglo ob začetku tekočega leta 2.714 prebivalcev. V 87 letih, odkar je prišla Beneška Slovenija pod Italijo, se je torej število prebivalstva v tej občini zmanjšalo kar za 42%. Res žalostno dejstvo, ki dokazuje še enkrat, kako gre slovensko prebivalstvo v videmski pokrajini nasproti svojemu popolnemu propadu. Omenili smo že, da nimamo na razpolago uradnih podatkov o prebivalstvu po stanju v letu 186‘i. Vendar coco zadostovali tudi podatki, ki jih navajamo tu spodaj, v dokaz pravilnosti naše trditve. To so podatki o ljudskih štetjih, ki so bila izvedena od leta 1911 dalje. Navaja-mo jih posamič za vsako vas posebej : vzroka v tej občini. Zato lahko brez skrbi računamo, da je šlo po svetu mnogo več občanov, kot pa 501 (številka, ki pomeni razliko med pristojnim in prisotnim prebivalstvom). V nekem poročilu tt-panske občine, ki ga je ta poslala ministrstvu v Rim, čitamo, da je bilo leta 1950 kar 117 celotnih družin z 505 družinskimi člani, ki so se izselile v inozemstvo, 150 je bilo posameznikov, ki so se skoraj dokončno ustanovili v inozemstvu, pa so bili pristojni v našo občino, in poleg teh je bilo še 535 sezonskih izseljencev. Odsotnih je bilo torej takrat okrog 1.200 ljudi, h katerim pa moramo prišteti še drugih 50 odsotnih, ki so se nahajali po drugih krajin Italije. Ker se od leta 1950 do 1951, ko je bilo izvedeno zadnje štetje prebivalstva, ni izvršilo večjih sprememb v izseljevanju in če so bile, so samo še povečale število odsotnih, lahko iz tega izvajamo, da število prebivalstva, ki danes dejansko prebiva na območju tipanske občine, ne presega 1.500 ljudi. Pa še nekaj moramo pristaviti. Na podlagi poizvedovanj na licu mesta, smo dognali, da je okrog sto oseb, ki so vpisane kot pristojni prebivalci, o katerih že več desetletij ni nobenega glasu in ki so najbrže umrli, ne da bi prišlo na županstvo kakšno sporočilo, če so sprejeli državljanstvo države, kjer so prebivali, ali da bi tista država o tem obvestila rimsko zunanje ministrstvo. Lahko bi na- vedli tudi kak posamezen primer, pa bi bil članek predolg in nam tudi prostor kaj takega ne dopušča. Zgoraj navedeni podatki nam vsekakor dokazujejo kako obupno je gospodarsko stanje prebivalstva te občine. Morda bo kdo ugovarjal, češ, da je pojav razljudenja splošen tudi po vseh drugih gorskih krajih. Ta opazka pa je samo deloma utemeljena. Nemogoče je namreč verjeti, da so tudi drugod v državi občine, katerih gospodarsko propadanje bi zajelo tak obseg kot v Tipani. Iz tega prihajamo do zaključka, da je to problem mimo katerega nikakor ne sme in ne more rimska vlada. Ce se fašistični in predfašistični režimi niso nikoli brigali za te naše brate, bi morala čutiti sedanja vlada dolžnost, da bi pod-vzela učinkovite ukrepe za njihovo pomoč. Tu ne gre za kakšno miloščino, ampak za to, da dobijo občani to, kar jim pritiče. že 87 let plačujejo ti ljudje visoke davke in pristojbine, čeprav je njihova zemlja skoraj vsa v višini 800 m in več nad morjem. Poleg tega gre v tem oziru za kamenite in strme površine, ki. so od leta do leta v slabšem stanju. Treba bi bilo začeti s tem, da se te ljudi oprosti vseh mogočih davkov. V pričakovanju, da bodo končno izdali tudi vladni odlok, s katerim naj bi se vštela med predele za gorsko izboljševanje tudi ta občina, naj bi bil odpis davkov vsaj prva pomoč. Vojmir Tedoldi naša živinoreje, ki se drži zastarelega načina in kjer so živinorejci proti uvedbi osnovnih zdravstvenih in živinorejskih predpisov, zlasti kar se tiče krmljenja. Poglejmo malo, kakšni so pri nas hlevi. Cesto isbere naš živinorejec najbolj ne-prikladen prostor, ki je nezdrav in temen, da v njem uredi hlev za svojo živino. Pri tem se briga samo in največkrat neupravičeno, da tako pozimi kot poleti (često kar z živinskim gnojem) zamaši vsako odprtino in špranjo, da bi preprečil dostop čistega sraka in pa vpiiv »slabih oči«, iz strahu pred čarovnijami. Samo uvedba primernih zdravstvenih predpisov in še več pa strokovna izobrazba, bi pri nas lahko temeljito spremenili sedanje stanje, ki ne traja od včeraj, ampak že stoletja, Razumljivo da mora propadati živina, ki je prisiljena stalno živeti v temnih in zadušnih prostorih in s pičlim nastiljem. V takem položaju stalno propada tudi živinska pasma. Stalno zaprtje v neprimernih hlevih bo pri nas težko odpraviti, ker je zemljiška posest preveč razdrobljena, zlasti neposredno okrog vasi, kar ovira svobodne kretanje živine vsaj za par ur dnevno Pri nas se pridela toliko krme, kot je nimajo v nobenem drugem predelu pokrajine. Lahko bi se torej marsikaj napravilo. Žalibog pa ljudje prodajajo krir.o drugam, kar bi bilo treba absolutno preprečiti in spremeniti to krmo v meso, mleko in delo v naših krajih. Po zanesljivih podatkih gre več kot polovico naše krmske proizvodnje v hleve ravninskih živinorejcev. Morda bo kdo ugovarjal, da so naši kmetje prisiljeni prodajati krmo, ker si r.e morejo kupiti živine. To ne bo držalo ker vidimo, da na splošno je vzrok v tem, da naši živinorejci ne znajo pr:-vilno gojiti živine. Pri tem je tudi vprašanje bikov. Tudi tem se posveča premalo pažnje in često se zgodi, da zbolijo vse krave iz cele vasi. Na splošno je torej precej vzrokov- za krizo tudi v brezbrižnosti nekaterih živinorejcev, ki nočejo razumeti, da danes ne živimo več v srednjem veku. Poglejmo samo proizvodnjo mleka. Mnogo je pri nas ljudi, ki drže po eno kravo tudi če proizvaja samo 4 do 5 litrov mleka dnevno. Potem pa še nekaj. Živinska pasma, ki je pri nas najbolj odporna izmed vseh je Molthal ali rdeča šekasta. Ta pasma je precej razširjena na Tolminskem in okrog Kobarida. Zato bi se morali za nakup take živine naši živinorejci obrniti v tiste kraje. Geom. A. R. 1lllMilllllIIHllll!iil:lilinillHlillli1llifil>lllll'liliI'li«l:t’>i<'l^»'lll't:lil'KHIIllll.lllitll>lilll:l!Mi mi !i iiii n im i n m im 11 n m. illuminili m ii i nn 111111111111 n 111111 m i m m m mn i Srečko K brašbi pesnih iiiiiiiimmiimiiimimimiiKimiiiiiiiimiiiiiimmimiiimim BORI Bori, bon v tihi grozi, bori, bori v nemi grozi, borì, bori, bori, bori! Bori, bori, temni bori kakor stražniki pod goro preko kamenite gmajne težko, trudno šepetajo. Kadar bolna duša skloni v jasni noči se čez gore, čujem pritajene zvoke in ne morem več zaspati. »Trudno sanjajoči bori, ali umirajo mi bratje, ali umira moja mati, ali kliče me moj oče?« Brez odgovora vršijo kakor v trudnih, ubitih sanjah, ko da umira moja mati, ko da kliče me moj oče, ko da so mi bolni bratje. PROLETARCEM Nosite glave pokoncu. uprite pogled svoj k soncu iščite v njem si moči! Nočete? ... Mar se bojite ljudi, ki nimajo žuljavih rok? Mar jim ni oče isti Bog kot vam? Cernu bi pred njimi bilo vas sram? Veste, marsikateremu teh ljudi seva pekel iz oči; in dasi jim je čist obraz, roke, vendar ni čisto jim srce! Zatorej pokoncu glave, saj vzdržuje svet, k soncu uprite svoj pogled, v od njega svetlo vso planjavo, ki nam lahko luč prinese pravo. SREČKO KOSOVEL TRANCE BEVK: PASTIRCI . Toda Blaže je prišpičil ušesa ko poslušen pes. Ne samo, da je ìad verjel v vse, kar je bilo nemogočega in čudovitega, do zajčkov je imel še posebno ljubezen. Nekoč je bil našel dolgoušca, ki Se je bil za tačico ujel v zanko. Vekal je Ih se obupno trgal. Blaže ga je rešil, da ^1 ga nato ko jančka odnesel domov. Toda zajček se mu še zahvaliti ni uteg-hil. Pokazal mu je repek in nato ga nikoli več ni videl... Morda je Ferjanč res ■Ujel živega zajčka. »Ne verjemi mu, laže!« mu je rekel Tenart. Toda on je tekel, kar so ga nesle noge. Se nekaj drugega ga je neslo k Fer-ianču, ne sam0 zajček. Tovariš je prejel sv°)o kazen, zdaj je laže pozabil krivico. Ko ga je videl tako samega trenkljati l30 gmajni, se mu je zasmilil. Nazadnje Se mu je že stožilo po njegovi druščini... Zdaj se mu je nudila prilika, da s Fer-jančem zopet spregovori kot s prijateljem. Preskočil je veje, ki so ovcam zapirale stezo v Lisičjo grapo. Cepetal je po poti, listje mu je šumelo pod nogami. Ferjanč se je prestrašen dvignil izza skale. Morda bi se bil dvignil tudi, če bi bil zagledal Lenarta. Toda Blažetu še posebno ni hotel storiti žalega. »Blaže, ste j !« je zakričal. Bilo je prepozno. V tistem trenutku je Blažeta nekaj zgrabilo za desno nogo. S tako silo, da je skoraj oslabel od bolečine. Padel je na nos, se pobral na roke, a se ni mogel dvigniti. »O joj, o joj-« je zajavkal. Tičal je v Matevževem skobcu, ki je bil nastavljen lisicam. Ferjanču je izginila vsa kri iz obraza V občinski knjižnici v Vidmu je ohrar njena neka listina, s poročilom o razsodbi, ki je bila izvedena dne 10.10.1401 v Landarju (Sv. Ivan v Čele) v zadevi nekega umora. Tistega dne so se zbrali v prisotnosti številnih plemenitih in modrih mož (No-bilibus et prc-vidiš viris) v tej vasi pod lipo na javnem trgu, kot je to zahteval običaj, gastald, sodnik Leonardo, Peter, Dekan iz Slatine, Čampa, dekan iz črnega vrha, Matija, dekan iz Mjerse, Mar tevž, dekan iz Laz in Gregor, dekan iz Ofjana, da bi sodili nekemu Alessiju, podložniku oglejskega patriarha, ki je bil kriv, da je skupaj s svojim bratom Ivanom umoril nekega Markeca (Marcue-cio), podložnika Adama Formentinija iz Čedada. Sin in žena umorjenega sta zahtevala pravico in Alessio, ki ni nikoli zanikal, da je izvršil to dejanje, je izjavil, da ga je Markec potegnil za lase, ko je hotel on pregovoriti svojega brata naj se ne poslužuje sile. Zgodila pa se je vsa stvar takole: Markec je nekaj časa prej umoril nekega Alessijevga sorodnika. Pozneje, ne samo da se ni skušal nikoli pomiriti z njim in Ivanom, ampak je še nadalje grozil obema bratoma. Za semenj sv. Jakoba je Ivan zagledal Markeca in dejal Alessiju: Maščujmo najinega sorodnika. Prosimo rajši, je odgovoril Alessio, izklice-lavca na sejmu, naj odstrani našega sovražnika. V resnici sta šla brata proti izklicevalcu, toda Markec se je vrinil med oba in sunil Ivana, ki se je razjezil in skočil nanj, ter ga z Alessijevo pomočjo ubil. Sodniki in dekani, so potem ko so trikrat poslušali mnenje mož iz Landarja, kot je to zahteval običaj, oprostili oba obtoženca. Istočasno pa so ukazali njima in Markecovim sorodnikom, da se v bodoče ne smejo več prepirati niti s bese-»iii i imi 1111 n ii 11 m n ii i mn ii i il in 11111 iiniiuin leta 1401 dami, niti z dejanji, če se bo to zgodilo, čitamo dalje v razsodbi, in bodo prekršili gornji ukaz, bodo plačali globo v znesku 50 zlatih dukatov. Ta vsota bo razdeljena v enakih delih med gastaldom iz Landarja in oglejskim patriarhom. Ho-dilka. pticutžjica. o Vidmu Kadar kraj Atila je paršii dol na Laško, je zažgau mjesto Oglej in vse vasi tje do Tajamenta. Pcbiu je tud’ vse judi, ki njeso mogli vteč’ gor v goré in je po-rùpu vso živino, takuo de Furlanija je ratala velika puščava, v kateri vič ku tri Ijeta se nje čulo petelina pjeV. Prevzetan ku k’ je biu, je teu zidat', dol na sred Furlanije, adan velik grad iz katjerega bi mogu, gledat' vso Laško daželo. Kjer povsod’ je bila le ravnina, je ukvozu njega sudatom, de v osmih dneh mu muorejo narest’ adan bre&čič, na katjerim bi mu zazidali grad. Atilovih sudatov je bilo ku listja in trave in kjer njeso imjeli drugih posod, so hitjel ponoči in podné nosit’ iz potoka Tera pjesak, kamanje, prod in zemjo v svojih željeznih kapah, dokljer njeso nanesli takuo velikega kupa, de je biu podoban dnemù brežčiču. Kraj Atila, peprjet ku je začeu zidat’ grad, se je teu prepričat al se iz njegA vidi vsa dažela; je šu gor na brežčič in se je začeu ogledovat’ na vse kraje. Njega generali pa so se bli med sabo dogovorili, de te novi grad bo imeu za ime to parvo besjedo, ki poreče Atila gor’ na brežčiču. In so ga vprašal’: »Al vidiš vso laško daželo, od morja do Kanina?« In Atila, potlé ki je trikrat zalaju, je odgo-voriu: »Videm«. In Videm se imenuje še današnji dan, grad, ki ga je zazidal Atila in mjesto, ki je nastalo okuole njegA. Hlinil i niniii n m i » m i mi i min 111 umi n mil LOVENCI OB KARNAHTI Slovenci so se za stalno naselili na ozemlju današnje Beneške Slovenije od leta 600 do leta 700 po Kr. Medtem pa je Slovencem ob Nadiži uspelo zgraditi si in ohraniti demokratično in neodvisno avtonomijo, v okviru Landarske in Mjer-ske Banke, so jo Slovenci nad Tarčentom in Nemarni ali tako zvani terski Slovenci, zgubili takoj v začetku vsled nepovezanosti zasedenih dolin in hribov, ki jim niso nudili skupnega središča. Oni so; torej bili popolnoma ločeni od nadiških Slovencev in gospodarsko odvisni od furlanskih ali mešanih središč Tarčenta, Nem in Fojde. V zgodovinskih virih jih le zdaj pa zdaj srečamo v borbi proti svojim cerkvenim predstojnikom oziroma župnikom v Tarčentu, Nemah in Fojdi, ki so jih versko zanemarjali ali jim vsiljevali laške duhovnike, katerih niso razumeli. Nepristranski in pošteni furlanski zgodovinar, sedaj umrli duhovnik Peter Ber-tolla iz Nem, piše v brošurici »La Plebe Slava di Nimis«, o Slovencih ob Ramatiti, spadajočih pod Nemški Plebanat, takole: »V hribih nad Nemarni živi ljudstvo slovenskega pokolenja, četudi se sedaj, na južnih obronkih, že pozna vpliv furlanskega ljudstva in jezika. Prvotni prebivalci teh hribov so bili preprosti ljudje, odrezani od ostalega sveta, ki so živeli v skroipnih hišicah, razsvetljenih po ozkih okencah, in pokritih s kamenitimi ploščami. Možje so nosili kratke hlače iz debelega volnenega sukna, preproste čevlje in široke klobuke. Zenske so nosile črne kiklje, na ledjih prepasane z belim pasom; bile so vajene tudi najtežjemu delu. Pred XVI. stoletjem se sploh niso bavili s poljedelstvom in so živeli skoraj izključno od živinoreje. Ker je bilo njih življenje odvisno le od njih pašnikov, jih srečamo na poti v Benetke vsakikrat, ko so tarčentski ali nemaški farani skušali vriniti se na njih planine. Nekatere teh planin so bile last njihovih cerkva, na primer planina Povjak, je bila last cerkve v Vizontu in v Viskorši. Možje viskorškega županstva so do tal podrli hleve, ki so jih oni iz Brda bili sezidali r.a planini Starmac in v Muški dolini. Neprestano so branili svojo lastnino proti faranom iz Nem.« Takoj je bil pri tovarišu, hotel ga je rešiti. Toda skobec je bil močan, Ferjanč je bil prešibek. Dva zoba sta se bila Blažetu zadrla v nogo nad členki. Tenka curka krvi sta močila listje. »O joj, boli, boli!« Blaže je medlel. Mrzel pot mu je stopal na čelo. »Tiho bodi, tiho!« ga je miril Ferjanč. Tudi njega je obhajala groza, šlo mu je na jok. Na Blažetovo obupno stokanje je pritekel Lenart. Ko je videl, kaj se je zgodilo, je cepetal z nogami in razbijal s palico po tleh. »Ferjanč, razkleni skobec!« je kričal. »Razkleni... Ferjanč ti grdi!« »Saj ne morem.« Lenart je počenil k Blažetu. Hotel mu je pomagati, a ni vedel, kako. Blaže je stokal, mahal z rokama in si jih pritiskal na čelo. Ferjanč se je najhitreje zavedel. »Po Matevža pojdem,« je rekel. In že ga ni bilo. Pritekel je k lazom in treščil v nekoga. Bil je Matevž. Ta je bil velik, od sile močan človek z brki do ušes. V rokah je imel palico, a v ustih pipo. Oči so mu gledale srepo. Nenadno srečanje in srepi pogled sta Ferjanča tako zmedla, da ni našel glasu. Matevž pa je iznenada izpustil palico iz rok in zgrabil dečka. Zdaj, ko mu je sam priletel pod noge, ga ni kazalo kar tako izpustiti. Opazil je bil, da mu nekdo krade kostanj. Kdo drugi, če ne ti preklicani pastirjic Zena mu je bila povedala tisto o listniku. Toda to ni bilo vse. Imel je z njimi tudi druge račune. Klatili so mu orehe, ki jih je imel ob gmajni. Pokradenih drobnic niti ni štel. Nekdo mu je vzel zajca iz zanke. Tudi manjši skobec za polhe mu je bil izginil. V enem pa je bil našel staro cokljo, ki je nihče ni hotel pripoznati za svojo. Menda je bila prav Ferjančeva. Upognil je dečka čez koleno, stisnil jezik med zobe in si opij unii dlan, nato je padalo. Uboga zadnjica! Ferjanč se je zvijal in vpil: »Blaže... Blaže...« Več ni mogel spraviti iz sebe. Vsak udarec mu je nemi'.o presekal besedo. Matevž ga ni izpustil. Morda Ferjanč res ni bil vsega kriv, toda Matevž se takrat ni zmenil za to. Ferjanča je imel v rokah. Ce bi bil ujel Lenarta, bi jih bil naložil njemu. »Da si boš zapomnil!« ga je izpustil. Pobral je palico in zopet puhal dim pred se. Ferjanč se je grabil za podaljšek hrbta in zavijal ko volk. Matevžu je privoščil vse hudo. »Le čakajte ... vas bodo že žandarji... Blaže se je ujel v vaš skobec ...« Matevž je potegnil pipo iz ust. »Kaaaj?« »Blaže se je ujel v skobec... v Lisičji grapi.« »Prav se mu godi!« je zarohnel lovec. »Kaj pa stika tam okrog!« Privoščil mu je, vendar se mu je obraz nabral v težke gube. To ni bilo kar tako. Presneti pobje! Ugasnil je pipo in naglo odšel po stezi. Ferjanč je stopical za njim, smrkal in si brisal solze. Blaže je bil bled kakor mrtvaški prt, od bolečine ie stiskal zobe. Lenart ga je držal za ramena in ga je tolažil, po licih so mu vrele solze. Matevž ni rekel nobene. Videti je bil bolj zaskrbljen kot jezen. Počenil je in z močnimi rokami odprl skobec. Blaže je zaječal in povlekel ranjeno nogo k sebi. Zajokal je na ves glas. »Kaj pa za vraga počenjata tu?« se je (Nadaljevanje na 4. strani) ZA NASE DELO Hrana mladih praset Praseta sesajo deset tjedncu, če sesajo manj škoduje njihovemu razvoju. Dva do tri tjedne potlé, kar končajo sesat, ruotar ne sme bit dosti drugačen od sesanja an zatuó muora bit naret samo iz lahkih sostane. Pozim so za praseta, k: ne sesajo, narbuojša hrana zrnje, otrobi an posneto mljeko. Ce se fuo-tra praseta s tjem fuotrom zlo iepuo rastejo. Zlo važno pa je, de vjeste, de u posnetem mljeku ni vitaminou, ki jih nucajo mlada praseta an zatuó muorate dodajat fuotru tud drobno zrjezano lucerno al kajšno drugo djeteljo Za mlade praseta je zlo dobar tud krompir, korenje an rje-pa. Povarh tega je trjeba dodat fuotru tud kostno moko ali drobno stoučeno lesno uógje. Praseta, ki ne sesajo več, lahko pojedo do četartegs mjesca starosti tekaj fuotra ki ga čejO an muorejo. Potlé pa je trjeba fuotar mjerit. Tiste praseta, ki ne sesajo več se jim u začetku daje jest trikrat na dan, kar so stari pa štjeri mjesce pa samo dvakrat na dan. Fuotar za miada praseta naj bo gost. Če je preveč rjedek ušafajo praseta velik irjebuh an njeso zdravi, ampak napihnjeni an zlo delikatni, če praseta ujemajo paše, jim je trjeba dajat poljeti travo, pozimi pa rjepo al silažo. je kriu, popokan an bogve kaišen še. Kar kupujte vile, kupite narbuojše. Pravijo, de se preizkusijo (provajo) dobre vjle takole: roglje zasadite u zemlje, nasad daržite visoko, drugi mož pa naj s»; objesi na nasad. Vile muorajo uzdaržat, le tajšne so dobre. ViJe imajo po navad tri roglje, nasad pa muera bit gladek. Mokar gnoj se dobro kida samo s štirirogljatimi vilami. Slinauost par zajcih Za tisto boleznijo zbolijo največ mladi zajci. Iz ust se jim cedijo kar naprej pjenaste sline, živali postanejo mjerne, ne jedo an hujšajo. Sline zmočijo dlako, ki se spriiema. Ker se slina razkraja začne dlaka izpadati an koža postane potlé ardeča an vneta (infiammata) a n potlé se tam nardijo sive hraste. Na šobah, na jeziku an u ustih se napravijo mehurčki, ki poknejo an postanejo rans. Ce dura boljezen več časa, pride še driska an živau krepa. Zavoj driske pokre-pa polovica mladičeu, boljezen pa se jo lahko zdravi. Ker je cista boljezen nalezljiva (con-taggiosa), je trjeba hitro ločit boune zajce od zdravih, hljeučke ra dobro di-zinfetjerat. Bounim zajcem je trjeba tud spremenit fuotar. Mehkemu fuotru je trjeba parmješat dobro stoučenega lesenega uógija al živalskega uóglja, ki se ga ušafa u farmaciji. Z brizgalko (pom-petta) al gumjastim irigatorjem nai se umiva večkrat na dan usta s čajem iz krastovega lubja al z vodo u katjero ste dal malo ažejda. Raunanje s kločo (kokljo) Kulku mladičev storijo živali Slon (elefant) u treh Ijetih 1 mladiča. Konj u dveh ljetih 1 mladiča. Krava u adnim ljetu 1 mladiča. Ouca u 6 mjescih 1 do 2 mladiča. Mačka u 6 mjescih 3 do 6 mladičeu. Pes u 6 mjescih 4 do 10 mladičeu. Svinja u 6 mjescih 10 do 14 mladičeu. Zajc u 2 mjescih 5 do 10 mladičeu. Gnojne vile Le pogledejte u hljevu, kajšne gnojne vile imate. Kar se jih kupoval ste gledal na sude, sadà jih pa pogledejte! Nasad Kar ste zbral jajca, ki narbuj kažejo, de boju iz njih veljezla dobra piščeta, an kar ste parpravli dobro valilno gnjez-do, je trjeba mislit na kločo (kokljo), če je kloča mlada, muorate najprej dva do tri dni poskušat kakuó bo sedjela na jajcih. Ložite jo najprej na jajca pod-luožnike an če kaže de bo sedjela na njih, je dobra kloča an zatuó ji podložite prava jajca. Valilno gnjezdo naj bo u kajšnem hladnem kotu, a ta ne smije bit ne preveč mokar ne preveč suh. Kraj muora bit miren. Kločo zlo motijo mački, podgane, posebno pa še kokoši, ki bi rade nesle. Prej ku podložite jajca je prou, de jih zaznamujete, ker se dostikrat zgodi, de znese kloča še kajšno jajce. Gnjezdo večkrat potresite z DDT u polvarju al s tobačnim polvarjem, de se ne zaridijo uši an polini. Tud kločo potresite s tjem polvarjem, ker če ima kloča uši je nemirna an zavoj tega zapusti gnjezdo. Kloča usak dan ob tisti uri uzemite iz gnjezda an ji dajte jesti an piti. če buo-ste tuó rjes djelal usak dan ob tisti uri, se bo kloča takuó navadla, de se bo hitro najedla, napila an otrjebila an šla Redite več koz Statistike kažejo, de u naših krajih redijo rimar manj koz. Rjes je, de koza, kot pašna živau ni koristna. Nje zob napravi lahko škodo, ki je buj velika od njene koristi. Koza pa je lahko zlo koristna, če se jo redi kot hljeusko živau, ki se ji daje fuotar al pa se pase parve-žena al de jo pase pastjer, ki nanjo gleda, de ne djela škodo. U naših krajih je dosti fuotra, ki se ga ne muore kosit an tam bi se lahko pasle koze. Posebno na krajih, kjer je biu posječen gozd an u melinih je dosti vej an še koristno je za novo rast mladega gozdnega drevja, če se tisto garmičevje očisti. Tuo je fuotar, ki ga druga živina ne mara jest. U dostih deželah, kjer imajo dosti živine redijo poleg krau tud nekaj koz, de takuó ponucajo fuotar, ki je dobar samo za koze. Kozje mljeko je na eno stran tud buojše kot kravje, ker njetna u sebi mlječne kisline an ima več maščobe (grasso) an beljakovin. Dobra rasna koza daje dosti mljeka, zatuó naj bi jo rediu usak, ki ima kaj zemlje — premalo za kravo, dosti za kozo. Ker nuca koza le skromen hljeu je tud zavoj tega priporočljiva. Sevjeda se pa tud kozo »mou-ze par ustah« an zatuó malo da, če se ji malo daje. Dobro jo je trjeba fuotrat posebno takrat, kar je breja an kar se jo mouze. Koza ima po navadi ’dnegà do dva, u časih tud tri kozliče na ljeto, ki šobit vagajo 10 kil. Če kmet kozliča proda al ga ubije ima precj koristi. Kaduor kupi kozo naj izbere dobro raso. Dobra koza daje tri do pet litru mljeka na dan. sama hitro na gnjezdo. Parve dni valjenja naj bo kloča dol z gnjezda največ po deset minut. U drugi polovici valjenja pa je kloča lahko dol z gnjezda več časa, a ne več kot 20 minut, če je toplo je lahko buj dougo časa dol z gnjezda, u hladnem pa manj ; če je mraz pa muorate jajca pokrit, de se ne ohladijo preveč. Zadnje dva dni ne jemajte kloče iz gnjezda. Kloči dajajte jest zrnat fuotar. Narbuojša je pšenica, sjerak al pa mješani-ca z ovsem (vena). Mehnegà fuotra an zelenjave ji ne dajajte, ker lahko ušafa drisko. U drugi polovici valjenja naj se kloča usak dan malo sprehodi po rosi, de se varne na gnjezdo malo mokra. Ce se tega ne muore, poškropite vi sami jajca z mlačno vodo. Tuó je potrjebno posebno takrat, kar je gorko an suho vreme. Kloča obrača jajca sama. Gledat pa muorate na gosje jajca, če jih podložite pod kločo an zatuó jih zaznamujte an kar gre kloča iz gnjezda pogledejte, če so obarnjena. Po 21. dneh piščanci veljezejo. Nekatje-ri veljezejo kak dan prej, drugi pozneje, ker upliva na podajšanje valjenja starost valilnih jajc. Drugikrat pa bamo pisal kakuó je trjeba raunat s piščanci. V Ce raziijete petrolej Kadar gori razlit petrolej, zapuomne-te si, de ga lahko hitro ugasnite, če ga polijete z mljekom. Če pa njemate par rokah mljeka, je dobar tud pepeu, s ka-tjezim posujete ogenj, če pa tud tega njemate pa zadušite ogenj z vouneno cunjo. CINASTA (ZINGOVA) POSODA se dobro pomije z gorko vodo, žajfo an spa-colo, al pa s kredo an špiritom. KATJEREMU SE POTIJO ROKE naj si jih umiva u neDreveč marzli vodi, ka-tjeri ste dodali malo galuna (allume). Kje rastejo dobro breskve Breskve rastejo narbuojš u vinorodnih krajih. A rastejo tud tam, kjer ni vi-njik. Breskve ne marajo meglé an vjetra. U krajih, kjer tuča pogosto pride, ni parporočljivo sadit breskve, ker tuča nardi rane na drevju an breskve ratajo smolnate. Za breskve tud niso dobre take lege (posizioni), kjer pomladi rado zmar-zuje. Zimski mraz pa breskvam ne djela škode, samo de ni prehud. Nadmorska visokuóst, do kat j ere breskve rastejo je približno dnaka visokuO-sti, do katjere raste vinjika. Breskvi djela škoda tud preveč mokrote u zemlji an suša an zatuó je trjeba breskve kar je suša zalivat. Po zalivanju se sadovi buj odebelijo an Ijeuš razvijajo. Narbuojša zemlja za breskve je lahka, malo pješčena ilovica (argida). Dobro raste tud u pješčeni zemlji, če se jo poljeti zaliva. Težka ilounata zemlja (de-belica) ni dobra, . ker preveč zadaržuje vodo an se zavoi tega korenine zadušijo. Pred saditvijo je trjeba uso zemljo že u jeseni an kar je suha ura zrigolati na roke al s plugom an tuó u raunini okroglo 40 do 50 centimetru, u briegu pa 50 do 80 centimetru globoko. Zemlja muora čez zimo dobro premarznit. Al vjeste? u kulkem času prebavi (digerisce) človek kajšno jed? Na parvem mjestu je riž. Za prebavo kuhanega riža je potr-jebna samo ena ura. če se ga pa skuha kot rižoto, se nuca za prebavo več kot dve uri. U enakim času se prebavi tud kuhano mljeko, sjerova jajca an fresak sir. Dve uri an nekaj .minut se nuca za prebavo pečenega jagnja, za kuhan krompir, za pečeno kokoš an jajca, ki so pečena na maslu. Med težko prebavljivo jed spadajo več varst mesa. Goveja bišteka se prebavi šele u treh urah an pou. Pru takuó tež-kuó prebavljiva je ovčje pečeno meso, salam an tardo kuhana jajca. Narbuj tež-kuO prebavljivo pa je prašičevo meso, goveje an telečje pečeno meso. Use tiste reči so parporočljive samo za ljudi, ki imajo zdrou an močan želodec, delikatnim ljudem pa djelajo škodo. ČEBULNI AN ČESNOU DUH odpravite iz ust, če popijete skljedico mljeka. RASKAVA KOŽA na rokàh an na licu se zmehča, če prilijete vodi za umivanje malo mljeka. Koža na obrazu pa postane čista an mehkà, če jo umijete z vodo, u katjeri ste namakali zelen pe-teršil (prezzemolo). KVAS SE PROVA’, če varžete košček kvasu u glaž vrjele vode. Če plava na varh, je še za nuc. Kvas pa bo buojši, če ga daste pred nucom u mlačno mljeko, katjeremu dodaste malo cukerja. PETROLEJ LJEUŠ SVETI, če mu dodaste košček kafre (canfora) al za nuo-ževo špico soli. ŽEBLJE (CVEKE) buj lahko zabijete u Ijes, če jih namažete s savonom. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave Voli Jenice Teleta Ovce Koze Jagnjeta Kozliči Prašiči 189 do 280 205 » 220 215 » 230 335 » 355 150 » 170 90 » 100 320 » 350 300 » 340 290 » 300 ŽIVINA ZA REJO Krave mlekarice Jenice breje Prašiči do 2Q kg po glavi L. 130000 do 165000 » 130000 » 160000 » 5500 » 9700 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA po kg. Kokoši L. 575 do 625 Piščanci (polli)) » 600 » 650 Race » 400 » 450 Purani (dindije) » 500 » 540 Zajci » 250 v 270 Jajca (usako) » 22 » 23 ŽITARICE po kuintalu Pšenica L. 7150 do 7300 Sjerak >> 4800 » 4900 Pšenična moka (0) » 9350 » 9500 Sjerkova moka » 5650 » 5900 Otrobi » 3050 » 3200 GRADBENI LES po kubičnem m Bukovi hlodi L. 15000 do 16000 Orjehovi hlodi » 19000 » 20500 čerješnjovi hlodi » 18000 » 19500 Smrekovi hlodi » 16500 » 18000 Jesenovi hlodi » 19500 » 21000 DRVA IN OGLJE po kuintalu Bukova suhe L. 720 do 750 Bukova surove » 660 » 700 Oglje » 2800 » 3000 SADJE IN ZELENJAVA po kg. Jabolka L. 50 do 90 Krompir » 25 » 35 Fižol » 200 » 240 Zelje » 30 » 45 SER IN MASLO PO kg. Sir do 2 mjesca star L. 470 do 510 Sir čez 2 mjesca star » 550 » 600 Mlekarniško maslo » 850 » 900 Domače maslo » 750 » 800 MENJAVA DENARJA Zlata Sterlina L. 6300 Napoleon » 5150 Dolar » 622 Sterlina karta » 1580 švicarski frank » 149 Belgijski frank » 12,20 Francoski frank » 1,50 Avstrijski šiling » 24 Zlato po gramu » 720 Srebro po gramu » 17,50 Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric» PASTIRCI (Nadaljevanje s 3. straniJ razhudil Matevž. »Tu nimate česa iskati! Na ovce pazite! Tam imate gmajno. Sami jo iščete, a nato pade vse le name. Poberite se!« Dečki so molčali. Blaže se je dvignil, da bi odšepal. Pa je zaječal in klecnil v kolenih. »Počakaj !« je rekel Matevž. Preiskal mu je nogo. Bila je vsa pod-pluta. Iz ranic mu ni več tekla kri. »Kost je cela,« je olajšano ugotovil. »Če se ti ne prisadi, ne bo hudega.« Dečki so odšli. Lenart je držal Blaže-ta pod pazduho in ga je podpiral pri hoji. Ferjanč je zamišljen hodil ob strani. »Kje imaš pa zajčka?« ga je iznenada vprašal Lenart. Pri tem mu je ostro pogledal v oči. »Ušel mi je.« Ferjanč ni prenesel Lenartovega pogleda. Uprl je oči v tla. Zaostal je za nekaj korakov. VI. Drugo jutro sta Ferjanč in Lenart sama odgnala na pašo. Vso pot sta se ozi- rala proti Brdarju. Ali se bodo prikazale ovce? Ni jih bilo. Bleketale so v hlevu in klicale pastirja. Prejšnji dan je Blažetu vedno huje zatekala noga. Lenart ga je odvedel domov. Prišel je Klančar, Blažetov oče, in se hudo spoprijel z Matevžem. Grozil mu je s tožbo. Nato je odnesel sina. Blaže ni bil več Brdarjev pastir. Dečka sta bila potrta in molčeča. Ferjanč se je prejšnji večer bal, da bo Blaže povedal tisto o zajčku. Toda Blaže ga ni ovadil. Le Lenart ga je motril s takim pogledom, kakor da mu nekaj očita. Da, saj si je tudi sam očital. Pa si je vest potolažil z mislijo, da je bil na-treskan od Matevža, z Lenartom sta le malo govorila. Kazalo je, da si nikoli več ne bosta dobi a prijatelja. Najrajši bi bila hodila vsak svoja pota. Ls misel, da sta sama, ju je nekako zbližala. Po Blažetu jima je bi'o žal. Takega tovariša ne bosta več dobila. Pri Brdarju bodo najeli novega pastirja. Kakšen bo c.eček, ki bo mesto Bla-žeta stopil na gmajno? Ferjanča in Lenarta je čakala velika naloga. Izmeriti bosta morala telesne moči in duševne vrline novega tovariša. Vzklik- niti iznenada: »Glej medveda!« Ali se bo ozrl? Ali bo zameril? Prositi ga česa in preizkusiti njegovo radodarnost. Pomeriti se z njim v teku, v plezanju na drevesa, v lučanju kamenja, v hoji po rokah in skakanju po eni nogi. Ukazati mu, naj navrne njune ovce, se poizkusiti z njim v metanju in v boju s pestmi. Le če bo premagal oba, Ferjanča in Lenarta, mu r.e bo treba biti za hlapčka. Dopovedati mu bo treba, da ne sme voditi drugih dečkov na gmajno. Posebno pa ne deklic. Deklic Ferjanč in Lenart nista posebno marala. In da mora molčati o vsem, kar se nerodnega zgodi na paši. Proti poldnevu sta pastirca zaslišala zvonce nad gmajno. Z ovcami je prišla Brdarica. Poleg nje je drobnela njena hči — Terezka. V rokah je nosila šibo. a čez ramo platneno malho. Bila ie prav tista, ki jo je prej nosil Blaže. Ferjanč in Lenart sta se spogledala in se porogljivo nasmehnila. Terezka se je držala na jok. »Zanaprej bo pasla naša Terezka,« si je Brdarica s prepasnikom obrisala nos. »Pomagajta ji! Učita jo pasti, ker še ne zna!« Ferjanč je trdo molčal. Lenart je ne- kaj zamrmral in pri tem poškilil na tovariša. »In da ji ne bosta nagajala!« Brdarica je pobožala hčerko po glavi in odšla. Terezka je gledala za njo. V tiho veselje dečkov je stežka zadrževala jok. Počenila je, položila roke v naročje in gledala po gmajni. Bilo ji je vse novo. Pastirca sta si jo ogledovala. Saj sta jo poznala že od prej. Toda zdaj, ko je postala njuna tovarišica, je bila vredna posebnega zanimanja. Bila je iste starosti in velikosti ko Blaže. Le da je bila zelo suha in tako raznežena, kakor da so jo hranili v maslu. Nosila je čižme — ne coklje, čižmel — in zelen predpasnik. Ruto si je bila tako trdo zavezala pod brado, da skoraj ni mogla odpreti ust. Obraz ji je bil oster. Prav tako astre tudi temne oči, nos pa ko šilo. Ferjanč in Lenait sta bila očividno razočarana. Obraza sta se jima neprestano pačila v zaničljiv izraz. To sta torej dobila mesto tega ali onega dečka? Deklic nista marala, pastirice pa sta naravnost zaničevala. Ferjanč je imel že grenke izkušnje z njimi. Poleg tega je bila Terezka še razvajena kmetiška hči. Ce bi bila vsaj bajtarska! S tako kislico v krilu se ni mogoče pošteno skregati in stepsti. Če bosta klatila Matevžev oreh, ali naredila kako drugo nerodnost, bo takoj raznesla po vsej vasi. Da bi plezala na drevje, sekala grmovje, kurila ogenj, lučala kamenje, hodila po rokah — o tem ni niti govora. Pastirice ne piskajo na piščalkOi ne vriskajo in ne žvižgajo. Včasih zapojejo. Pa še to tako milo, da je za jok. To ju je nehote zbližalo, Ferjanč j® pozabil na žerjavico, a Lenart na zajčka in na skobec, četudi se mu je bilo zar»-di Blažeta hudo zamerilo. Molčala sta, 9 sta sklenila vsak zase, da je ne sprejme-ta v svojo družbo. Zakurila sta ogenj in pekla krompib Terezka ju je opazovala, a se jima bi upala približati. »Ali pečeta krompir?« ju je vprašala. »Ne, žabe,« ji je odgovoril Ferjanč. Lenart se je zasmejal iz vsega grla. Terezka je užaljena stisnila ustnic®' Oči so ji srdito poblisknile. Ko sta pastirca jedla, je tudi ona od' pela svojo malho. Grizla je velik kos b®-lega kruha in konček klobase. (Nadaljevanje sledi)