a, SPOMINSKA SVEČANOST OB OBLETNICI POŽIGA ZLATOPOLJSKIH VASI, KORENA IN HRASTNIKA Občinski odbor Zveze borcev in udeležencev NOB Moravče je letošnji organizator spominske svečanosti ob obletnici požiga zlatopoljskih vasi, vasi Korena in Hrastnik, ki bo v soboto, 2. avgusta, ob 10. uri v Hrastniku. Organizacija spominske svečanosti bo potekala v sodelovanju z organizacijo zveze borcev iz Lukovice in Društvom izgnancev Domžale. Borci in izgnanci kot tudi domačini se tudi po šestdesetih letih spominjajo grozot okupatorjevih vojakov, ki so žive sovaščane zažgali v skednju sredi Hrastnika, prebivalce pa izselili. Letošnja spominska svečanost bo še posebej veličastna, saj bo našo vas pod Limbarsko goro obiskal naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, zato vas prisrčno vabimo, da preživite soboto v Hrastniku in se srečate s krajani omenjenih vasi, borci in izgnanci. 00 Zveze borcev in udeležencev NOB Moravče POHODI ¥ ORGANIZACIJI PD sobota, 19.julij Podvolovjek - Ojstrica, zahtevna pot, vodi Janez Jesenšek (041388990) sobota, 9.avgust, Kalška gora, zahtevna pot, vodi Lidija Bmot ponedeljek, 25.avgust, Triglav, zahtevna pot, vodijo vodniki y Robi lančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 10. grajski kulturni večeri na gradu Tuštanj PROGRAM PRIREDITEV Nedelja, 13.7.2003, ob 16.uri Posvetitev novih zvonov in izvedba Mozartove maše za soliste, zbor in orkester. Slovesnost ob posvetitvi zvonov za grad Tuštanj bo vodil nadškof dr.Franc Rode. Sobota. 19.7.2003, ob 21. uri odprtje prodajne likovne razstave Ex tempore likovnih umetnikov, ki bo potekal 19.julija. Odprtje bo obogateno z izbranim kulturnim programom. V primeru slabega vremena bodo nekatere prireditve v Kulturnem domu v Moravčah. Prireditelj ima pravico do spremembe programa. Dodatne informacije lahko dobite na 7231- 722 ali 041 841 080. Ogled notranjosti gradu z muzejsko zbirko je možen vsako soboto in nedeljo 10.-13. in 14.-18.ure. Prisrčno vabljeni na prireditve in ogled gradu! 'Društvo podeželske mladine čhtordvče VABI na tradicionalni, letos že 25. fynečfypmzgi%y zJMbr&iPČad, ki bo > nedeljo 27.julija 2003. Kmečki praznik se bo pričel ob 15. uri s povorko kmečkih del in običajev, po končani povorki bodo sledili govori častnih gostov, podelitev priznaj, nato pa bo sledila veselica z ansamblom Mladi Dolenjci in srečolovom. Ker je nastopilo leto, ko bo v Moravčah ponovno zaživela povorka, je prav, da k sodelovanju povabimo vse, ki želijo sodelovati v povorki in na zanimiv način pokazati kakšno delo, ki so ga opravljali v preteklosti še naše babice in dedki, kateri še niso poznali mehanskih strojev in traktorjev in so še vse delali ročno. Kontaktni osebi za prijavo sodelovanja v povorki sta Mirko Ribič (041 -208-546) in Janez Majdič (031-594-045). Sicer pa bo zadnji skupni sestanek vodij skupin v ponedeljek, 21.07.2003 ob 20.30 uri v prostorih sejne sobe nad trgovino VELE v Moravčah. Vljudno vabljeni na 25. kmečki praznik in sodelovanje na povorki s prikazom kmečkih del in običajev. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan v okviru Kulturnega poletnega festivala 2003 na Studencu pri Domžalah uprizarja premiero domače gledališke predstave IM.V. Gogoljeva ŽENITEV v soboto, 19.julija , ob 21.uri. Ponovitve: nedelja, 20.7., ob 21.uri; petek, 25.7., in soboto, 26.7., ob 21. in 24.uri (polnočna predstava); nedelja, 27.7., ob 21.uri; petek, 1.8., in soboto,2.8., ob 21. uri. ZADNJA predstava bo v nedeljo, 3.avgusta, ob 21.uri. PGD Krašce vabi v soboto, 16. avgusta, ob 17.uri na .slovesen prevzem orodnega vozila z blagoslovom in svečano gasilsko parade*. Po njej bo prava gasilska veselica z domačo postrežbo, srečolovom in ansamblom Rnzpotnik. Kraški gasilci vas pričakujemo. Celoten izkupiček prireditve bo namenjen za humanitarno dejavnosti, zato še posebej vabljeni. d. o. o. /luMiG MarketJNŽENIRING^ GRADBENIŠTVO STORITVE Vegova 1 Moravče 01 7231 208 fax: 01 7231 564 MlG.CD@SIOL.NET • svetujemo pri novogradnjah, adaptacijah stanovanjskih in poslovnih objektov • vršimo projektantski, izvajalski inženiring in strokovno-tehnični nadzor • pridobimo urbanistično dokumentacijo, projekte in zastopamo vas v upravnem postopku Prodamo parcelo / gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hliio 2 Novice iz 2i£šnidnevivp'taup'u inpiclipu so očitnoprizadeli lepolpa in travni/te. V icredništvu se sicša ni prav nič poznala. Tladralo seje toli/to prispevkov, da sem morala nekatere celo zadržati ali pa, icpam da ne v siado voljo, malo sfarapšati. J°repričana sem, da doste našli med član/ti tudipravza vas zanimivo dranpe. TTlopim icvodnim mislim sem morala to/tratpristriči zcstvarpalnepencti, da sem laAAo odjavila čim več prispelega gradiva. 72ap vam zaželim lepe proste dni In toplega poletpa, katerega spomini vas 6odo la/i/fo greli še v picstl sivini peseniin zime. Tlasvidenpe do prvi/t septemdrs/tiA dni, fiidodopriodčile Z števil/to Tlovic iz TTloravš/te doline. Bernarda TTlal, odgovorna tcrednica ST4M FOTOGRAFIJA Tokratna številka v Moji dolini na dlani prikazuje tesarstvo, obrt brez katere bi stavbe ostale brez. nujnega sestavnega dela pokrivala - strehe. Stara fotografija, ki jo je tokrat posodil za objavo Jože Vidergar iz. Zgornjih Kosez, pa prikazuje njegovega očeta z. enakim imenom, pri delu, ki ga danes, vsaj jaz. ne poznam osebe v naši dolini, ne zna oprvljati nihče več. Z znanjem in izbiro ter pripravo slame, slamnatih škomp in pokritjem strehe tako, da uganka , luknjica pri ljuknici, pa ni sito, temveč vodo drži, tudi zares drži, je umetnost, kije s starimi mojstri odšla v pozabo. Škoda. Morda pa bo koga ta vestička zbodla in se bo poizkusil v tej spretnosti. Bilo bi prav prijetno za oko, če bi kje v dolini našli objekte namenjene turistični promociji in uporabi pokrite s slamo. Fotografija je bila posneta leta 1932 in sodi med starejše, ki smo jih objavljali. Vabim vas, da še kaj pošljete za objavo! UREDNICA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Na Slednji šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJE odraslih za poklice s področja si roj ni šiva, trgovine in usnjarstva na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesu dopoldne. (LETNIKI; POKLICNIMA ŠOLANJA LAHKO ((PRAVITE V DVEH LIT III, IzobraŽevanje se odvija 4 dni v tednu (ponedeljek, torek.sreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene se/.onc. STROJNIŠTVO avtomehanik, avloklepar, instalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin), klepar-krovec, strojni mehanik, linomehanik, konstrukcijski mehanik in oblikovalce kovin. V poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom. strojni tehnik (ITI) za kandidate ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri USNJARSTVO izdelovalec in predelovalec usnja, poklicna stopnja za kandidate, ki imajo končano OŠ, usnjarsko predelovalni tehnik (ITI) - pogoj: končana poklicna šola usnjarske smeri POZOR: vpis traja le še do 31.8,2003, zaradi ukinitve programa TRGOVINA IN KOMKRCTAEA trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, ekonomsko-komereialni tehnik (ITI) - pogoj: končana poklicna šola trgovske smeri. Izobraževanje za vse programe razen za prekvalifikacije (raja 2 leti, Vse informacije, razen v obdobju od 12.7. do 5.8.2003. dobite pri: Branko Vrtek na tel.: 031 222 302 ali 031 548 411 V tej številki preberite Županjina stran............................................4 Prijava škode po suši..................................5 Osrednja občinska prireditev....................6 Razpis za kmetijstvo in stanovanje..........8 Observatorij Vega......................................11 Bolniki in zdravniki na boljšem...............12 Sodelovali na Red-Bullovem tekmovanju..................................................13 Deseta sezona grajskih večerov.............14 Korajža velja - državni finale..................20 Moja dolina na dlani, tesarstvo..............21 Podatki s popisa 2002...........................22 Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 5. septembra. Vaše prispevke pričakujemo do 20. avgusta. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. ,-_—--^ Novice iz Moravske doline 10. julij 2003, Letnik IV, Številka 6 Fotografije na naslovnici: Jože Planine, Vrhpolje Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022.» Uredniški odbor: Bojana Dorič, Ne-venka Marolt. Aleš Vozel, France Ravnikar. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1500 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Spoštovani! Čas se res hitro vrti, po navadi rečemo oh novem letu ali pa junija, ko ugotovimo, daje šolsko leto zelo hitro minilo in spet so tu počitnice. Preden pa so naši šolarji in učitelji zapustili šolo, smo na različnih prireditvah in sprejemih pohvalili odlične učence in tiste, ki so na raznih tekmovanjih dosegli dohre rezultate. Skupaj s šolarji in dijaki zaslužijo pohvalo tudi učitelji, ki so se vse leto trudili, da hi svojim učencem kar največ dali iz. svojega znanja in življenjskih izkušenj. Za vse rezultate pa imajo precejšnje zasluge tudi starši, ki dan za dnem spodbujajo, nagovarjajo, priganjajo in tudi hvalijo svoje šolarčke, daje na koncu zadovoljiv oz. čim boljši uspeh. Na predvečer državnega praznika smo se srečali na osrednji občinski proslavi v središču Moravč in skupaj počastili domovino. Prepotreben dež nam je spral cestni prah in žalil rože, da se je potem proslava lahko začela s slovesnim prihodom konjenikov in godbe. Bolj svetlo so zasijale tudi obnovljene črke na spomeniku pod lipo, kamor so veterani položili spominski venec. Poleg domačih dveh zborov (Limbar in Veritas), pevca Petra Pirnata in recitatorke Natalije Brodar, je bil tokrat osrednji gost moravški rojak, pesnik Dane Zaje, rojen na Zg. Javoršici. Bilje zelo vesel povabila, saj pesnike redko povabijo v domači kraj, kot je sam dejal, in v Moravčah menda še ni nastopil. Ker pogosto sodeluje z, igralcem Janezom Škofom, je s seboj povabil še njega, da sta predstavila del svojega sicer daljšega programa. Ker je pesnik Dane Zaje izpovedovalec razpada sveta in človeka ter močan pričevalec o temeljnih bivanjskih vprašanjih modernega časa (kot piše v Leksikonu slovenske književnosti), morda vsem poslušalcem izbor pesmi ni bil najbolj všeč. Raje poslušamo optimistično naravnane pesmi in misli, še posebej ob tako lepem prazniku, kot je dan državnosti. Mnogi pa so menili, kako prav je, da smo iz avtorjevih ust slišali njegova razmišljanja in doživljanja sveta, še posebej zato, ker je rojak in večini Moravčanov nepoznan. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pripravi proslave, varovanju in izvedbi zabavnega dela, se v imenu občine najlepše zahvaljujem, prav tako vsem gledalcem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili domovino. Mnogo lepih misli o domovini, slovenstvu in Slovencih je bilo na kresni večer izrečenih in odpetih tudi v kulturnem programu, kije bil med mašo za domovino na Limbarski gori. Zaradi premočnega vetra kres sicer ni z.aplapolal, kljub temu pa je ob himni in Limbarjevi pesmi bilo praznično vzdušje, ki gaje s svojimi domoljubnimi besedami dopolnil tudi poslanec Državnega zbora in prvak Nove Slovenije gospod Andrej Bajuk. Mladinski zbor OŠ Jurija Vege je predstavil svojo prvo zgoščenko, za kar zaslužijo pevci in zborovodkinja Mojca Malovrh vse čestitke, kakor tudi vsi ostali sodelujoči pri projektu. S tem so se začeli tudi grajski kulturni večeri. Lep je bil koncert dveh pihalnih godb, posvečen skladetelju Gvidu Učakarju, in Haga-da, monodrama v izvedbi Gregorja Čušina. Vsi pripravljavci teh prireditev si poleg pohvale zaslužijo tudi čim večji obisk, saj bodo le tako vztrajali in nadaljevali z začetim delom, kije resnična obogatitev kulturnega dogajanja v naši občini. In s čim se ukvarja občinska uprava? V teh dneh bo znan izvajalec za izgradnjo prizidka k vrtcu. Na razpis se je prijavilo šest izvajalcev, tako da komisija ne bo imela lahkega dela pri izbiri. Nadaljujejo se dela na mrliški vežici v Pečah, ki bo letos dokončana. Pripravljeni so popisi del na cestnih odsekih, predvidenih za rekonstrukcijo v letošnjem letu. Narejenih je bilo že nekaj izmer komunalne infrastrukture, nekatere bodo izvedene v prihodnosti. Sestala se je tudi komisija za kmetijstvo, ki bo popisala posledice suše in predlagala ukrepe. Zbranih je bilo kar nekaj ponudb za različna naročila male vrednosti, ki jih je, potrebno realizirati v letošnjem letu, nekatera so bila že tudi izvedena. Odposlane so bile pogodbe za dotacije različnim društvom. Članek nastaja pred sejo OS, časopis bo izšel po seji, zato je težko predvidevati, kakšne sklepe bo sprejel OS. Na dnevnem redu bo obravnava Odloka o občinskem glasilu, kije usklajen Z novim zakonom. Pripravljene so spremembe Prostorskega plana občine Moravče z.a prvo obravnavo na Občinskem svetu. Zaradi pomembnosti akta je predvidena 90-dnevna javna obravnava. Razgrnitev Plana bo na sedežu občine, javna obravnava pa predvidoma 17. 9. v KD Moravče. JKP Prodnik predlaga povišanje cen kanalščine, vode in odvoza smeti. Predstavljena bo idejna zasnova ustanovitve in delovanja Baragovega doma, ki ga ustanavlja Župnija Moravče in Kurita s ter bo namenjen starejšim občanom in ljudem s posebnimi potrebami. V ta zavod želi župnija vložiti sredstva iz. denacionalizacije in na ta način poskrbeti za potrebe občanov v naši občini. Glede na to, da je veliko želja z.a ustanovitev doma starejših, upam, da bodo tokrat politične stranke soglašale z. ustanovitvijo doma, ki bo namenjen vsem občanom, ki bodo z.a to zainteresirani. OS bo obravnaval tudi Zaključni račun, kije bil v javni obravnavi, in problematiko »Stare Rašice«. Občina se bo prijavila na nekatere razpise. Za prihodnje leto nam je Ministrstvo za zdravstvo že odobrilo sredstva iz razpisa v višini 2,2 milijona tolarjev za zunanjo obnovo zdravstvenega doma. Junijska slovesnost ob otvoritvi prenovljene notranjosti je potekala v sproščenem vzdušju in oh zadovoljstvu občanov - uporabnikov in zdravstvenega osebja, ki v njem opravlja svoje delo. Med povabljenimi gosti je bilo kar nekaj takšnih, ki so pretežni del svojih delovnih let opravili prav v Moravčah in so se že upokojili. Slovesnosti so se udeležili tudi drugi zdravstveni delavci iz Domžal ter bivši in sedanji direktor Zdravstvenega doma, dr. Janez Grošelj in dr. Janez. Svoljšak, ki nam je zagotovil, da se bo obnova našega doma še nadaljevala. Vsem, ki so pripomogli k obnovi doma, se v imenu občine in občanov najlepše zahvaljujem. Šolarjem, dijakom in študentom želim prijetne počitnice z. lepimi dogodivščinami ter čim manj nesreč, vsem skupaj pa prijeten oddih, kjerkoli ga boste preživeli. LJUDMILA NOVAK, Županja 4 Novice iz Pozdravljena Slovenija, pozdravljena kol mati! Toni' Kunlner N Si Nova Slovenija Krščansko lludska stranka Na kresni večer, 23. junija, je 00 N.Si na Limbarski gori pripravil kresovanje z mašo za domovino. Na začetku maše je bil kulturni program, v katerem so recitatorji prebrali pesmi o domovini pesnika Toneta Kuntnerja in Ignacija Lavriča. Pevci KZ Limbar pod vodstvom Elizabete Pirnat pa so zapeli nekaj domoljubnih pesmi, ki so dopolnile besede recitatorjev in govornikov. Predsednik 00 N.Si Moravče, Roman Novak, je pozdravil vse navzoče, še posebej pa gosta večera, poslanca in prvaka Nove Slovenije, gospoda Andreja Bajuka in njegovo ženo. V nagovoru je Andrej Bajuk spregovoril o | začetkih samostojne Slovenije, o skromnosti, v kateri je živel slovenski narod in o pomenu samostojne države za Slovence. Po maši so pred cerkvijo pevci zapeli še himno, kresa pa zaradi močnega vetra ni bilo varno prižgati, čeprav so bili prisotni tudi moravški gasilci. Kljub temu so zbrani udeleženci, ki so prišli tudi iz sosednjih občin, v dobrem razpoloženju pokramljali o pomenu državnega praznika za Slovence. 00 N.Si Moravče Razvoj Moravske doline - Skupno do zelenega okolja Člani Razvojnega kluba Moravske doline smo se v mesecu maju zbrali na rednem letnem delovno družabnem srečanju z namenom druženja, pregledom dosedanjega dela in oceno uspešnosti zastopanja razvojnih interesov preko izvoljenih predstavnikov v Občinskem svetu Občine Moravče Dosedanje delo obeh članov Občinskega sveta je bilo na osnovi razprave na podano poročilo potrjeno in sprejeto kot uspešno. Nadaljnje delo in aktivno sodelovanje pri pripravi programa dolgoročnega razvoja občine Moravče pa zavezujoča obveza dosedanjih članov kluba in bodočih novih članov, ki jim ni vseeno, v kateri smeri se bo razvijala naša Moravska dolina. Z geslom »gradimo si Moravsko dolino«; vabimo tudi Vas. da se nam pridružite in z vašim prispevkom sodelujete pri postavljanju temeljev razvojnega programa in prostorskega plana Občine Moravče. Odprti smo za vse Vaše pobude na področju, ki ga obravnava naš program: gospodarstva s pripravo prostorskih pogojev za obrtno podjetniško cono, komunalne dejavnosti - prvenstveno vodooskrbe in varnih poti, spodbud na kmetijskem gospodarstvu in turističnih dejavnosti, družbenih dejavnosti, društvene dejavnosti in spodbujanjem dejavnosti v krajevnih skupnostih. Potrudimo se, da bo JUTRIŠNJI dan okolju prijazen, kot smo si želeli in ga zgradili skupaj. Vabljeni s pobudami, ki jih posredujte na naš naslov: Razvojni klub Moravske doline, Vegova 1, Moravče, tel. 7231 465, fax: 7231 566 ali e-naslov: razvoini.klubMD@hotmail.com Pričakujemo, da nam boste posredovali tudi pobude in vprašanja, ki zadevajo vaš kraj, krajevno problematiko in zadeve, za katere smatrate, da bi bile pomembne za ožji in širši življenjski prostor. OBVESTILO KMETOM Prijava k ocenjevanju škode po suši v letu 2003 Komisija za ocenjevanje škode pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje je te dni poslala navodila za izdelavo ocene poškodovanosti kultur zaradi suše v letu 2003. Ocena poškodovanosti se bo opravila za vse površine, večje od 1 ha njiv ali vrtov ali 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali 4 ha pašnikov ali 0,25 ha plantažnih sadovnjakov. Občinska komisija za kmetijstvo Občine Moravče se je sestala 1. julija in določila terminski plan izvedbe ocene poškodovanosti kultur po lastnikih oz. uporabnikih. Komisija obvešča vse kmete, da lahko najkasneje do 14. julija do vključno 12. ure oddajo na Občino Moravče, Trg svobode 4, izpolnjen obrazec št. 2 "Zapisnik o ogledu in oceni škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročeni po naravni nesreči", ki ga bodo lahko dobili od petka, 4. julija, naprej na Občini Moravče, Kmetijsko gozdarski zadrugi. Kmetijski svetovalni služb in na internetni strani www.moravce.si. Istega dne bo sestanek komisije, ki se bo dogovorila za terenske oglede. Komisija opozarja, da pri izpolnjevanju obrazcev dosledno uporabljate podatke iz subvencijske vloge za leto 2003 (obrazec A, C, D in predtisk parcel iz zahtevka leta 2002). Vlog, prispelih po 12. uri 14. julija, komisija ne bo mogla obravnavati. Ker je rok prijav, obdelave le-teh in za oddajo kratek in je gradivo obsežno za obdelavo in vnos, je potrebno, da so vlagatelji pri izpolnjevanju obrazcev natančni, ker bo zaradi časovne omejenosti dopolnjevanje onemogočeno. Občinska uprava Občine Moravče Moravske doline 5 Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti Preseči delitve v medsebojnih odnosih Občina Moravče je tudi letos dan državnosti počastila s kulturno prireditvijo v središču Moravč na predvečer praznika. Govor ob prazniku je imela županja Ljudmila Novak, v kulturnem programu pa sta poleg domačih ustvarjalcev nastopila pesnik Dane Zaje in dramski igralec Janez Škof. Častni postroj veteranov vojne za Slovenjio je k spominski plošči v parku položil venec. Županja je uvodoma poudarila naravno lepoto in kulturno bogastvo Slovenije, alpske dežele, ki leži v središču Evrope. V nadaljevanju je dejala, da smo državljani po eni strani do domovine zelo zahtevni, po drugi strani pa zanjo naredimo premalo in se do nje obnašamo brezbrižno. Da pa bi Slovenci na tem lepem koščku zemlje zadihali s polnimi pljuči, jih ovirata dve veliki rani, meni županja. Prva je manjšanje slovenskega ozemlja, kar pomeni, da precej Slovencev ostaja zunaj meja domovine, druga pa je še vedno prisotna vojna in povojna delitev, ki bi jo morali v medsebojnih odnosih preseči. Tako je ob koncu pozvala, naj kot združeni in veseli Slovenc praznujemo rojstni dan domovine. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Natalija Brodar, so nastopili pihalna godba Moravče, moški pevski zbor kulturno-izob- raževalnega društva Limbar, mešani pevski zbor Veritas in pevec Peter Pirnat. Znova so se predstavili tudi konjeniki konjeniškega društva Jurij Vega. Kot posebna gosta sta nastopila znana umetnika Dane Zaje, rojen v Zg. Javorščici in Janez Škof, ki sta z malo drugačno interpretacijo pesmi popestrila program. 6 Novice iz Slavnostni govor na predvečer praznika dneva državnosti, 24. junija 2003 Pozdravljena Slovenija, pozdravljena kol mati. /Jaz te imenujem mati, ker imaš solzo za mojo žalost in smeh za moje veselje, ker si moj dom, ker imaš kruh za mojo lakoto in posteljo za mojo ljubezen.../Polna bisernih si rož, domovina, krasna si./ Lepota se je naselila vsepovsod: v pomursko ravnino, na mogočne vence gora, v zamaknjene gorenjske doline, na valujoče, veselo neresne dolenjske griče, na teransko bridki Kras, k oknu sinjega Jadranskega morja; z.a pest zemlje, a polno prgišče lepega./ Domovina, ti si kakor zdravje. Večkrat pa se mi postavlja vprašanje, ali res tudi dovolj naredimo za svojo domovino. Pred kratkim sem bila na prireditvi, na kateri so ljudje ob igranju himne veselo klepetali, celo vstati so pozabili, morda niso niti opazili, da se je prireditev začela s himno. Redke izobešene zastave prav tako ne oznanjajo naše velike ljubezni do domovine. Kaj pomeni naš grb, nekatere sploh ne zanima. Toda vse to: himna, zastava, grb so simboli države in slovesna počastitev in uporaba teh simbolov izražajo našo pripadnost tej domovini, ki smo jo tako dolgo sanjali in pred dvanajstimi leti tudi doživeli. Večer se je nato nadaljeval na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu, kjer sta obiskovalce zabavala skupina California in narodnozabavni instrumentalni trio s pevko Tino Cerar. ALEŠ VOZELJ, foto A. Majhenič »Človek se ne rodi samo zase, temveč tudi za domovino,« je zapisal Platon. Tako radi očitamo državi ali pa občini, česa vse ni storila za nas. Ali se kdaj vprašamo, kaj smo mi storili z. veselim srcem za domovino, za skupnost, da bi nam bilo v njej lepše. Nemalokrat doživim, da državljani in občani veliko zahtevamo od domovine ali lokalne skupnosti, sami pa se do nje obnašamo brezbrižno, celo sovražno. Zdi se nam samoumevno, za kaj vse mora država ali občina poskrbeti, sicer smo polni hudih besed in zgražanj. Domovina, to smo mi, to smo ljudje, ki živimo na tem lepem koščku slovenske zemlje, kjer imamo vse danosti, da bi nam bilo lepo. Zal nam dve veliki rani ne dopustita, da bi zadihali spolnimi pljuči in veselo iz srca dejali: Mi Slovenci pa znamo držati skupaj! Prva velika rana je ta, da se naše ozemlje, kije v preteklosti na severu segalo daleč čez Alpe, vse do Donave, na zahodu do Benečije in na vzhodu do Blatnega jezera, manjša in manjša. Tako precej Slovencev ostaja zunaj meja domovine, prav tako naši izseljenci, ki počasi postajajo del drugih narodov, čeprav se trudijo vsaj še nekaj rodovom ohranili slovenski jezik in običaje. Druga rana, ki je ne znamo zaceliti, ker je ne razkužimo z grenkim pelinom čiste resnice, je vojna in povojna delitev. Ali bomo dovolj močni, odprti za čisto resnico in hkrati prizanesljivi do nespremenljive preteklosti7 Meje bomo težko prestavljali nazaj in širili naše ozemlje. Lahko pa prestavljamo meje v naših odnosih, v razumevanju sočloveka, v priznavanju različnosti in v ljubezni do domovine. Domovina, ti si kakor zdravje, zato moramo nate paziti, da te znova ne izgubimo. Saj vemo, kako je z zdravjem. Cenimo ga šele takrat, ko ga izgubimo. Zato si prizadevajmo za povezanost, za dobronamernost in za veselje nad tem, kar nam je dano s samostojno, lepo, svobodno slovensko domovino. Spoštujmo njene simbole in radi praznujmo njen in naš rojstni dan kot združeni, veseli Slovenci. Samo tam, kjer vsak doprinese svoj delež, se na koncu lahko vsi skupaj veselijo. LJUDMILA NOVAK, županja Športna ploščad Dešen URESNIČENE SANJE Želje otrok Desna in okolice, da dobijo svoj prostor za šport in prosti čas, se v prvih počitniških dneh uresničujejo. Na športni ploščadi potekajo zaključna dela.,Zemljišče sta brezplačno odstopila krajana, prav tako je bilo večina del opravljenih s prostovoljnim delom krajanov. Sredstva za material so prispevali krajani, številni donatorji in občina Moravče. Ker je prostor omejen s komunalno infrastrukturo (cesta, plinovod, vodovod), je športna ploščad velika štiristo, kvadratnih metrov, ograjena s tri-metrsko varovalno ograjo, asfaltirano igralno površino in s kamnom pozidano tribuno za gledalce. BRANKA BIZJAN Moravsko doline 7 Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Moravče, Odloka o proračunu občine Moravče za leto 2003 in sklepa Komisije za kmetijstvo z dne 4. 6. 2003 objavlja Občina Moravče RAZPIS za dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Moravče I. Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Moravče so razpisana za naslednje namene: 1. PREPREČEVANJE ZARAŠČANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI, ZLASTI NA GORSKO VIŠINSKIH OBMOČJIH OBČINE, STRMIH POVRŠINAH IN GRBINAH. Razpisana vrednost subvencij je 1.500.000 sit. Namen ukrepa je sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin kot podpora za ohranjanje obdelovalnih površin oziroma izgleda kulturne krajine. Višina pomoči: - do 10.000,00 SIT/ha za območja s čisto ročno košnjo hkrati z ročnimi deli pri sušenju in spravilu - do 5.000,00 SIT/ha za popasene kmetijske površine v strmin oz. težje dostopnih terenih - do 7.000,00 SIT/ha za območja s košnjo Z manjšimi specialnimi kosilnicami, ročnim sušenjem in spravilom Pogoji za pridobitev pomoči - kmetije morajo biti uvrščene v gorsko višinsko območje ali strme kmetije - najmanjša velikost krmnih površin je I ha - za grbinasti travnik se šteje kmetijska površina, ki je več kot 20% prekrita s posameznimi matičnimi kameninami - za težje pogoje se štejejo razmere ročne košnje, težjega dostopa, nagib terena oz. druge ugotovljene posebne okoliščine - skupna površina vseh parcel, za katere se uveljavlja subvencija, mora znašati najmanj 0,2 ha - zemljišče mora biti pokošeno in pospravljeno do 1.septembra - upravičenost do subvencije potrdi komisija za kmetijstvo in gozdarstvo po predhodnem ogledu na terenu - z občinskim razpisom zahtevano dokumentacijo Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa, kopijo katastrskega načrta z označenimi parcelnimi številkami in katastrsko občino ter vrisano obdelano površino ročnega spravila oz. popasene površine - podatke o velikosti in opis parcele (posestni list) - potrdilo o statusu strme kmetije 2. UVAJANJE NOVE TEHNOLOGIJE Razpisana vrednost subvencije je 400.000 sit. Sofinanciranje analiz, zemlje in krme Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojilnih načrtov in s tem pravil-nejšega dodajanja manjkajočih hranil posameznim kmetijskim kulturam. Analiza krme služi kot podlaga za izračunavanje krmnih obrokov za posamezno vrsto in kategorijo živali in posredno vpliva na količino in kvaliteto mleka in mesa. Višina pomoči - do 50 % upravičenih stroškov za analizo zemlje in krme. Pogoji z.a pridobitev pomoči - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa - račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme 3. UREDITEV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo posega v prostor (izdelava in obnova dostopnih poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč, ureditev pašnikov, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja, drenažiranjc kmetijskih zemljišč ter druga manjša zemeljska dela) Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, kot so: ureditev pašnikov do končne postavitve električne ograje, izdelava in obnova dostopnih poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč (vlake),druga manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja pogojev obdelave kmetijskih zemljišč in dostopa do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Višina pomoči a. sofinancira se do 40% priznanih in upravičenih strojnih del pri izdelavi dostopnih poti do kmetijskih zemljišč in gozdne vlake (razmerje med stroški strojnih del in drugimi stroški investicije je 55%:45%) h. sofinancirajo se upravičeni stroški za postavitev pašnika za govedo in konje ter drobnico do višine 40 %, in sicer za nakup in postavitev električnega pastirja ali mreže C. sofinancira se do 40% upravičenih stroškov za krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja in drenažiranjc kmetijskih zemljišč do višine 200.000/ha Pogoji z.a pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa - program del, ki ga potrdi pristojna kmetijska svetovalna služba oziroma Zavod za gozdove - račun o opravljenih strojnih delih in nakupu opreme in drugega materiala - mapna kopijo, z Vtisom vlake oziroma pašnih površin v merilu 1:288() ali I: 5000 - zemljiško knjižni izpisek in pisna soglasja vseh lastnikov zemljišč ob trasi vlake - najmanjša velikost pašnika je 1 ha Upravičenci, ki so pridobili v zadnjih petih letih občinska sredstva za izdelavo vlake ali ureditev pašnika ali niso realizirali odobrenih del, ne morejo kandidirati na ta razpis. Delež višine sofinanciranja izdelave vlak in ureditev pašnikov je odvisen od števila popolnih vlog, glede na razpoložljiva proračunska sredstva. a. Razpisana vrednost subvencij za izdelavo gozdnih vlak je 1.000.006 SIT. b. Razpisana vrednost subvencij za ureditev pašnikov je 500.000 SIT. c. Razpisana vrednost subvencij z.a melioracije je 1.200.000 SIT. 4. INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE NA KMETIJAH A. Investicije v nakup opreme, gradnjo in adaptacijo objektov Razpisana vrednost posojila znaša 7.550.000,00 SIT. Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. Doba vračanja posojila znaša 5 let, obrestna mera je TOM + 0%, možnost šestmesečnega moratorija na odplačilo glavnice (po izbiri kreditojemalca). Posojila se bodo koristila pri Banki Domžale, d.d., BS NLR, s katero ima Občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo. Namen ukrepa je prestrukturiranje kmetij. Višina pomoči - do 40 % vrednosti investicije; inštrument: subvenc. realne obrestne mere Pogoji z.a pridobitev pomoči: - status kmeta - lastništvo kmetije - mnenje KSS - skladnost investicije z razvojnim programom občine - račun stroškov Prošnji z.a posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija: - obrazec Vloga za posojilo - posestni list za celotno posestvo, ki ne sme biti starejše od enega leta - potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, ki ga izda DURS - potrdilo o statusu kmeta - usmeritveno-razvojni program kmetije ali poslovni načrt ter mnenje kmetijske svetovalne službe - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del - predračun za gradbena dela, nakup 8 Novice iz opreme ali strojev, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev - overjeno kupoprodajno pogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč. B. Sofinanciranje projektne dokumentacije za gradnjo kmetijskih proizvodnih objektov in objektov za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Razpisana vrednost subvencije je 400.000 SIT. Namen ukrepa je pospešiti razvoj prestrukturiranje kmetijstva in povečati interes za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Višina pomori - do 12 % stroškov priznane vrednosti izdelane projektne dokumentacije Pogoji z.a pridobitev pomoči - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa - status kmeta - pridobljena lokacijska dokumentacija - lastništvo kmetije - mnenje KSS - skladnost investicije z razvojnim programom občine - račun stroškov - popis del s projektantskim predračunom - tloris pritličja z notranjo ureditvijo objekta C. Investicije in tehnološke posodobitve na kmetijah Razpisana vrednost subvencije je 1.000.000 SIT. Sofinanciranje nakupa hladilnih naprav za mleko Namen ukrepa je izboljšati kvaliteto mleka Višina pomoči: - do 25 % upravičenih stroškov nakupa bazena za kmetije v hribovskem območju občine - do 35 % upravičenih stroškov nakupa bazena za kmetije v višinskem območju občine Pogoji z.a pridobitev pomoči: - minimalni stalež petih krav - nakup naprave v tekočem koledarskem letu - upravičenec mora predložiti izjavo, da bo napravo uporabljal vsaj pet let oz. je ne bo odtujil brez ustrezne zamenjave Sofinanciranje nakupa mlekovoda in opreme za molžo Namen ukrepa: izboljšati kvaliteto molže in racionalizacijo proizvodnje Višina pomoči: - do 40 % upravičenih stroškov nakupa mlekovoda in opreme za molžo Pogoji z.a pridobitev pomoči: - nakup naprave v tekočem koledarskem letu - račun o nakupu naprave - upravičenec mora predložiti izjavo, da bo napravo uporabljal vsaj pet let oz. je ne bo odtujil brez ustrezne zamenjave Sofinanciranje nakupa sušilnih naprav Namen ukrepa: izboljšati kvaliteto krme in racionalizacijo proizvodnje Višina pomoči: - do 40% upravičenih stroškov nakupa naprave za voluminozno krmo na topli zrak - do 40 % upravičenih stroškov nakupa naprave za voluminozno krmo na hladni zrak Pogoji z.a pridobitev pomoči: - račun o nakupu naprave Prosilci vložijo prošnjo za subvencije v zaprti kuverti, skupaj z zahtevano dokumentacijo najkasneje do vključno 30. 9. 2003, na naslov: OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, 1251 Moravče, z oznako "SUBVENCIJE ZA KMETIJSTVO 2003 - z navedbo vrste subvencije". Vsi prosilci morajo na hrbtno stran kuverte navesti svoj popolni naslov. Obrazce za vloge za posamezno vrsto subvencije dobite na sedežu Občine Moravče. Dodatne informacije v zvezi z razpisi lahko dobite v Kmetijsko svetovalni službi pri Janezu Ocepku tel.723-1 2-36 ali na Občini Moravče (Vraz, Urbanija), tel. 723-10-44. Nepravočasno prispelih vlog ne bomo upoštevali.V kolikor je vloga nepopolna, komisija pozove prosilca, da v roku 5 dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če tega ne stori, se šteje da vloga ni bila vložena. Poslane dokumentacije prosilcem ne bomo vračali. Prosilci bodo o izidu razpisa obveščeni praviloma v 10. dneh po odločitvi. Občinska uprava Občine Moravče Na podlagi Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 81/91 s spremembami in dopolnitvami) in občinskega statuta (Uradni vestnik Občine Moravče št. 1/95 in 7/98) ter Pravilnika o dodeljevanju kadrovsko-službenih stanovanj (Uradni vestnik Občine Moravče št. 2/96) objavlja Občina Moravče JAVNI RAZPIS za dodelitev kadrovsko-službenega stanovanja 1. Predmet razpisa je garsonjera v velikosti 29,24 m2 v objektu na Vegovi 1 v Moravčah. Upravičenci za dodelitev kadrovsko-službenih stanovanj so: a. nujno potrebni delavci v občinski upravi Občine Moravče b. delavci v javnih zavodih s področja družbenih dejavnosti z območja občine, katerih ustanovitelj je občina Moravče c. izjema je upravičenec tudi občan, katerega znanstveni, strokovni, kul-turno-umetniški in športni dosežki so izjemnega pomena za občino Moravče 2. Zahtevani podatki v vlogi in potrebna dokumentacija: a. o ožjih družinskih članih, ki s prosilcem stalno živijo b. o sedanjih stanovanjskih razmerah s priloženo kopijo najemne pogodbe c. o delu oz. poklicu, ki ga prosilec trenutno opravlja d. o smeri strokovne izobrazbe e. o skupni delovni dobi in delovni dobi pri sedanji zaposlitvi f. mnenje predstojnika prosilca o upravičenosti do pridobitve stanovanja g. o drugih okoliščinah, pomembnih za dodelitev stanovanja 3. Razpisni rok: Vloge z vso zahtevano dokumentacijo je potrebno priporočeno poslati ali oddati osebno na Občino Moravče, Trg svobode 4, Moravče do vključno 11. avgusta 2003. Nepravočasno vloženih vlog ne bomo upoštevali. Morebitne dodatne informacije lahko dobite pri direktorici občinske uprave Sonji Vraz po tel. 7231-229. Prednostno listo bo predlagala posebna komisija, strokovna služba Občine Moravče pa bo izdala sklepe o dodelitvi kadrovsko-službenega stanovanja. Zoper sklep je možen ugovor v roku 8 dni po prejemu sklepa. O ugovoru odloča županja občine, njena odločitev je dokončna. Razpis bo objavljen v občinskem glasilu Novice iz Moravske doline in na oglasni deski Občine Moravče. Občinska uprava Občine Moravče Moravske doline Tudi letos tekmovanje za najboljše gasilske enote v GZ Moravče Dve junijski soboti zapored je PGD Moravče gostilo gasilski tekmovanji GZ Moravče za leto 2003. V soboto, 14. junija, popoldan so na rezervnem nogometnem igrišču v Moravčah tekmovali člani in članice. Na tem tekmovanju, ki ga je vodil Anton Burja iz PGD Vrhpolje, je nastopilo 15 enot: 8 enot članov A, 1 enota članic A, 5 enot članov B in 1 enota članic B. V primerjavi z lanskim letom se je povečalo število članov A za 1 enoto. Povprečna starost članov in čla- Čeprav najboljše enote zaslužijo vso pohvalo, je prav, da to naslovimo na vse tekmovalne enote. Tekmovanje je le končno dejanje številnih vaj v društvih, ki zahtevajo tako od članov enot kot od poveljniškega kadra čas, dobro voljo in energijo. Pokale je v prisotnosti predsednika tekmovalnega odbora, poveljnika GZ Moravče, Hermana Šlibarja, podelil predsednik GZ Moravče, Ivan Vidic. nic A mora biti pod 30 let, pri članih in članicah B pa noben član enote ne sme biti mlajši od 30 let. Enote so svoje znanje in spretnost preizkusile v vaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku z ovirami. Čeprav so letošnja pravila za posamezne tekmovalne discipline nekoliko spremenjena zaradi poenotenja z merili mednarodne gasilske organizacije CTIF, tekmovalcem niso predstavljala težav, z njim pa so se že pred tekmovanjem dobro seznanili vsi sodniki. Enote so dosegle naslednje rezultate: Ekipa Vrstni red Število doseženih točk ČLANI A PGD PEČE 1 872.1 PGD KRASCE II 2 865,6 PGD VRHPOLJE II 3 865,4 PGD VELIKA VAS 4 864,9 PGD VRHPOLJE I 5 857,6 PGD MORAVČE 6 834.8 PGD KRAŠCE I 7 831,3 PGD VRHPOLJE III 8 821,6 ČLANICE A PGD PEČE 1 840,2 ČLANI B PGD VRHPOLJE 1 879,2 PGD PECE 2 871,8 PGD MORAVČE I 3 867,8 PGD MORAVČE II 4 864,4 PGD KRAŠCE 5 839,5 ČLANICE B PGD MORAVČE 1 835,6 Teden dni kasneje, v soboto, 21. junija, dopoldan, pa so se na prostoru pred gasilskim domom v Moravčah in na rezervnem nogometnem igrišču pomerile enote pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 13 enot, kar je 3 manj kot lani. Škoda. Tudi to tekmovanje je vodil Anton Burja iz PGD Vrhpolje. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji z vedrovko in v štafeti z ovirami, mladinci in mladinke pa v vaji z ovirami in v štafeti na 400 m z ovirami. Nastopile so enote iz štirih PGD-jev, žal PGD Veliki vasi tudi letos ni uspelo pripraviti nobene tekmovalne enote za to tekmovanje. Ekipni uspeh je doseglo PGD Peče, saj No va lekarna m Viru so njegove enote zasedle prva mesta v vseh štirih kategorijah. Doseženi so bili naslednji rezultati: Enota Vrstni red Število doseženih točk PIONIRJI PGD PECE 1 878,1 PGD MORAVČE 2 875,1 PGD KRAŠCE 3 860,6 PGD VRHPOLJE 4 852.9 PIONIRKE PGD PECE 1 871.9 PGD MORAVČE 2 830,8 MLADINCI PGD PECE 1 1005,0 PGD KRAŠCE 2 999.5 PGD VRHPOLJE 3 986.7 PGD MORAVČE 4 956,5 MLADINKE PGD PEČE 1 977,3 PGD KRAŠCE 2 959,9 PGD MORAVČE 3 900,1 Najboljše enote bodo nastopile na regijskem tekmovanju. Po tekmovanju so se mladi tekmovalci najprej okrepčali, za to vedno zelo dobro poskrbi PGD Moravče, nato pa v živahnem vzdušju pretehtali svoje nastope. Predsednik GZ Moravče se jim je zahvalil za njihov trud in jim v imenu starejših gasilcev zaželel prijetne počitnice. B. BRVAR S prvim julijem je bila odprta nova lekarna na Viru, ki jo vodi Blanka Kos. Moravčani bodo pa verjetneje ostali zvesti lekarni v Moravčah, le te pa se bomo posluževali v času, ko je v Moravčah zaprta. B.DORIČ. 10 Novice iz XIV. Kongres Gasilske zveze Slovenije Gasilska zveza Slovenije kot najvišja oblika povezovanja gasilskih zvez in v njih vključenih prostovoljnih gasilskih društev ter prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, je na osnovi Statuta Gasilske zveze Slovenije organizirala XIV. Kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se je odvijal na Bledu 24. in 25. maja 2003. Kot predsednik Gasilske zveze Moravče sem kot delegat sodeloval na tem kongresu. Kongresa se je udeležilo 320 delegatov in gostov. Na začetku je vse navzoče v odsotnosti Predsednika Republike Slovenije pozdravil resorni minister - Minister za obrambo g. dr. Anton Grizold. Sledili so pozdravni govori - podpredsednika mednarodne gasilske organizacije CTIF in delegatov drugih evropskih držav. Na kongresu je bilo sprejeto poročilo o delu in aktivnostih ter realizaciji usmeritev, ki so bile sprejete na XIII. Kongresu Gasilske zveze Slovenije leta 1998 v Sežani in obsega delo do konca leta 2002. V tem poročilu je bilo posebej poudarjeno, da je v letu 2002 zakonodajalec, na pobudo GZ Slovenije, preučil stanje o gasilskih društvih in sprejel odločitev, da se pripravi nov Zakon o društvih, ker je dosedanji zaviralni, glede delovanja gasilskih društev. Poudarjeno je bilo tudi, da je pri zagotavljanju sredstev za gasilska društva več kot upoštevanja vredno dejstvo, da gasilci ne opravljamo le nalog gasilstva, temveč tudi vse zahtevnejše naloge zaščite, reševanja in pomoči. Potrebno bo z novim Zakonom tudi točno opredeliti financiranje gasilskih društev in ne kot doslej, ko naj bi bilo to prepuščeno presoji lokalnih skupnosti. Sprejet je bil program GZ Slovenije za obdobje od 2003 do 2007, smernice programa dela na strokovno-operativnem področju in vizija nadaljnjega razvoja prostovoljnega gasilstva na slovenskem do leta 2008. Se večjo pozornost bo potrebno nameniti usposabljanju in izobraževanju. Gasilci morajo svoje znanje redno nadgrajevati in obnavljati z dodatnimi oblikami usposabljanja. Gasilski vodje pa morajo imeti ustrezno gasilsko in splošno izobrazbo v skladu z že sedaj veljavnimi pravili gasilske službe. Gasilstvo je vključeno v mednarodno gasilsko organizacijo CTIF od leta 1992. Štirikrat smo gasilci v okviru GZ Slovenije sodelovali na olimpiadi, vsako leto se udeležujemo zasedanja generalne skupščine in vzorno sodelujemo z gasilci drugih držav. Drugi dan kongresa so bile opravljene volitve za predsedstvo, poveljstvo in druge vodstvene organe GZ Slovenije. Podeljena so bila najvišja državna priznanja Matevža Haceta za najbolj zaslužne člane gasilske organizacije. Za zaključek pa je bila velika parada gasilcev in gasilske tehnike. Sledilo je slavnostno zborovanje. Osrednji govornik je bil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Borut Pahor. Parade se je udeležilo preko 3.000 gasilcev. V okviru GZ Moravče sta se parade udeležila po dva člana iz vsakega PGD-ja. GZ Slovenije šteje 123.087 članov in združuje 1293 PGD in 83 PIGD torej skupaj 1376 društev. Moje mnenje! V naslednjem obdobju smo si zastavili nove cilje, zato nas čaka ogromno dela, vendar: ZDRUŽENI IN ENOTNI ZMOREMO VSE! IVAN VIDIC, predsednik GZ Moravče Moravski astronomski observatorij Vega Naša občina je nedavno poslala bogatejša za nov pravi astronomski observatorij, kije v lasti študenta računalništva Mateja Mihelčiča. Oprema na observatoriju je na, za Slovenijo, najvišji ravni, 25 cm teleskop IX 200 ameriškega podjetja ME-ADE in CCD kamera omogočata pravo raziskovanje nočnega neba, kar je tudi prvotna funkcija observatorija. Teleskop je računalniško krmiljen z zato namenjeno programsko opremo, premika pa se s pomočjo servo motorjev. Tudi CCD kamera je povezana z računalnikom in omogoča hitro in kakovostno obdelavo slik. Delo na observatoriju bo verjetno v prihodnje povezano predvsem z. iskanjem kometov in supernov. V bližnji prihodnosti pa bo verjetno sledil nakup nove, zmogljivejše CCD kamere, saj je sedanja CCD kamera preslaba za kvalietno delo. Astronomija v naši občini vsekakor še nekaj časa ne bo zamrla. Opazovanja na observatoriju bodo vključevala tudi tabore za šolarje, med drugim pa se peščica moravških astronomov dogovarja o odprtju društva. Observatorij Vega seje tako pridružil skromni jati slovenskih observatorijev, ki delajo na svetovni ravni ter neposredno ponesel ime občine med slovenske in tuje astronome, morda pa vse skupaj le pripomore k boljši prepoznavnosti naše občine. Vse zanimivosti in ostale podrobnosti si lahko preberete na straneh observatorija httpj/users. volja.net/obsvega/home. htm ROK GRAD ISCG DOMŽALE A V T OJŠ OLA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971 Tečaj CPP 18.8. ob 18. uri v Domžalah uradne ure v Domžalah TOR: 14-16 SRE: 10-12 ČET: 10-12 Moravske doline 11 Bolniki in zdravniki na boljšem Da je res tako, so se v začetku junija še »uradno« prepričali vsi navzoči na otvoritvi in ogledu prenovljenih prostorov v Zdravstveni postaji Moravče. Slavnostna govornika, ki sta prerezala vrvico, županja Ljudmila Novak in direktor Zdravstvenega doma Domžale dr. Janez Svoljšak, sta poudarila pomembnost medsebojnega sodelovanja, ki je rodilo dobre rezultate. Več- ino sredstev za prenovo prostorov je zagotovil domžalski zdravstveni dom, ki je tudi vodil prenovo, del pa tudi občinski svet naše občine. Upajmo, da bo posluh za nadaljevanje potrebnih del na obeh straneh tudi prihodnje leto, saj je nujno potrebnih še nekaj investicij. S prenovo prostorov je zagotovljena boljša obravnava pacientov in boljši delovni pogoji zdravstvenih delavcev. Županja se je zahvalila tudi bivšim in sedanjim zdravstvenim delavcem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k prenovi. Da je bila otvoritev še bolj slavnostna, sta poskrbela Pihalna godba Moravče in Ženska vokalna skupina Oda. Članom občinskega sveta, upravi in zdravstvenim delavcem so I se na prijateljskem Laborantka Mirjam je nad prenovo še posebej navdušena. Pravi, da sedaj šele lahko dela, ko ima ločena prostora in tudi pacienti se počutijo bolje, ko lahko urin oddajo ne da bi ga morali nositi v lončku skozi čakalnico, kar se je dogajalo pred prenovo. Prenovljeni del je še čakalnica, ordinacija za odrasle, soba za patronažno službo in skupni prostor. srečanju ob ribiški koči, za katerega so zgledno poskrbeli moravški ribiči pod vodstvom Romana Serianza, pridružili tudi načrtovalci in izvajalci prenovitvenih del. S.V., foto Mal Delavci občinskih uprav Lukovica in Moravče na strokovni ekskurziji v Posočju in Goriških Brdih Delavci občinskih uprav Lukovica in Moravče so se pretekli mesec odpravili na strokovno ekskurzijo v Posočje in Goriška Brda. Organizacijo letošnje strokovne ekskurzije so prevzeli delavci iz Občine Lukovica, ki so nas pričakali v Šentvidu pri Lukovici, od koder nas je pot vodila do Bohinjske Bistrice. Po vkrcanju na vlak smo se z njim odpeljali do Mosta na Soči in se tako skozi Ba-ško grapo prepeljali na Primorsko. Naš prvi postanek je bil v občini Kobarid, kjer nas je pričakal tamkajšnji župan. Po daljši predstavitvi občine v prostorih Občine Kobarid, je sledil ogled kostnice nad Kobaridom, od koder je bil tudi lep razgled na mesto. Župan nam je s svojimi sodelavci povedal, da se tudi v Kobaridu srečujejo s podobnimi problemi kot pri nas. Posebno zanimiv postanek je bil v knjižnici, ki ima svoje prostore v prenovljeni stavbi nekdanje gostilne v Kobaridu. Moderna knjižnica s poročno dvorano in prostori za mladino in čitalnico je navdušila vse nas in že smo imeli v mislih primeren prostor v Moravčah, kjer bi lahko uredili primerne prostore za knjižnično dejavnost. Rdeča nit predstavitve občine Kobarid je bil vsekakor potres pred nekaj leti in popotresna obnova. Kljub nekaterim zapletom, ki smo jih zasledili v sredstvih javnega obveščanja, smo dobili vtis, da je država le veliko prispevala za obnovo v Posočju. Obisk vasi Drežniške Ravne pod Krnom nas je o tem vsekakor prepričal. Ogled v Kobaridu smo zaključili z ogledom muzeja, v katerem je zelo nazorno prikazana grozovitost Soške bitke v I. svetovni vojni, ki je pustila sledove vse do danes. Polni vtisov iz Kobarida smo se podali v Goriška Brda, kjer smo z razglednega stolpa dobili pravo predstavo o Brdih Vodička je imela pravo učno uro in življenju v njih. Pod vodstvom tamkajšnje svetnice v občinskem svetu smo podrobno spoznali Goriška Brda, posebno pa še kraj Šmartno v Brdih. Ogled Brd je zaključil tamkajšnji župan, ki nam je predstavil prizadevanja za na-redek Goriških Brd in za pripravljenost ob vstopu v Evropo. Ob zaključku ekskurzije smo za kratek čas doživeli tudi utrip tamkajšnje »osmice« in se v poznih večernih urah odpravili nazaj proti domu. Tudi letošnja ekskurzija je bila zelo poučna, pomembna pa je bila tudi zaradi izmenjave mnenj in izkušenj iz posameznih občin. M.B. 12 Novice iz De/a/Sončev mrk opazovali na Umbarski gori 32 konjenikov prejezdilo del Moravske planinske poti Imenje, 24.junij 2003 Valvasorjeva konjenica iz Litije ob dnevu državnosti vsako leto pripravi 5-dnevno ježo po Sloveniji. Letos, ko so se na pot odpravili enajstič, pa so prvič v svojo pot vključili skoraj celodnevni pohod po Moravski planinski poti. Nanjo so vstopili v Kandršah, nadaljevali na Vrh, Limbarsko goro, Imenje in Javoršico. Na četrtem dnevu je sodelovalo 32 konjenikov, med katerimi so bili tudi konjeniki Konjeniškega društva Jurij Vega iz Moravč. Ob prihodu na Imenje k Lukatijevim, na kmetijo odprtih vrat, je Andrej Repe, stotnik Valvasorjeve konjenice dejal, da so občutki enkratni, ljudje ob poti so prijazni in jih z veseljem pozdravijo, izbrana pot pa primerna tako za konje kot jezdece, saj je je veliko skozi gozd in ni nevarna. Poudaril je, da je imel Matej Pire iz moravškega konjeniškega društva, njegova desna roka pri določanju trase, dober nos in je dober poznavalec domačih krajev. Pri Lukatijevih so imeli postanek za oddih in malico. Pričakala jih je tudi županja Ljudmila Novak, jim izrekla dobrodošlico in željo po prijetnem potovanju skozi lepe moravške kraje. S stotnikom sta si ob zvokih harmonike Jožeta Vidergarja izmenjala spominsko darilo in plaketo o pohodu Valvasorjeve konjenice skozi občino Moravče, s katerim so prispevali k turističnemu utripu v kraju prav na dan pred praznikom dneva državnosti. Med 32 konjeniki je bilo tokrat 6 žensk. Tanja iz Velenja (levo) je prvič jezdila z Valvasorjevo konjenico. Ima fanta iz litijskega konca in jo je za pot navdušil on. Pravi, da ji ni žal, saj je takšna pot preizkušnja konja in sebe, njuna vzdržljivost, vztrajnost. Zofka iz Moravč pri Gabrovki je na poti drugič in Tanjinim izkušnjam dodaja še, da je to tudi preizkušnja med ljudmi, ki morajo ob nepredvidljivih dogodkih drug drugemu stati ob strani, si pomagati, reševati probleme v skladu z možnostmi. Njo prevzema popolna povezanost z naravo, živaljo in človekom. To je nekaj čisto drugega kot vsakdanje življenje. Moravski konjeniki so se odpravili v Moravče, kjer so sodelovali na osrednji občinski prireditvi ob dnevu državnosti, Valvasorjevi pa so se podali dalje, saj jih je čakal še zadnji dan petdnevnega »izleta«. MAL, foto Tilen Novak f 31. maja malo po peti uri zjutraj smo lahko na našem jutranjem nebu opazovali delni Sončev mrk. Sonce je tega dne vzšlo ob 05:15 in je že bilo v fazi delnega mrka. Sonce je že bilo delno prekrito z Luno. Ker se je pojav odvijal ob vzhodu Sonca na jutranjem nebu, smo se Boris, Rok in Matej odpravili na Limbarsko goro, kjer smo opazovali ta občudovanja vreden pojav. Celoten pojav je trajal le eno uro, do 06:15! Tako smo delne faze fotografirali in nastali so prečudoviti posnetki z Luno prekritega Sonca. Več o samem mrku in ostalih nebesnih dogodkih si lahko preberete na straneh moravškega astronomskega observatorija Vega http://users.volia.net/obsveaa/home.htm MATEJ MIHELČIČ, AD Komet 600 tir dela za zabava Kdaj pa kdaj nam na misel pade tudi kakšna neumnost. Tako smo se V začetku marca letošnjega leta odločili, da bomo sodelovali na Red Bull-ovem tekmovanju v spustu z ljubljanskega gradu z doma narejenimi vozili. Oddali smo GregOVO skico oziroma načrt za izdelavo pomanjšane verzije tramvaja in bili uspešno potrjeni konec aprila, takrat smo tudi pričeli z izdelavo celotne zadeve. Več kot mesec dni smo se skoraj vsak dan po službi/šoli dobivali pri Pr jatlu za hišo, kjer smo gradili naše čudo. Seveda je bilo potrebno premisliti vse detajle in upoštevati vse omejitve organizatorja (maksimalna teža, nezdrobljivi materiali, zavore, krmilni sistem,...) i a čas smo na stranski tir postavili skoraj vse druge stvari (GoGoje shujšal 3kg, Gapi še ni obrnil računidniške igre Black hawk down, Gegaje opravil izpit iz. prostoročnega risanja samo s 7, Le(& se je skoraj navadila piti pivo, nekateri še vedno niso dobili punce...:) Počasi je dobival tramvaj pravo obliko, na koncu smo se še "igrali" z malenkostmi in postavljali prijateljstvo naše ekipe na pravo preizkušnjo trdnosti. V nedeljo 15,6. je bil dan spusta, dobili smo se na Ljubljanskem gradu, kjer je moralo naše vozilo najprej uspešno prestati tehnični pregled. Spust seje začel ob 15. uri po naključnem vrstnem redu ekip, po izvirni predstavitvi naše ekipe in vozila in dovršenosti izdelave tramvaja in perjektni vožnji Pr jatla, smo se uvrstiti na izvrstno 10. mesto med 75. prijavljenih voziL Po tekmovalnem delu nas je čakala še zabava na gradu in DOLGA noč. Skozi ves dan nas je spremljala dobra volja in vsi smo se zelo zabavali, kar so opazili tudi lokalni navijači. V ekipi smo sodelovali: Lea Kudcljnjak-LE@, Grega Cerar - GEGA, Gašper Pogačar - GAPI, Jure Gostič - GOGO, Anže Cerar - PR 'JATU, Anže Kočar- KOKO (vsi iz. MK Rokovnjač). Za pomoč se najlepše zahvaljujemo vsem sponzorjem. Zahvala za požrtvovalnost pa gre Jožetu Bencek iz. Trnjave za odlične karikature, mišim staršem, posebej IVOTU in MAGDALENI Cerar iz. Goričice in Zvonetu Dolencu s Prevoj za tehnično pomoč. ANŽEKOČAR Moravske doline 13 10. sezona Grajskih kulturnih večerov na gradu Tuštanj Polovica izvedenih skladb je bila Učakarjevih V petek, 20. junija, je bil na gradu Tuštanj že 4. večer glasbe moravškega rojaka Gvida Učakarja. Pihalna godba Moravče vsako leto v juniju organizira večerni koncert, kjer se obudi spomin na glasbenika, kapelnika in komponista Gvida Učakarja. Pri ponovni ustanovitvi Pihalne godbe Moravče leta 1974je bil Učakar tudi mentor in strokovni sodelavec godbe. Takratni kapelnik in ustanovitelj moravške godbe Miro Capuder je uspel, poleg ž.e bogate glasbene ponudbe v Občini Moravče, ustanoviti Pihalno godbo in tako popestriti glasbeno dejavnost. Z glasbenimi navdušenci in zanesenjaki je godba aktivno delovala vsa ta leta in naslednje leto ho ž.e 30 let, odkar so pričeli s prvimi nastopi. Sedanji kapelnik Sašo Vavpetič uspešno nadaljuje Capudrovo delo in arkade grajskega dvorišča so z nastopom Pihal- ne godbe tudi naznanile pričetek grajskih kulturnih večerov. Koncert je obiskalo lepo število obiskovalcev, ki redno spremljajo delo godbenikov in jim s svojo prisotnostjo na koncertih tako izkazujejo svojo podporo in pripadnost njihovemu glasbenemu delu. Koncert je izzvenel v lep glasbeni dogodek, ki je s pestrim glasbenim reperluarjem posegel na klasični program za pihalne orkestre, kakor tudi v priredbe zabavnih del. Tuje bil še posebej opazen napredek godbe v programskem smislu, ko je z izborom zabavnih skladb in pravo rokersko izvedbo, poslušalce še dodatno prepričal o njihovem dobrem delu. Člani godbe in njihovi zunanji sodelavci so predvsem v skladbi Pinal count down s kitarskimi solatami in osnovno glasbeno temo na klaviaturah ustvarili pravi orkestrski zvok, ki je kljub patini grajskih zidov izzvenel prepričljivo. Kot vsako leto je tudi letos Pihalna godba gostila eno izmed sosednjih prijateljskih godb. Tokrat je gostovala godba iz. Mengša pod vodstvom Primoža Kosca, kije s prepričljivo dirigentsko roko godbo vodil do dobrega muz.iciranja in občutka za lepo interpretacijo. Poslušalce je posebej navdušil solist na ksilofonu Jani Per. Nastop mengeške godbe je z. uvajanjem ritmičnih glasbil, ropot ulj, ksilofonov navduševal poslušalce. Višek večera je bil združen nastop obeh godb, ki sta z. izvajanjem železnega programa koračnic zaključila 4. glasbene dneve Gvida Učakarja. Na koncu se je vsem nastopajočim in obema dirigentoma v imenu organizatorja zahvalil predsednik moravške godbe z. Željo še po nadaljnjem skupnem sodelovanju. Na koncertu je bila prisotna tudi gospa Hema Učakar, žena pokojnega Gvida Učakarja, ki je redna spremljevalka glasbenega ustvarjanja godbe in je s svojo prisotnostjo še dodatno prispevala k resnično lepemu glasbenemu dogodku. Hema Učakar je vsakoletna obiskovalka glasbenih večerov Gvida Učakarja. Letos jo je spremljal starejši sin Borut. Gospa Hema pa se je z veseljem z Mirom Capudrom spominjala skupnih dogodkov iz. časov, ko je z. možem G vidom živela v Moravčah. MILAN KO KALI, foto M A L Na gradu Tuštanj gostovalo Mestno gledališče ljubljansko Bogec se krega na Gregorja Čušino, gledalcem se pa še kar smeji Grad Tuštanj. 28. junij V okviru drugega grajskega kulturnega večera v deseti sezoni je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z mo-nodramo Hagada. Hagada je avtorski projekt igralca v Kristusovih letih (33) Gregorja Čušina. In smo lahko prebrali v gledališkem listu, kije tudi tokrat privabil večji del tujih obiskovalcev. Pohvaliti pa je potrebno tudi organizatorja, ki je v sklop Grajskih kulturnih večerov prvič uvrstil dramsko predstavo in je pri izbiri imel srečno roko. Ob začetku igre je izurjeni gledališčnik gledalce nagovoril s prijaznim pozdravom: »Marsikje sem že nastopal, v gasilskem domu, majhnih odrih, tesnih dvoranicah, a pod milim nebom v dežju še ne. Tokrat bo prvič in že zato bo predstava nekaj posebnega.« In je tudi bila. Gledalci smo sedeli pod »streho« atrijskih zunanjih hodnikov v atriju in nadstropju. Izvrsten igralec, ki je na tako pristen način vzpostavil kontakt s publiko, pa je v prvih dveh slikah nastopal na pripravljenem odru, ko pa je začelo močneje deževati, je tudi sam stopil pod »streho«, kar pa nikakor ni vplivalo na njegovo odlično igro. Odlikovala ga je sproščenost, vživetost v igro telesa, mimike in gibanja. Govor igralca je dopolnjeval igro z različno barvo, višino in jakostjo glasu. Ambient pa je prispeval svoje, saj se je igralcu za hrbtom na steni odvijala igra sence, prava pasa za oči. Ker igra ne vsebuje zvočnih efektov, je Stvarnik zemlje in neba pobudo vzel v svoje roke in samodejno prispeval blisk in spremljajoči grom prav v trenutkih, ko je igralec rekel kakšno čez Njegovo častitljivo ime. Pa vendar je besedilo izvrstno, moralno. V njem ni plehke in obrabljene komike neslanih šal, žaljivosti. Citati vzeti iz Svetega pisma so oplemeniteni s problemi današnjega načina življenja in so kot za šalo nevsiljivo, humorno in preprosto dosegali smeh, zabavo in cilje duhovnih razsežnosti. Komedijo Hagada lahko brez dvoma uvrstim med tiste, ki bodo še nasmejale občinstvo tudi brez poceni štosov. MAL 14 Novice iz Baragovi dnevi v Trebnjem V sklopu praznovanj ob rojstnem dnevu Friderika Barage (29. junija) pripravlja občina Trebnje številne prireditve. V nedeljo, 29. junija, je bila v Knežji vasi pri Dobrniču, v bližini Baragove rojstne hiše slovesna maša na travniku pred cerkvijo, ki jo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar, po njej pa kulturni program. Na povabilo županje občine Trebnje, gospe Marice Škoda, je bila osrednja govornica v kulturnem programu županja občine Moravče, gospa Ljudmila Novak, saj Trebnje in Moravče povezuje ime slovenskega misijonarja in svetniškega kandidata. V svojem govoru je najprej predstavila Moravsko dolino in zgodovino gradu Belnek, ki je bil nekaj časa v lasti Ignacija Baraga, Friderikovega strica. Po smrti staršev je bil stric tudi njegov skrbnik. Del svojega otroštva je Baraga preživljal na gradu Belnek skupaj z bratranci in sestričnami v idiličnem vaškem okolju, kamor se je rad vračal tudi v času študija. Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili govoru in na koncu dejali, da so slišali tudi marsikaj novega o svojem rojaku in Moravski dolini. R. N. Na tretjem grajskem večeru,5.julija, je navduševal kvintet Ventus z narodnimi in ponarodelimi pesmimi. Njihovo vrhunsko petje je nadgrajeval baritonist Marko Kobal, član ljubljanske opere, s petjem samospevov in opernih arij ob klavirski spremljavi Olene Boljubaš. MAL V letošnji sezoni na sporedu še: 13. julij ob 16.uri slovesen blagoslov zvonov in Mozartova maša za orkester, zbor in soliste. Slovesnost vodi nadškof dr. Franc Rode 19. julij ob 21.uri - odprtje prodajne likovne razstave z izbranim kulturnim programom Srečanje Podeželskih ženo /n deklet na Do/ah prt Uti/i V sobota, 7. junija, smo se nekatere predstavnice našega društvu udeležile srečanja Podeželskih žena in deklet, ki delujejo pod okriljem svetovalne službe Litija. Gostiteljice iz Dol pri Litiji so pripravile dobrodošlico z. golažem v lovski koči na Dotah. Predsednica društva Irena Bostič nas je pozdravila in povabila na pohod po Oglarski poti. Tu sta prevzela vodenje revirski gozdar g. Jož.e Prah in predsednik krajevne skupnosti. G. Jože Prah je s svojo pripadnostjo goz.du, podeželju in naravi na sploh odlično vodil in predstavil življenje in delo na tem koncu osrednje Slovenije. Vasi so sicer male, vendar pa lokacijsko razdeljene na veliki planoti, ki so s slabo cestno povezavo kljub bližini Lilije,Sen-Iruperla in Radeč oddaljene. Kljub temu pa ljudje izžarevajo ved ros t in delavnost, ki jo potrebujejo za obstoj kraja. Vročina, ki nas je ob blagi sapici spremljala na poti, nam ni pokvarila navdušenja. Ob vrnitvi na Dole je bil v kulturnem domu program z. diapozitivi o kraju. Gosta, Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Marija Horjak, predsednica Zveze kmetic Slovenije, sta na srečanju v kulturnem domu z. dano besedo pohvalila druženje. Predsednica društva Irena Bostič je po končanem programu vse udeležence povabila na svoj dom, kjer smo zaključili s pogostitvijo. Irena živi v graščinftzgrajeni leta 1600. Njeni predniki pa so graščino kupili leta 1900. Graščina je v fazi prenove, vse nas pa je Irenina domiselnost in vztrajnost pri prenovi navdušila. Srečanja bodo postala tradicionalna. Naslednje leto bo srečanje na Vačah. Leta 2005 pa po vsej verjetnosti v Moravčah. Po končanem srečanju smo ugotovile, da priprava takega srečanja sicer zahteva velik napor, ampak v Moravčah bi jim lahko naredile in pokazale marsikaj zanimivega. Gostiteljice pa vsekakor znamo biti, kar smo ž.e tudi pokazale. S prijetnimi vtisi smo srečanje zaključile v večernih urah. DARJA GALIN, joto Sonja Zidar Urbani/a ■■■■ Ekskurzija po Gorenjski Zadnja sobota v maju je bila kot naročena za ekskurzijo pO Gorenjski. Članice Društva podeželskih žena in nekateri naši bližnji smo ta dan obiskali kmetijo Pr 'MatijOVC v Podbrezju, kjer se ukvarjajo s pridelavo in predelavo sadja, pridelavo krompirja in zelja in prodajo na domu in tržnici. Navdušila nas je predvsem pridnost in zagnanost mladega gospodarja ter zavest, da je vrednota prenove kmetije na starih objektih večja kot pa izgradnja novih poslopij. Čez. Pokljuko smo nadaljevali do Stare Fužine in si tam ogledali Sirarski muzej. Naslednja postaja je bila Radovljica. Čudovito staro mestno jedro je kar ponujalo sprostitev ob kavici. V prijetnem mestu smo imeli tudi kosilo in si ogledali še čebelarski muzej. Dan smo zaključili še z. obiskom Brezi) in se vrnili domov. DARJA GALIN Moravske doline 15 Podeželska mladina dejavna preživlja presti cas Že v prejšnjih številkah Novic iz Moravske doline smo Vas obveščali, kaj se dogaja v Društvu podeželske mladine Moravče. Na regijskem tekmovanju »Kviz. mladi in kmetijstvo« v Motnikuje naša ekipa osvojila 1.mesto in se s tem udeležila tudi državnega tekmovanja »Kviz mladi in kmetijstvo« v Sv. Juriju ob Ščavnici in tam zasedla odlično 3. mesto. Na praznični dan, l.maja, smo članice in člani našega društva pomagali pri strežbi na 10. prvomajskem srečanju na gradu Tuštanj in sicer Društvu krajanov Spodnjega in Zgornjega Tu-štanja. Daje maj mesec ljubezni, seje poznalo tudi pri nas, saj se je poročilo kar sedem naših članic in članov, katerim smo osebno odšli čestitat na dan poroke, kjer smo jim izročili tudi simbolično darilo. 14.maja smo se odpravili k DPMMaribor v Spodnje Vrtiče natančneje v vinotoč Holer, kjer smo praznovali tretjo obletnico pobratenja. Popoldne smo imeli društvene kmečke igre, proti večeru pa smo se odpeljali na Plač, kjer sloji stolp in meri v višino 26 metrov. Z njega smo si lahko ogledali velik del Štejerske in Avstrije, če pa bi bilo še lepše in jasno vreme, pa bi lahko menda videli tudi del Hrvaške z. Zagrebom. Na večer smo se vrnili in praznovali obletnico pobratenja. Bi se vnili, a nam je bil prihod domov onemogočen, saj je bilo strašno neurje, zato smo se domov vrnili šele v nedeljo. Sedaj pa malo o delovanju društva. Sodelovali smo na državnih športnih igrah. Ob dnevu državnosti smo imeli v Moravčah zabavni del prireditve. Sodelovali bomo na regijskih in upamo, da tudi državnih kmečkih igrah. Sicer pa smo se v društvu pričeli že sredini aprila pripravljati na 25.kmečki praznik v Moravčah, ki bo v nedeljo, 27.07.2003. Pričel se bo ob 15.00 uri s povorko kmečkih del in običajev s startom na avtobusni postaji. Po končani povorki bodo sledili pozdravni govori, saj smo povabili županje in župne vseh sosednjih občin in podelitev priznanj. Za tem se bo pričel zabavni del našega praznika, saj bomo članice in člani našega društva poskrbeli za jedačo in pijačo, Vi pa boste lahko zaplesali ob zvokih ansambla Mladi Dolenjci. Skratka vabimo Vas, da nedeljsko popoldne preživite z. nami v Moravčah. Mi pa se bomo potrudili in poskrbeli, da se boste med nami dobro imeli. NUŠA CA.IHEN, predsednica DPM Moravče Kolesarji DU osemna/stič skupaj Krašce. 5.junij 2003 Tokratni cilj je bila gostilna Frfrav v Kraščah, kamor se je pripeljalo 120 kolesarjev iz 8 različnih društev upokojencev. Najštevilčnejša skupina kolesarjev se je pripeljala iz Kamnika in Komende, kar 53 kolesarjev. Kolesarje je pozdravil predsednik društva Franc Novak in organizator vseh osemnajstih srečanj Jože Novak. Po uradnih pozdravih, izrekanju dobrodošlic in okrepčilu je sledilo veselo druženje. Obiskala nas je tudi županja in se čudila množičnosti. Udeležencem je predstavila občino Moravče in svoje delo ter jim zaželela še veliko kolesarskih izletov, da bi jim zdravje to dopuščalo ter veselih druženj z dobrimi medsebojnimi odnosi. Kar pa smo člani že po topli malici tudi vzeli zares in ob igranju na harmoniko veselo zapeli in zaplesali. Na harmoniko so igrali Nande Starin, predsednik DU Domžale, Meta Sušnik iz DU Vir in Mici iz DU Ihan. Udeleženci so se po dvanajsti uri razšli, čakala jih je še pot domov. Že ob slovesu pa je bilo jasno, da bo drugo leto tudi 19.srečanje kolesarjev na Moravškem. po zapisu Jožeta Novaka DU Moravče na obisku pri Zagorjanih Zagorje, 11.junij Tokratno tradicionalno srečanje so organizirali v DU Zagorje. Kot dobri gostitelji so jih sprejeli z apiritivom in nagovorom predsednika DU Zagorje Lojzeta Bizjaka. Sledila je vožnja z avtobusom do Okroglice Loka pri Zidanem Mostu. Ob vznožju Gore smo malicali na turistični kmetiji Vinka Močnika, nato pa se povzpeli pri 35°C na vrh 711 m visoke gore. Moravčani teh krajev še nismo poznali. Skoznje vodijo Zasavska planinska pot Kozje - Lovrenc, Bizelj-sko - Kum in Planinska pot XIV. divizije. Po povratku na turistično kmetijo smo si izmenjali spominski darili. Moravčani pa moramo do prihodnjega leta, ko bomo organizatorji, dobro premisliti, kako bomo presenetile svoje obiskovalce. po zapisu Jožeta Novaka vy Obveščamo vas, da je od 2. ulija odprta ^HOk nova lekarna na Viru. tflPgL Delovni čas: jfgSJaK od ponedeljka do pelka JFSIjBI od X. do 12. ure in od 14. do IX ure \mW Lekarna Vir mRH Blanka Kos, mW. i„,m Bi < 'ufarjeva 23, 1230 Domžale /HM Tel.: 724 45X2 BSSSk VLJUDNO VAWJENII 16 Novice iz Športno rekreativno srecan/e diabetikov Hrastnik, 31. maj 2003. Letošnjega, 8.srečanja, diabetikov Slovenije, ki ga je organiziralo Društvo diabetikov iz Hrastnika, smo se v večjem številu udeležili diabetiki iz občin Domžale, Moeavče, Mengeš, Trzin in Lukovica, ki so člani našega društva. Dobro razpoloženi smo se odpeljali iz Domžal skozi Moravče v Zasavje do Hrastnika. Sprejeli so nas prijazni domačini. Slavje je pričela odlična Rudarska godba iz Hrastnika, ki letos praznuje 150 let delovanja. Ubrano je zapel domači pevski zbor, ki ima tudi več desetletno tradicijo. Tako se je začel uradni del srečanja v veliki športni dvorani. Sledil je pozdravni govor župana občine Hrastnik, ki je bila generalni pokrovitelj srečanja. Pismo častnega pokrovitelja srečanja, predsednika države dr. Janeza Drnovška, je vsebovalo veliko spodbudnih misli o načinu življenja in ohranjanju zdravja. Tehtne misli o načinu življenja pa tudi v skrbi za naše zdravje, je dodal minister za zdravje gospod dr. Keber. Srečanje je pozdravila predsednica zveze diabetikov Slovenije gospa Vlasta Gjura Kaloper, dr. med. Tisoč dvesto glava množica se je nato podala na stadion. Za nas je bilo pripravljenih veliko športnih iger: pohodi, tenis, plavanje, raftanje, streljanje in drugo. Na daljši pohod, cca 10 km, nas je odšlo preko 70. S planinskimi vodniki smo se podali v okolico Hrastnika proti Blatom. Tu je bil nekoč dnevni kop premoga. Nadaljevali smo do Dola. V lepi sortni dvorani smo se malo okrepčali, nato smo se vrnili v Hrastnik. Mimogrede smo si ogledali nekdaj tipično knapovsko stanovanje. Tu so se pred in v začetku 2.svetovne vojne zbirali znani zasavski revolucionarji. Kraji, kjer smo hodili, so res lepi in vredni ogleda. Domačini so prijazni in gostoljubni. Po vrnitvi v športni park nas je čakala vesela množica, ki je že zaključila z ostalimi dejavnostmi. Ob zvokih melodij seje marsikateri par prešerno zavrtel. Na prvem srečanju v Domžalah se nas je zbralo štiristo petdeset, nato pa vsako leto več. Mislim, da pobuda Domžalčanov ne bo zamrla. Na naših srečanjih si bomo izmenjevali izkušnje, kako živeti z boleznijo, ki jo je vsak dan več. MARIJAN GRIL DO izvedlo tetin'občni zbor Moravče, 16.maj 2003 V kulturnem domu seje zbralo veliko članov in gostov iz. sosednjih društev, s katerimi sodelujemo v različnih dejavnostih in sekcijah. Med udeleženci je bila tudi županja Ljudmila Novak, predsednik borčevske organizacije tovariš Jože Kveder in drugi. Prvi del zboruje bil namenjen kulturnemu programu, ki so ga izvajali mešani pevski zbor DU Moravče. Pozdravni nagovor je imel dolgoletni predsednik društva Franc Novak, kije v nadaljevanju tudi vodil predsedstvo zbora. Sledila so poročila o delu društva za preteklo leto in program dela za leto 2003. Iz poročil je bilo razvidno, daje bil program aktivnosti 1)11, sekcij in pevskega zbora v celoti izvršen in < elo razširjen glede na načrtovano. V nadaljevanju uradnega dela je vse upokojence nagovorila županja, zaželela je zdravja, sreče, poguma in nadaljnjega uspešnega sodelovanja med občino in društvom. Za nagovor je bila deležna burnega aplavza. Predsedniki sosednjih društev so se zahvalili za povabilo in izrazili presenečenje nad uspešnostjo podeželskega društva. S svojim delovanjem je lahko za Zgled mnogim pa članstvu številčnejšim društvom. Očitno društvo dobro dela in napreduje pri pridobivanju novih članov. V letošnji pomladi je društvo ustanovilo sekcijo zeliščarjev, ki jo vodi domačin upokojenec Ivan Koderman. Podeljeni sta bili društveni plaketi ZDUS-a Ljubljana. Slovesno sta ju podelila predsednik Franc Novak in tajnica Vlasta Vresk Jožetu Jamšku in Jožetu Novaku za dolgoletno prizadevno delo v društvu. Zahvalo pa je prejel mešani pevski zbor za 18-letno ljudsko petje v domačem kraju in drugod, kamor ga povabijo. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo v avli kulturnega doma. Na srečanju ni manjkalo dobre volje, kramljanja in petja. JOŽE NOVAK Na fotografiji sta Jože Novak (skrajno levo) in Jože Jamšek (med Jožetom Novakom in županjo), dobitnika plaket Zveze društev upokojencev Slovenije HRASTNIK Dne 19. in 20. julij 1942 Topol korakov tisočerih, čelade mokre premikajo se izza vej, V srcu nosijo le smrti vero; jutro obeta strašno se vasici tej! Ostali sami ste vaščani, le krokar skozi mrak leta, grobo z.bujeni ob uri rani, ločitve dan in smrti se obeta! Ne pričakujoč, da sovrag pogrinja mrtvaški prt, sovražna horda udira skozi domači prag. Može vodi na Vrbanov pod, sen življenja grobo je strt... Od dvainosemdesetletnega župana, Topolškovega očeta, od smrti Njega horda fašistična - zmago si obeta! Tujec z izdajalcem zamislil si je smrt, ki le vragu ni sveta; v ognju skednja, obdane ga od sovraga jekla poslednja sraga življenja deveterici je iztekla! Kdo naj občuti prekletstva bolečine? Kdor ni izkusil tega, ne ve, kako se za domačo grudo gine. Žene, otroci, zajeti v koloni sovražni utirajo pol skozi gozd. Z bogatim plenom se pomika, idoč v naročje novi kazni, v naročje Evropi-neprijazni. Vas gori, ogenj sika v nebo... kriki umirajočih, ožgano meso... strašan zadah se na Goro vije. Skozi oblake umirajoče zadnjič poletno sonce posije. Žarkom sonca človeška zloba ni mar, dokler oblak črn jih ne zakrije... Preplašen krokar se skrije v goščavo. Noče biti priča gnusnega zločina. Lisica išče plen, pobegne v Planjavo iskat sled podlega izdajstva. Ne želi gledati mrtvega trpina. Leta tri vas v razvalini sameva. Trnje, grmovje čez njo rase, zvečer korak vaščana ne odmeva, le trop srn plahih se na obronku pase. Ob zarji Svobode vrnejo se izgnana, žene in otroci ponovno vas zgradijo. Še znižajo $e do doline klanci, lastovke zapet izpod streh letijo.... Življenje nove poli ubira. Vaša smrt mučeniki ne tone v pozabo! Naj še tako laskavo Slovenija v Evropo se ozira, smrt vaša nam večna ho kalvarija! FRANCE RAVNIKAR Moravske rinline 17 Dekanijski pastoralni dan Domžalske dekanije V soboto, 24. maja 2003 je na Brdu pri Lukovici, pod geslom SRCE IN ROKE ŽUPNIJI, potekal prvi dekanijski dan. Lahko ga imenujemo kar krščanski shod osemnajstih župnij dekanije Domžale. Omogočeno je bilo namreč, da so se shoda udeležili vsi, ki jim je župnija blizu skupaj s svojimi družinami. Najbolj navdušujoč je bil pogled na množico mladih, saj se jih je zbralo preko sto. Razveseljivo je, da mladi čutijo, da je v odkrivanju krščanskih vrednost in služenju bližnjemu ter prostovoljstvu veliko večje osmisljenje lastnega življenja, kot pa egoističnem gledanju samega sebe. Srečanje smo začeli z uvodnim bogoslužjem v čudovito okrašeni župnijski cerkvi na Brdu.V Božji besedi in nagovoru nam je bilo dano sporočilo, da je kristjan luč sveta in njegovo življenje je nenehno oznanjevanje, kjerkoli je. Dopoldanski del je potekal študijsko po skupinah. Preko celega dne se nas je zvrstilo blizu 400. Dobra tretjina je delala po skupinah, otroci in mladi so v veseli igri in sproščenem vzdušju odkrivali, kje v župnijah je njihovo mesto. Najmlajše so varovale vzgojiteljice vrtca Dominik Savio. V župnijski cerkvi se je neprenehoma molilo in spovedovalo. Organizatorji župnije Brdo so poskrbeli, da ni ničesar manjkalo in da je vse potekalo v najlepšem redu. Bilo je tako kot v prvi Cerkvi. Res nas je bilo v primerjavi s celotnim prebivalstvom petih občin le peščica, toda tudi prvih kristjanov je bilo le peščica. V delu po skupinah se je izoblikoval posnetek trenutnega stanja, ki vlada v naših župnijah: da ima večina župnij veliko bogo-služnih sodelavcev, da je področje oznanjevanja dobro pokrit in oblikovan program osnovnošolskega verouka, po osnovni Skavti obiskati Cerkniška jezera Pot čete Friderika Barage in klana Mcmaček je vodila proti Notranjski, natančneje k Cerkniškemu polju. In kaj nas je vleklo tja ? Zanimivosti presihajočega jezera, a je bilo suho in Slivnica, na kateri, smo upali, bomo srečali kakšno čarovnico, a so se nas verjetno zbale. Odpravili smo se na vrh Slivnice in med potjo poslušali učno uro zgodovine o Cerkniškem polju. Na vrhu se je ponudil razgled po Cerkniškem polju in okoliških kraških planotah. Kratek oddih za malico, nato pa šmarnično branje, saj je bil mesec maj. Po športnem razgibavanju smo s spodbudnimi besedami pospremili padalce k poletu in se še sami peš podali v dolino. Pot nas je vodila v Grahovo, kjer smo si ogledali župnijsko cerkev in spomenik Francu Balantiču. Pot smo zaključili z. izletom okoli jezera. Dan smo si, ker je bil ž.e poletno topel, polepšali in posladkali s sladoledom. KRISTINA NOVAK šoli pa nastajajo vrzeli. Služenje občestvu se najbolj udejanja v karitativnih dejavnostih župnij. Novo pa je bilo ugotavljanje stanja na prosvetnem, kulturnem in športnem področju v župnijah. Čuti se pomanjkanje povezanosti s kateheti, šolo, župnijo in civilno oblastjo. Udeleženci teh skupin so bili polni idej, ki se lahko v prihodnosti uresničujejo. Tako naj bodo župnije povezane v dekaniji. Skupna vsem je bila ugotovitev, da se vse začenja v družini in da bi bila potrebna večja povezanost vseh med seboj. Popoldan je bil kulturno in duhovno zelo bogat. Ob pestrem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo pretežni del župnij, je bila zelo zanimiva predstavitev vseh župnij naše dekanije. Vrhunec dneva je bilo popoldansko sklepno bogoslužje, ki ga je vodil generalni vikar ljubljanske nadškofije g. Božidar Metelko skupaj z dekanijskimi duhovniki. Posvečeno je bilo Mariji pomočnici Kristjanov, ki je bila pomočnica prvi Cerkvi in je pomočnica tudi nam danes. Sv maša je bila res daritev in odraz dogajanj celotnega dneva, ki se je najbolj očitno razkrilo pri darovanju samem. KAKO PREBUDITI SPEČEGA VELIKANA - ŽUPNIJO, se je po besedah g. Marjana Turnška spraševal g. Metelko? Pogoj - ostati povezan s Kristusom sleherni trenutek dneva po zgledu apostolov in Marije. Ko prebiramo v Apostolskih delih o življenju prvih kristjanov, dobimo odgovore na vsa vprašanja. V poglobljenem duhovnem življenju, bomo sami začutili poklicanost in naše srce se bo na široko odprlo in roke se bodo dajale na razpolago tam, kjer bomo najbolj potrebni. Tako se bo lahko uresničevalo tudi življenje v smislu našega gesla - SRCE IN ROKE ŽUPNIJI. ANA SKOK Novi člani velike skavtske družine na Slovenskem 21.junija se je pri sv. Mohorju zbralo 17 mladih, ki so se leto dni pripravljali, da bi pristopili k skavtski skupnosti. Popoldan je bil duhovno obogaten s skuvtsko sv.mašo, ki jo je daroval moravški skavtski duhovni asistent gospod Viktor Primožič. Med sveto mašo je bil najpomembnejši trenutek, ko je bilo v skavtsko družino vključenih 15 izvidnikov in vodnic ter popotnik in popotnica. Obljubili so, da bodo vestno služili Bogu in domovini ter spoštovali skavtske zakone. Ker znajo biti te obljube tudi naporne, so se novi člani in njihovi starši, kijih pri tem podpirajo ter ostali skavti, posladkali s sladicami in pijačo. Nadaljevali so s športnimi igrami in pogovori o počitnicah. Tako seje dan hitro prevesil v noč. Zaželeli smo si še lepe počitnice in vse dobro do naslednjega snidenja na julijskem poletnem taboru. KRISTINA NOVAK 18 Novice iz Se/M/ sedmič skupaj V soboto, 28.junija, smo se krajani vasi Selo pri Moravčah s prijatelji in znanci ter vrhpoljskimi tamburaši odpeljali na 7.srečanje vasi Selo - Sela - Sele. V Sloveniji je 72 vasi s takšnim imenom. Tri ure dolga vožnja po Štajerski in Prekmurju je v prijetnih pogovorih kar hitro minila. V vasi Selo na Goričkem v Prekmurju so nas sprejeli prijazni in gostoljubni Prekmurci, s katerimi se nekateri stalni udeleženci srečanj že dobro poznamo. V njihovi vasi se je rodila ideja o srečanju, zato so si vzeli pravico, da so organizatorji vsakega 7. srečanja prav oni, tako smo bili pri njih že drugič. Ob 10. uri se je pričel program z mimohodom predstavnikov vasi, ki so se srečanja udeležile. Srečanje se je začelo z dvigovanjem posebne zastave, ki jo imamo, ter igranjem himne. Nagovoril nas je tudi evangeličanski škof Geza Erniš ter blagoslovil prireditev. Udeležencem je zaželel dobrega počutja. V kulturnem programu je nastopil še zbor in folklorna skupina. Po malici, ki so jo pripravili, je sledil nastop skupin iz posameznih vasi. Našo vas so zastopali vrhpoljski tamburaši in so bili za igranje nagrajeni z veliko pohvalnih besed. Predstavniki vasi smo se udeležili tudi sestanka ter izbrali organi- zatorja 8.srečanja, ki bo zadnjo junijsko soboto 2004 v vasi Selo na Vipavskem. Zanimivost sedmega srečanja je , da sta dva udeleženca iz vasi Selo pri Žireh prišla na srečanje peš. Hodila sta 7 dni in prepešačila 250 km. Po izmenjavi daril, smo se zahvalili za gostoljubje in organizacijo. Lahko smo si ogledali evangeličansko in katoliško cerkev. Slednja je iz 13.stoletja v obliki rotunde (okrogle stavbe). Udeleženci srečanja se med seboj že dobro poznamo, zato dan ob pogovorih hitro mine. Naj se ob koncu zahvalim Občini Moravče za finančna sredstva ter del darila. Škoda, da se nihče od »občinarjev« ni udeležil srečanja, da bi se seznanil s potekom in organizacijo srečanja, saj bomo slej ko prej tudi moravški Sela-ni organizatorji takšnega srečanja in bomo potrebovali pomoč in podporo širše skupnosti. FRANC LEBAR, foto Jože Novak Zbora prepevala v grada Tuš tanj Tuštanj, U.junij 2003 S prihodom glasbenice Mojce Malovrh v Moravče se tudi na OŠ Jurija Vege nadaljuje in še napreduje pevska tradicija pri najmlajših. Na šoli delujeta kar dva zbora; otroški, ki ga sestavljajo pevci prvih treh razredov in mladinski zbor s pevci 4., 5. in 6. razreda. V okviru zbora deluje tudi Orffova instrumentalna skupim Zanimanje za pelje v zboru še zlasti med deklicami se iz. leta v leto povečuje, saj ni nastopu, kjer ne bi poželi navdušenja poslušalcev. Vsakoletnemu božičnemu koncertu so pred 7. leti dodali še junijski koncert na gradu Tuštanj. Na letošnjem koncertu sta nastopila oba zbora, mlajši godalni orkester in god/dni orkester GŠ Kamnik z. dirigentom prof. Janezom Klobčarjem in ansambel kitar z. mentorjem prof. Ivanom Drolcem. Zahtevne skladbe mladih, a velikih umetnikov, so obiskovalcem polepšale torkovo popoldne, ki je potekalo v znamenju celoletnega glasbenega udejstvovanja. Rezultat katerega pa je bila tudi prva zgoščenka, ki jo je posnel Boštjan Perovšek, pesmi Z. božičnih in junijskih koncertov Mladinskega zbora OŠ Jurija Vege. Božične pesmi so bile posnete v cerkvi sv Martina v Moravčah ob orgelski spremljavi organista Alojzija Štefana, pesmi s posvetno vsebino pa v dvorani Kulturnega doma. Zbor se zahvaljuje vsem sodelujočim za pripravljenost in sodelovanje, da seje zgoščenka lahko posnela. Dekleta so si ob tej priložnosti izbrala slikovito ime MUC-ART. Muc pomeni po anekdoti o moravškem mačku nekakšen simbol Moravč, ari je drugo ime z.a umetnost, vse skupaj pa zveni kot Mozart. Domiselno, ni kaj. Vsi tisti, ki vas zanima njihov projekt, obiščite enega od njihovih koncertov, kjer si boste lahko pridobili tudi njihov prvi izdelek. V odmoru so si obiskovalci lahko ogledali likovne izdelke mladih likovnikov s sedmih osnovnih šol nekdanje občine Domžale, ki so Hali letos sodelovale na ex temporu, katerega organizator je OŠ Jurija Vege Moravče in učiteljica likovnega pouka Inge Ivartnik. MAL Račke na potepa Vzgojiteljici Ivanka Cerar in Ivka Osolnik sta varovance iz skupine Račke Vrtca Moravče povabile na zaključni izlet v Volčji Potok. Račke so bile še premajhne, da bi se potepale same, zato so s seboj vzele še mamice in očke, ki so jih ob vseh pri godu ah in nez.godicah hitro skrile pod perutničke in spet je bilo vse prav. Malčki so se zabavali, a vožnja z. vlakcem z.a zaključek je bila pa pika na i, saj je prijazni vlakovodja vedel o vlakih vse in je bil ljubitelj malih radovednežev. Vročina nas je sicer malo hitreje pregnala iz. zanimivega parka, f kot bi nas sicer, a nič ne de, saj je ostalo še nekaj minut za hladen sladoled. Hvala vzgojiteljicama za povabilo in Pavli za pomoč pri organizaciji. Račke v teh dneh letijo v višjo skupino, a Ivanki in Ivki bodo še vseeno rade pomež.iknile ob srečanjih. Naj se v imenu staršev obema zahvalim z.a ljubeče varstvo v prvih varstvih naših malčkov. MAL Moravske doline 19 H URA. POCITNICU Kako strniti vse, kar seje v enem šolskem letu dogodilo? Verjetno bi bilo potrebno kar nekaj črnila preliti na papir, da bi lahko napisala vse, kar se je v tem šolskem letu zgodilo. Šolska vrata so se zaprla, ocene so zaključene in otroški vrvež, se je preselil na počitnice. Osmošolci so zadnjič prestopil šolski prag kot učenci in se poslovili od učiteljev na valeti. Starši so ponosno spremljali svoje otroke, ki so pogumno zaplesali, zapeti in se predstavili še zadnjič skupaj kot generacija, ki bo v jeseni sedla v klopi različnih šol. Postali bodo dijaki in se srečali z. novimi izzivi v življenju. Upam, da vsi uspešno. Za vse ostale pa je bila pripravljena zaključna prireditev 23. junija v kulturnem domu. Najboljši so iz rok županje Milke Novak prejeli zaslužene nagrade, priznanja in pohvale. Na koncu pa je gospa ravnateljica Eva Karaž.ija vsem zaželela prijetne, vesele in varne počitnice. Tako, 1. septembra bo šolski zvonec ponovno zazvonil in oznanil, da so se vrata šole odprla. Kako smo zaključili šolsko leto? Predvsem je bilo zanimivo in tudi na trenutke kar malce naporno. Skoraj vsak razred na šoli je pripravil zaključno prireditev z.a starše, dogajalo pa seje še marsikaj zanimivega, o čemer lahko preberete tudi v šolskem glasilu Vegov rod, ki je izšel tik pred počitnicami. Pokukajte! Mladi plesalci plesne šole Miki, so se z.a letošnje šolsko leto poslovili od plesne učiteljice Damjane. V jeseni pa k novim plesnim korakom. Smetana uživata Da se prespi v šoli je nekaj dobrega, da se poleg tega pa še podok-nice poje v pižamah, je pa "FUL DOBR "'. Najmlajši na šoli smo se pa odpravili kar na Menino in z. vodnikom Gugijem osvojili najvišji vrh Vivodnik. Tudi krst smo preživeli. Jujujuhuhu! Pa poslušajmo, če se kje v bližini skriva Bedanc. Le kaj je teta Pehta tako zanimivega povedala ? VESELE POČITNICE! Slika in beseda: ANDREJA VAVPET1Č Zlati bralni značkarji, to smo tisti, ki smo vseh osem let veselo brali knjige, smo za nagrado 6. junija odpotovali v Celovec. LetOS je bilo število rekordno, kar 37 od 69 osmošolcev. Malo je kriva tudi knjižničarka in učiteljice , saj vejo, kje najti vzvode za še bolj zagnano branje od zagnanega. Uvedle so nagradni izlet za zlate značkarje, Občina paje prav nam v proračunu zagotovila denar. Zares iskrena hvala, obojim. Že navsezgodaj smo napasli oči na Kompasovem avtobusu, fantje pa so si bolj kot avtobus ogledovali nasmejano vodičko. In smo odrinili. Najprej so nas presenetile naše dve učiteljici z.a slovenščino Malova in Laličeva ter knjižničarka Mojiceja Podgorešek. (¡remo v »shopping«. Veselje med puncami je odmevalo vse do Celovca, kjer smo si ogledali trg. Vodička nam je povedala nekaj legend in smo odšli - z.a nosom in pred ritjo v trgovine. Naslednje ure, so bi celovške trgovine okupirane z nasmejanimi osmošolkami. Vse do Mini-mundosa je v avtobusu odmevalo šelestenje vrečk in smeh. Mali svet ob Vrhskem jezeru je čakal na naše odkritje. Najprej smo si ogledali živalski vrt s sami plazilci, v veselje ali žalost smo S slrahospošlovanjem opazovali raz.noraz.ne kače, pajke, kuščarje, želve,... v (hudo) zanimivih okoliščinah. Čakal nas je Minimun-dus in njegove znamenite stavbe v malem. Ixihko rečem, da sem si ogledala vse pomembne stavbe, ki so razpršene po celem svetu na enem kraju v manjši različic ah. Čakala nas je še zadnja destinacija. Vrbsko jezero. Za namaknje nog so dejale učiteljice. Nekaj pogumnežev je zaplavalo v toplem jezeru, kasneje pa mrzlično iskalo nekaj ne mokrih oblek. Nazadnje smo se še ustavili na hamburgerjih, po napornem kviz.u v avtobusu, kjer so odpovedale spraševalke, mi, zlati značkarji vemo veliko in nam je težko priti do živega. Branje se izplača. Ne samo zaradi lega, ker je branje pomembno za osnovno izobrazbo, ampak se splača tudi zaradi izleta, ki ho z.a vedno zasidrano v srčkih zlatih zančkarjev. MARTINA GORJU P Rózala aa državam finalu festivala Korajza velja Studio H iz Trbovelj je v tem šolskem letu v OŠ Jurija Vege Moravče izvedel šolske karaoke z. naslovom Korajž.a velja. Na prireditvi SO bili izbrani trije učenci (Luka Ivarlnik, Tina Bricelj in Rózala Novak) z.a regijsko tekmovanje, kije potekalo v Velikih Laščah. Državni finale pa je bil v petek, 27. junija, v Vasi Lipa v Termah Olimia. Na njem je nastopila tudi učenka naše osnovne šole Rózala Novak. Zapela je pesem Lada Leskovarja Vrtiljak. Poleg petja pa Rózalo navdušuje tudi igralstvo, saj z. ekipo RTV Slovenija prav v teh počitnicah snema mladinski film Zvesti prijatelji, v katerem igra vlogo Kristine. MAL, foto Novak 20 Novice iz MOJA DOLINA skozi prizmo obrti, stavbne dediščine in varovanja narave Mojstri tesarskih in krovskih obrti na Moravškem Ni je stavbe na Moravškem in drugod po svetu, ki ne bi potrebovala pokrivala za zaščito pred vročino, dežjem, snegom in drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Pokrivalo za hišo, gospodarsko poslopje, svinjak, čebelnjak, kozolec, cerkev, kapelice in druge stavbe, je streha ali cimper. Mojstrom, ki opravljajo to obrt po domače pravimo cimpermani ali tesarji in krovci. Kot je potrebno sestaviti ostrešje, je potrebno sestaviti in obdelati les za popolnoma lesene stavbe, ki danes še kljubujejo času, so spomeniki ljudskega stavbarstva, umetnosti, ki je danes sodobni tesarji bolj malo poznajo, predvsem tisti, ki v rokah znajo vihteti le motorno žago. No, seveda ne bom tako huda nad tem, tudi z motorno žago je moč napraviti marsikaj, za rezljanje pa ni primerna, kaj pravite mojstri tesarstva? Spomeniki ljudskega stavbarstva, ki danes bolj ali manj samevajo, saj je v slovensko kmetijstvo že prodrla t.i. EU miselnost, so kozolci, majhne ali pa velike umetnine, tudi na Moravškem izstopajo po vsej dolini. Če se vozimo po njej, nas pozdravljajo od Goričice, Sela, Vrhpolja, v Krašcah, prav pred Moravčami stoji t.i. top I ar, zasledimo jih v Zgornjih Kosezah, Pečah, v Drtiji. Kdcn izmed njih je z odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena v okviru romarskega središča Limbarska gora. Današnji prispevek torej govori o eni zmed najstarejših obrti, ki je povezana z gradnjo človeških bivališč. Kot piše dr. Janez Bogataj v knjigi Domače obrti na Slovenskem, sodijo cimpermani med tiste obrtnike, katerih delo lahko dokumentirano spremljamo že od srednjega veka (npr. oljne slike, srednjeveške freske ipd). Kako so se nekateri Moravčani izučili te obrti, sem pobarala Kokoh'evega Jožeta Z Vrhpolj pri Moravčah. Za tesarja seje izučil po drugi svetovni vojni. Že kot fanta sta ga na delo s seboj večkrat vzela soseda z Javoršce, Tičev in Kolomčev, da je lahko zaslužil kakšen dinar. Počasi seje tudi njega "prijelo /nanje tesarstva" in je s tesarskim delom nadaljeval Skupaj z bratom, Scverjevim iz Javoršce sta tesarila po Moravškem in tudi drugod. Tesarji so morali biti dobri poznavalci lesa, saj so ga morali tudi primerno obdelovati. Najboljši les za ostrešja (grušte) in lesene stavbe je hrast, tudi kostanj seje našel. Posekati gaje bilo potrebno jeseni ali pozimi, ko les miruje, tesarji pravijo "ko je mrtev", nato so ga obelili (odstranili lubje) in ga pustili, da se je počasi posušil. Obrtniki, ki so v tesni povezavi s tesarji in krovci, so seveda Žagarji, ki so okrogel les morali nažagati tudi v prave dimenzije, za ostrešje (grušt), lesene stene pri hišah, kozolcih in nekaterih gospodarskih poslopjih, kot so na primer kašče. Strešne gredi in tramove so sestavljali v konstrukcijo na različne načine - lesne vezave (streha na škarje, trapez ipd.) Glavno delo tesarjev je seveda ročna obdelava lesa - tesanje, kjer so v preteklosti uporabljali različna orodja in seveda sestava oz. montaža. Ostrešje se v celoti izdela na tleh, šele na to se vsako lego posebej pritrdi na zidove. Na legah stojijo škarniki (špirovci), pokončni stebri ipd. Tudi pri izdelavi kozolcev igrajo najpomembnejšo vlogo prav tesarji, ki ne izdelujejo le streh temveč celotno leseno konstrukcijo stavbe. Notranji del toplarja, ki ima v nadstropju ponavadi iz tramov izdelano mrežo, običajno ima tudi vrata, kjer so nalagali posušeno travo seno, na Moravškem "mrvo", se imenuje brana, in jo v celoti izdelajo na tleh. Šele na to jo del za delom posamično sestavljajo v konstrukcijo. Nekdaj so vs6 dela izdelovali ročno, vključno z dvigovanjem težkih lesnih konstrukcij, Kokoljev Jože pravi: "Ja, vzdigovali smo jih štirje na horuk, v zadnjih letih, ko sem še delal, je vse opravil stroj". Danes je ostrešje (grušt) izdelano v enem dnevu, prej pa so štirje tesarji delali tudi po teden dni. Kokoljev Jože je še povedal, da so tesarji delali v skupinah, po štirje, eden je imel vlogo vodje, ki je delo usmerjal in zraven enako težko delal kot drugi sotrudniki. Z bratom sta v zadnjih letih pred upokojitvijo veliko streh popravila, tudi kozolcev, nekaj sta jih prestavila iz ene lokacije na drugo, ohranjala sta tudi tradicijo enostavnega zaključka škarnikov (špirovcev), kot je vidno na fotografiji. Prav tako sta prenovila ostrešje na kapeli v Tu stanju, na gospodarskem poslopju lastnika gradu ter ostrešje samega gradu. Dediščina tesarskih in krovskih mojstrov je v krajini še prepoznavna, pustimo ji, da taka tudi ostane in jim skupaj poskušajmo najti novo funkcionalno namembnost, da se plastificiranc bale le ne bi preveč "razpasle" po moravških travnikih. MOJCA TERCELJ OTOREPEC, konservatorka, ZVKDS, OE Kranj Moravske doline 21 Podatki s prvega popisa v samostojni Sloveniji Zgodovina popisov na teritoriju današnje Slovenije je dolga in bogata. Prvo štetje prebivalstva je bilo izvedeno že leta 1754. Prvi popis v skladu z današnjo definicijo popisa pa je bil izveden leta 1857. Leta 1921 smo imeli prvi popis prebivalstva Kraljevine Jugoslavije, ki mu je sledil drugi leta 1931. Zaradi druge svetovne vojne leta 1941 ni bilo popisa. Prvi popis po drugi svetovni vojni je bil leta 1948 in naslednji leta 1953. Popis leta 1953 lahko označimo za prvega, ki je imel poleg analitične funkcije tudi registrsko. Na njegovi podlagi je bila namreč nastavljena kartoteka stalnega prebivalstva. V funkciji izboljšave registrov so bili tudi popisi v letih 1961, 1971 in 1981. 1 Prebivalstvo, gospodinjstva, družine, stavbe in stanovanja, Popis 2002 Prebivalstvo ob popisih 1991 in 2002 2000000 a o < 1500000 m 500000 0 I Občina MORAVČE LUKOVICA DOMŽALE LITIJA DOL PRI LJUBLJANI Prebivalstvo skupaj 4508 4972 29902 19120 4341 moški 2227 2487 14411 9470 2146 ženske 2281 2485 15491 9650 2195 Gospodinjstva skupaj 1307 1443 9882 6319 1351 povprečna velikost 3,5 3,5 3,0 3,0 3,2 Družine 1178 1344 8490 5270 1231 Stavbe s 1353 1325 6217 5209 1177 Stanovanja skupaj 1557 1627 10514 7602 1470 povprečno na stavbo s stanov. " 1,2 1,2 1,7 1,3 1) V tabeli »o prikazane samo stavbe s stanovanji za stalno ali občasno bivanje. Stavbe, v katerih so samo stanovanja za opravljanje dejavnosti, skupinska stanovanja ali drugi naseljeni prostori, ki niso stanovanja, niso vključene. Občina Skupaj 0-4 5-19 20-29 30-54 55-74 75+ Povprečna starost Indeks staranja MORAVČE 4508 289 972 717 1621 726 183 37,7 55,9 LUKOVICA 4972 317 1052 777 1740 870 216 39,0 62,0 DOMŽALE 29902 1552 5673 4457 11355 5669 1196 37,8 68,4 LITIJA 19120 967 3740 2857 7222 3410 924 41,5 75,3 DOL PRI LJUBLJANI 4341 243 822 705 1596 807 168 39,3 69,4 Občina Skupaj Narodno opredeljeni Narodno neopredeljeni Niso želeli odgovoriti Neznano skupaj Slovenci drugi MORAVČE 4508 4272 4191 81 10 48 180 LUKOVICA 4972 4635 4545 90 22 71 244 DOMŽALE 29902 27410 25788 1622 261 683 1548 LITIJA 19120 17183 16212 971 201 525 1211 DOL PRI LJUBLJANI 4341 3934 3779 155 32 78 297 5 Družine po tipu. občine. Popis 2002 Zadnji popis je bil leta 1991. Tudi pri tem popisu je bila predvidena nastavitev dveh registrov, in sicer registra stavb in stanovanj in registra kmečkih gospodarstev. Zaradi spleta okoliščin do nastavitve registrov ni prišlo. Popis 2002 je bil sedmi popis po drugi svetovni vojni in prvi v samostojni Sloveniji. Pri tem popisu je pomembno tudi to, da bo zadnji pred vstopom Slovenije v Evropsko zvezo. Popisovanje na terenu je potekalo med 1.4. in 15.4.2002. Podatki popisa z Slovenijo in po občinah so z obsežnimi pojasnili in komentarjem objavljeni v Statističnih informacijah št. 92 in 93. Publikacije pa so objavljene tudi na spletni strani SURS-a: www.gov.si/popis2002. V spodnjih preglednicah si lahko ogledate nekaj primerjav med Občino Moravče in sosednjimi občinami. Občina Skupaj TI p družine zakonski par brez otrok zakonski par z otroki mati z otroki oče z otroki zunajzakon. partnerja brez otrok zunajzakon. partnerja z otroki MORAVČE 1178 188 788 141 33 18 30 LUKOVICA 1344 255 809 183 32 22 43 DOMŽALE 8490 1623 4855 1338 201 161 312 LITIJA 5270 964 2962 790 122 113 329 DOL PRI LJUBLJANI 1231 235 752 184 33 7 40 Občina Skupaj Družine do številu otrok brez otrok 1 otrok 2 3* MORAVČE 117« 206 356 429 187 LUKOVICA 1334 277 437 438 182 DOMŽALE 8490 1784 3004 3079 873 UTUA 8270 1067 1B05 1866 543 DOL PRI LJUBLJANI 1231 242 430 447 112 Občina Skupaj veroizpoved Je vernik, ne pripada nobeni veroizpovedi NI vernik, ateist NI želel odgovoriti Neznano skupaj katoliška evangeličanska In druge protestantske pravoslavna islamska druge veroizpovedi MORAVČE 4508 355S 3500 I I 40 . 82 177 407 197 LUKOVICA 4972 3733 3643 z 29 ss Z 94 188 696 4783 261 DOMŽALE 29902 19281 17878 49 554 749 61 1155 3043 1640 LITIJA 19120 12992 12109 14 449 376 44 589 1620 2585 1334 DOL PRI LJUBLJANI 4341 2873 2732 6 41 75 19 134 406 604 324 ni pojava podatek nI objavljen zaradi zaupnosti F.K. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. 22 Novice iz V SPOMIN ŠTEFKA TIHELJ, s Plesa Štefka je /. Umbarskc gore v našo vas prišla tiho in skromno, ko se je poročila Z ovdovelim možem svoje sestre. Materinsko ljubezen je razdajala svoji nečakinji in hkrati pastorki. Bila je steber svoji družini, nemalokrat pa smo se tudi vaščani zatekli k njej po pomoč ali nasvet. Tiho in skromno je v maju tudi odšla v večnost, a sosedje jo ohranjamo v hvaležnem spominu. Njeni sokrajani Ia\ deln, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je tivljenje; vse do zadnjega si upala in se hala, da bolezen s svojo voljo bot ugnala. I'a po.flr so ti moči, in zaprla trudne si oči. A v naša srca, draga mami, si se vpisala, čas ne ho te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej fivi.l. ZAHVALA V pclinpctdcsctcm letuje po težki bolezni liho odšla Ija, kjer ni sol/a in bolečine, naša draga žena. mami, slara mama in sestra ANI OREHEK iz Dvorij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše ler obnovo cerkve sv. Andreja in za spremstvo v njen zadnji dom. Zahvaljujemo se gospodu župniku Viktorju Primožiču za opravljen obred, pevcem, gospodu Jurelu za zaigrano Tišino in družini Vidergar - Kapsovim za nesebično pomoč. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju: dr. Dežmanu. sestri Lidiji in patronažni sestri Martini Vsi njeni Srce je omagalo dih je zastal, a spomin, drava mamil, ho vedno ostal. ZAHVALA ANGELA URANKAR roj. Brodar iz Križat Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali cvetje, sveče in ostale darove. Hvala gospodu župniku Janezu Zalclelu in pevcem za lep pogrebni obred. Predvsem pa se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam ob tem žalostnem dogodku nesebično pomagali Vsem iskrena hvala! sinovi Franci, Milan, Zani in hči Dani z družinami. V SPOMIN ANTON NOVAK Potokarjev Tone z Imenj (1929-1998) V poletnem jutru pred pelimi leti mu je kosa zadnjič zdrsnila po rosni travi. Njegov pogled je poslednjih zaobjel domačo hišo in najbližje, ko je nenadna slabost naznanila skorajšnje slovo. Po nekajdnevnem boju seje 4. julija IWX izteklo njegovo zemeljsko življenje. Vsi, ki smo ga imeli radi, ohranjamo v spominu tiste Irenutke, ko nam je bilo z njim lepo in smo mu hvaležni za vse. kar je v svojem življenju s trudom in delavnostjo pripravil nam vsem. Vsi domači Kolo ji' prazen dnin. ilvoiisir. moje nkn zaman te tšČf, ni ve? IVfijeva smehljaja. Ir Iniil m delo tvojih rok rn vedno mi ostaja ZAHVALA V 74. letu slarosti nas je zapustila draga žena. sestra in teti FRANCKA KOSMAČ iz I)rtye Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču, pevskemu zboru Limbar, upokojencem in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala patronažni sestri Kristini. Hvala govornikoma gospodu Milanu Brodarju in gospe Anici Korošec za lepe poslovilne besede. Posebej hvala sosedu Francu Avbclj in njegovi družini za vso pomoč. mož liane Mar prav zares odšel si tja, v neznano? Kako si movel. ko smo mi se vedno tu ... Nositi morama vsak svojo rano molfe. da ti ne zmotimo miru. (Svetlima Makurovič) V SPOMIN Daleč od svojega rojstnega kraja nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi brat in stric IGNAC - NACE JANČIGAJ Pokopan je bil v krogu svoje družine 27.maja 2003 v Bssnu v Nemčiji. Žalujoči brat in sestre ter ostali sorodniki. t V SPOMIN Pela se pomlad je prebudila ko lebe več med nami ni. V.se zaman le kliče, išče. kjer tvoje srce zdaj mirno spi. w Nobena te svečka in rož ta ne prebudila, ne solze ne žalost nič ne spremenila. Oh, če vedel bi, kako boli. bi vrnil k nam se. Milan. ti. MILAN JAMŠEK + 18.7.1998 Življenje f>re naprej. drugačno je kot prej. čeprav sami zdaj živimo, nate nikoli ne pozabimo. Vsi tvoji Mmiii. babi ni umita, le očke je zaprla. V SPOMIN 23.julija mineva leto dni. od kar nas je zapustila ljuba žena, mami in babi ANA KVEDER z Vrhpolj Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in ji prižigale sveče. Pogrešamo le! Vsi njeni Moravske doline 23 PLANINO d.o.0. Vrhpolje 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum Nudimo kompletno usluge na vseh tipih vozil. Za čas popravila nudimo nadomestno vozilo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice. Odkup in prodaja celih in poškodovanih vozil. Dopustniški dnevi so lahko lepši in brezskrbni, če se vozite varno. V Avtoservisu Planine se oskrbite z dobrimi pnevmatikami. Na zalogi so tudi avtomobilske in motociklistične pnevmatike proizvajalcev BRIDGESTONE, METZELER, PIRELLI in DUNLOP. Polnjenje in kontrola avtomobilskih klimatskih naprav. SREČNO IN VARNO VOŽNJO! Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00 sobota 7.00-13.00 ▼ DRUŽBA ZA INFORMATIKO tel/fox: 01/72 32 675 GSM: 041/377-122 email: ¡vvare@email.si www: http://iwore,no-ip.com DRUŽBA ZA INFORMA TIKO STORITVE ^Informacijski sistemi za podporo logističnim procesom. (✓Razvoj namenske programske opreme po naročilu. ✓Izdelava internetnih strani ter gostovanje na strežniku. .✓Prodaja in vzdrževanje računalniške opreme ter omrežij. m-Tehnična podpora ter svetovanje. Iz naše ponudbe... RAČUNALNIK iware base 1.7-u6qdnoi! 09. "L - OFI lnfel845PE P4. VIDEO, LAN. SB, 478 pin, 533MHz, DDR CPU CELERON 1700/400 I ?8KB 478 BOX POMNILNIK DDR 256MB PC333 MS **garan< «■ GIBKI DISK I '■'. 1 4MB 3.5" TRM DtSK MAXTOR 40 GB Ul 33/5400 **gorancl|a: 2 leti CD ROM CD ROM PLEXTOR PX 54TA/T3 54x OMsJE - MIDI IOWER MOPE TEC USB, NAPAJALNIK 300W TIPKOVNICA MITSUMI PS/2, MIŠ LOGITECH PILOT WHEEL CENAzDDV 98.490,00 sit* RAČUNALNIK ivvare - game 2,4 akcijah O». PI. - NB78-BL lntel845E P4 LAN, SB, 478 pin, 533MHz, DDR CPU P4 /2,4Ghz/INT 478/533MHZ 512, BOX POMNILNIK DDR 256MB Pc333 M', '• Firare,l|n 10*1 GIBKI DISK TEAC 1 4MB 3.5" TRDI DISK MAXTOR 40 GB Ul 33/7200 "gotanclla: 2 leti O.K. ATI RADEON 9000 PRO 64MB DDR 1IVI t TV Atlantis CO/RW/DVD PHILIPS PBRW5224G bulk 52/24/52 IDE OHA* MIDI TOWER MORETEC USB, NAPAJALNIK 300W TIPKOVNICA - 8TC 8190 OTFCE SLO PS/2 LOGITECH PILOT WHEEL OEM PS/2 t podloga cena i ddv 129.490,00 sit* HONORARNO ZAPOSLIMO študenta ali dijaka z znanjem programiranja v okolju ms windows. zaželjeno je poznavanje programskih jezikov DELPHI, SQL, HTML/ASP. za dodatne informacije pošljite email na naslov ¡ware@email.si *C«n« računalnikov »o Informativne In »o lahko brez pradhodnsga opozorila apreroonljo. Obveščamo in vabimo vas k nakupom v naši prodajalni, kjer lahko koristite vse prodajne akcije in bonitete Mercatorja. V avgustu akcijski nakupi za šolo po ugodnih cenah. M ■ * i 0P P 1 R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com AL. M ERA IN PRIMERA Izjemna avtomobila za še bolj izjemen prihranek! ■ .h .m'.ij.i 3 lata ali 100.000 km AL. MERA In PRIMERA M IZBERITE POPUST ALI DODATNO OPREMO - V OBEH PRIMERIH PRIHRANITE! Pri nakupu nove Nissan Almere lahko izberete popust 200.000,00 SIT ali dodatno opremo v vrednosti 300.000,00 SIT, pri nakupu Nissan Primere pa popust 300.000,00 SIT ali dodatno opremo v vrednosti 400 000,00 SIT. NISSAN KRULC Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče, tel: 01 72 31 200, 72 31 143, fax: 01 72 31 084 e-mail: nissanianissan-krulc.com, www.nissan-krulc.com Si 24 Novice iz