34 »Ah, kaka muzika je vendar slavjanska. Kaki čuti, kaki glasi, kaka milina in zopet kaka krepost je v nji. Zmiraj, zmiraj se mi lepši, zmiraj milejši zdijo pesmice, in nikoli mislim, bi se jih napeti mogla. … Lepe, zares lepe neizrečeno lepe so slavjanske pesmi.« Citat iz pisma Josipine Urbančič Turnograjske nakazuje rahločutno in narodnozavedno osebnost, katere kratko, a bogato življenje in delo so znanstveniki v smislu interdisci­ plinarnega in multidisciplinarnega pristopa osvetlili s svo­ jimi prispevki na mednarodnem simpoziju 1. junija 2018 v Preddvoru ob 185. obletnici njenega rojstva. Vsebinsko bo­ gate prispevke, ki prvo slovensko pesnico, pisateljico, sklada­ teljico, pianistko in pravljičarko predstavljajo v novi luči, je Kulturno društvo Josipine Turnograjske pod uredniškim vod­ stvom ddr. Mire Delavec Touhami in dr. Franca Križnarja izdalo v zborniku v nakladi 400 izvodov. V prvem delu zbornika je objavljen uvodni nagovor župana Občine Preddvor Mirana Zadnikarja in uredniški predgovor obeh urednikov z orisom vseh prispevkov. Sledita dva zapisa spominov na praprateto, in sicer prapranečaka dr. Vitala Aši­ ča in prapranečakinje Marinke Dolžan Šitum. V prispevku Josipina Urbančič Turnograjska – Usoda v ogledalu zapuščine mag. Marijan Rupert v poročilu predstavlja Josipinino roko­ pisno zapuščino, ki jo hranijo v Rokopisni zbirki NUK v Lju­ Veronika Šarec Glasbena šola Domžale Zbornik razprav: Kdor dušno živi, ne umrje! Josipina UrbanËiË Turnograjska Kulturno društvo Josipine Turnograjske 155 str., 25,00 € 35 Ocene bljani. Predgovore zaključi kratek zapis mag. Helene Križaj Smrdel z naslovom Po poteh gradov v Preddvoru in okolici. V drugem delu zbornika so objavljeni raznoliki znanstve­ ni prispevki, ki ne odkrivajo le Josipininega življenja in dela, temveč večplastno osvetljujejo življenjski krog mlade slovenske ustvarjalke. Dr. Stane Granda je v razpravi Socialno okolje Josipine Ur- bančič Turnograjske predstavil socialno in družbeno okolje Urbančičev ter razvoj rodbine, ki se je iz preproste obrtni­ ško­zidarske rodbine v poldrugem stoletju povzpela med plemiške lastnike gradov. Razvoj rodbine kaže na družbeno mobilnost tistega časa in prostora kot tudi pomen osebnih lastnosti posameznika. Prispevek Josipina Urbančič Turnograjska – edinstvena gla- snica slovenske nacionalne identitete predstavlja velik pogum in nadarjenost Josipine v njenem spodbujanju Slovencev k razvoju kulturne in politične nacionalne identitete. Avtorica ddr. Mira Delavec Touhami njeno vdanost in aktivnost do­ kazuje z bogato korespondenco med Josipino Turnograjsko in Lovrom Tomanom ter z literarnimi deli, ki jih je Josipina zapustila. Ddr. Igor Grdina v razpravi Je bila Fanny Haussmann sloven- ska pesnica? dokazuje, da je slovenski kulturni prostor v prvi polovici 19. stoletja že sprejemal in pričakoval ustvarjalnost pripadnic lepšega spola. Tako so bila sredi 19. stoletja tudi že odprta vrata ustvarjalnosti Josipine Turnograjske. Dr. Milena Mileva Blažič se je posvetila primerjalni anali­ zi Rožmanove Lenčice v prispevku Slovenska pravljičarka Josipina Turnograjska v evropskem prostoru. Slovenske prav­ ljičarke so se prav z objavo Josipinine pravljice Rožmanova Lenčica vključile v evropske tokove ženskega pravljičarstva. Prispevek Po sledeh Josipine Toman Turnograjske v Gradcu avtorice Kasilde Bedenk prinaša podatke, ki jih je mogoče najti o Josipininem bivanju v tem mestu pred 164 leti. Našla je zapis v matični knjigi župnije sv. Lenarta, hišo, v kateri je bivala, ter okrnjen zapuščinski spis. Dr. Franc Križnar je v razpravi Glasba Josipine Turnograj- ske v senci njene literature in pisem – okviri analiziral njeno glasbeno udejstvovanje na osnovi njenih glasbenih del in s tremi literarnimi deli ddr. Mire Delavec Touhami s transkri­ biranimi pismi med J. T urnograjsko in L. T omanom. Josipina ni imela nobene kompozicijske šole, glasbeno izobrazbo pa je pridobila pri domačih učiteljih. Njena, pretežno v klasiko usmerjena glasbena dela kažejo, kako večplastno in enovito je razumela svoj budniški in panslovanski način izražanja. Bila je ustvarjalka in poustvarjalka hkrati. Njena glasbena dela jo postavljajo na mesto slovenske glasbene pionirke. Josipinino glasbeno delo je v svojem prispevku Josipina Tur- nograjska: Vokalno-inštrumentalne in inštrumentalne skladbe analizirala dr. Tjaša Ribizel. Sedem skladb je razdelila na dve ustvarjalni obdobji: zgodnejše in poznejše. V prvo skupino je uvrstila skladbi Tri rožice in Zoridanko, v katerih najde­ mo predvsem duh klasicizma, v drugo skupino pa milotinke, Spominčice, dve Zdravlici in Zoranko, v katerih je razviden v ritmično in harmonsko bogatejših melodijah duh romantike. Dr. Henrik Neubauer je v prispevku Baletne in plesne pred- stave v času Josipine Urbančič Turnograjske opisal v naslovu omenjene predstave. Edine skupine, ki so v Slovenijo prina­ šale baletne predstave, so bile tuje – nemške in italijanske gledališke družine, v slovenskih gledališčih pa prve plesne poskuse zaznamo šele leta 1848 z ustanovitvijo Slovenskega društva. Prispevek Oblačilna kultura in Josipina Turnograjska s pod­ naslovom Njena pretekla podoba in sodobno poustvarjanje avtorja dr. Bojana Knifica predstavlja nekdanje oblačenje Josipine Turnograjske in interpretiranje njene oblačilne po­ dobe v sodobnosti. Avtor ugotavlja, da je Josipina slovenstvo izražala prek jezika, v njenem oblačenju pa izražanja sloven­ stva ni mogoče zaznati. Zbornik razprav zaključuje mag. Miha Markelj s prispevkom Josipina Turnograjska kot kulturna dediščina v turistično-tr- žni ponudbi Preddvora. V njem se osredotoča na odstiranje in razumevanje kulturne dediščine Josipine Turnograjske ter predstavi možnosti vključevanja njene dediščine v turistično ponudbo.