V Ljubljani, v februarju 1917.
POPOTNIK
PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST.
Letnik XXXVIII.	Štev. 1.
Urejuje M. J. Nerat v Mariboru.
Vsebin
a
1.	Čltateljem ob novem letu................................j
2.	Regina Gobec: Moderna šola in učitelj..............4
3.	I. Poboljšar: Stolica slovenskega jezika v Ljubljani ........8
4.	Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov ,Orbis pictus". (Dalje).....16
5.	Iz šolskega dela: Analiza šolskih spisovnic. — Matematično zemljepisje v ljudski šoli. (Dalje.) ..................................22
6.	Slovstvo: Slovenska Šolska Matica v Ljubjani. — Ocene. — Književne novosti.	29
7.	Razgled: Kultura. — Šolstvo. — To in ono............33
) □ c
Last in založba
Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Uredništvo „Popotnika'" je prejelo od založništva A. Haase v Pragi na ogled naslednje mladinske spise:
Siidsteierische Heimat — Fr. Hausmann .............cena	3' — K
Unsere Jugend und der Krieg — V. in L. Schufinsky..............„	2"40 .
Čsterreichs Ruhmeshalle I. Kunstlerbilderbiicher:
1.	Die Kttmpfe gegen die Rušsen bis z ur Schlacht bei Grodek . .	„	1'60 .
2.	Der Feldzug gegen die Russen von Mitte September 1914 bis
Ende Mar« ,915....................................»	1"60 „
3.	Gegen den Treulosen, einstigen Genossen ........	„	2.—. ,
Osterreiclis Ruhmeshalle 1. Behriimte Osterreiclier:
1.	F ran z Schubert ........... ............»	1"60 „
2.	Franz Grillparzer . ... ■..........................»	5-— „
Čsterreichs Ruhmeshalle II. Schwarzgelbe BSndchen :
1.	Hinler der Front, nap. E. Weyrich ......................„	2'— „
2.	Der Weltkrieg. nap. E. Weyrich ,........................„	>.'60 „
3.	Die Schule des Krieges, nap. E. Weyrich..................„	1 50 „
4.	Wie Julchen den Krieg erlebte. nap H. Mical..............„	'2'— »
5.	Das Vulkerringen im Spiegel des Kaisersliedes, nap. E. Weyrich	„	1— ,
6.	Helden aus dem Volke — nap. I. Peter ..................„	1„
Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš, Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
D / VFM T IZ" izhaja 15. dne vsakega meseca v zvezkih in I UiU 1 jL\ lik stane na leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta ::	1 K 50 v. Posamezni zvezki stanejo 50 v.	::
Za časa vojne izhaja Popotnik vsak drugi mesec.
Naročnino in reklamacije sprejema Zavezin; blagajnik Fr. Luznar v
_±_ Kranju. — Rokopise je pošiljati ravnatelju
M. J. Neratu v Maribor, Kaiserfeldgasse štev. 21/11.
Za uredništvo odgovoren: Anton Sterlekar.
Piiloga ..Popotnika" št. 1. v mesecu februarju
JAN BAŠTA,
tovarna godal in strun
: : v Schonbachu v Chebu (Češko), : :
najznamenitejša tvrdka za godala, priporoča nedo-sežne koncertne in orkesterske gosli, viole, cela in base, citre, kitare prvega izdelka, prijetnega glasu in lahkotnega tona, lesena in kovinska pihala, izvrstne, zajamčeno trpežne strune za vsa glasbila, dovršene mojstrske gosli (18, 20, 24, 30 in 40 K). Ceniki brezplačno in franko. - Ceni in neposredni vir za nakup-— Vsa popravila godal se opravljajo tukaj kar naj. ceneje. Stare gosli in čela se zamenjavajo za nove.
Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v (ulju
r. z. z o. z.
naroča in plačuje za svoje člane gospodarske potrebščine, časopise, knjige, plačuje zavarovalnino itd. proti mesečnemu odplačevanju. — Sprejema vloge od vsakogar ter jih obrestuje po 4 >h°/o za učiteljstvo že za ves dotični mesec, ako dojde denar vsaj do 5. dne v mesecu, sicer pa od 1. dne prihodnjega meseca. Sprejema tudi hranilne knjižice od drugih zavodov, ne da bi se prenehalo obrestovanjo. Posojila se dajo zadružnikom na osebni kredit proti primernemu poroštvu, in sicer proti mesečnemu amortizacijskemu odplačevanju ali tudi na drug način, ki se določi sporazumno med prosilcem in načelstvom. I Pet deležev se obrestuje kot hranilna vloga.	-
Zadružni lokal: Celje-Breg štev. 26. Za pojasnila se je obrniti na naslov: Učiteljska zadruga, Griže pri Celju.
Za odgovor je pridjati 20 vin. v znamkah, sicer se ne odgovarja.	:::
ČITATELJEM OB NOVEM LETU.
Ta prva številka XXXVIII. Popotnikovega letnika izide v dobi, ko se množe dnevne skrbi z vprašanji, ki bodo zahtevala odgovora in rešitve s koncem vojne. Poleg realnih skrbi je bojni grom zbudil v človečanstvu tudi stare ideale in pojavile so se nove orientacije na vseh znanstvenih poljih; znabiti pa na nobenem tako zelo kakor na vzgojnem.
Že v preteklem letu je »Popotnik« vestno zasledoval različne tozadevne struje ter poročal o njih svojim čitateljem; postavil se je sam na odločno reformno stališče za novodobno in narodno vzgojo; izkušal je sejari novo seme, isto, kakor ga seje vzgojeslovna veda v mogočnejših, odločujočih narodih, izkušal je seme prebirati, da vzkali iz njega klica, prilagodujoča se domačim razmeram.
S tem svojim dolžnostnim opravilom seveda nismo iskali nobenih priznanj — ne zaradi kake prikrite skromnosti, marveč zato, ker se opravlja vsako delo zaradi dela samega in zaradi njegovih posrednih in neposrednih koristi — zavedali pa smo se, da je pravec našega delovanja tak, kakršnega sme zahtevati zase pedagoško-znanstven list. Zato živimo lahko brez priznanj, potreben se nam ne zdi tudi zagovor za to naše delo. A ker so nas zasebno obvestili o svojih posebnih željah glede pisave v »Popotniku« na splošno in posebe nekateri listovi čita-telji. se nam zdi prav, če se pomenimo nekoliko o stvari javno, ker stopimo tako v neposreden stik.
Nekaterim, zlasti starejšim listovim prijateljem je postal »Popotnik« v novejšem času preradikalen s »svojo večno delovno šolo«, mlajšim pa je dostikrat premalo radikalen in premalo — znanstven. Sicer je ta razlika naziranja lahko naravna posledica mišljenja teh in onih, zakaj ne bi torej odgovorili enkrat obojim odkrito?
Starejši učitelji, ki niso obstali za vse svoje življenje na točki, na katero jih je postavil takoimenovani »usposobljenostni izpit«, marveč so živeli s svojo dobo naprej in v njej sami, ne najdejo v »Popotniku -ravno radikalnosti; vršili so pač sami svoj razvoj in živeli splošnega.
Nasprotno se mora zdeti onim, ki so znabiti kedaj zamudili le eno samo — pa čeprav še tako malo in navidez neznatno — dobo razvoja, vsak. tudi naravni razvoj razmer skok, ravno zato, ker razvoja niso dovolj točno zasledovali. Zamuda pa seveda ni prevelika naglica, pač pa -zamuda. Pri predbacivani radikalnosti moramo prevdariti še nekaj drugega: Naloga znanstvenega glasila je, da vsaj informira, če že samo ne razpravlja o novih znanstvenih pridobitvah, da se giblje predvsem v sodobnosti na svojem torišču. To velja tudi za pedagoško-znan-stveno glasilo. Zato tudi od nas ni mogoče zahtevati, da bi morali biti doma celo v informativnem oziru navezani edinole na tujce in na tujo informacijo. Vsaj naše prepričanje je tako, da je poročan celo »radikali-zem« na svojem mestu, ker ni, da bi morali mi vedno zaostajati zato, ker smo »tnal narod« in ker »so naše razmere take«. Saj prednjačili itak ne borno; a stopajmo v štric, kajti za seboj, težko da bi nas kdo hotel vlačiti. Taka je s »preveč radikalizma«.
Premalo radikalstva, ki se nam tudi očita, zagovarjamo s tem, ker imamo v svojem načrtu, da opuščamo prenapetosti tudi na vzgojei-slovno-znanstvenem poprišču; zavedamo se, da naravni razvoj ni hipen prevrat, pač pa smotreno gibanje. Priznavamo ipak potrebo kvasic, kajti brez njih iz mošta ne bo vina. Kar pa se tiče stroge znanstvenosti, je to točka, na katero se ne povrnemo takrat, ko se bo dalo govoriti o človcčanskem kulturnem delu brez grmenja topov. Takrat upamo, da razširimo tudi to stališče v prid slovenskemu učiteljstvu s skupnim delom in - za danes rečemo le — brez sumničenja. Tudi o tem govoriti, bo še prilika. Za zdaj ostanemo še ponižnejši pri informativnem značaju, a tudi pri tem poslu se tudi v naprej ne bomo zabubali v stran-karstvo. Ogledovali namreč in priporočali bomo tudi dobrino, ki jo najdemo pri sovražniku ali nasprotniku, ker vemo, da veličine ne ustvarja cepljenost duhov, temveč njihovo združevanje. Naj nam prinese bližnja bodočnost v svetu karkoli, ali nove boje ali mir, naše delo bo nujnejše in pomembnejše od dne do dne. Kajti vedno bolj se bližamo svetovnemu preobratu in takrat bo morala vzgoja čvrsto držati v rokah svoj prapor z geslom, da je dana človečanski vzgoji možnost obstanka le v medsebojni ljubezni in ne v medsebojnem sovraštvu. Ker smo prepričani, da ta ideja ni le medla filantropija, temveč nujnost za človeško srečo in človeški razvoj, bomo zastopali te reformske vzgojne ideje — načela človekoljubja in socialnih potreb — tudi nadalje.
Po tem splošnem odgovoru se hočemo dotakniti še nekaterih posebnih želj »Popotnikovih« prijateljev.
So taki, ki si žele zopetnega priobčevanja »učnih slik«. Po pravici povedano: mi sami tudi. A omeniti moramo, da ima »Popotnik« že dve
leti posebni oddelek »lz šolskega dela«; v njem učnih slik kot takih .se nismo priobčevali, ne odklanjali pa bi jih ne bili niti v preteklih dveh letih, niti ne bomo storili tega v bodoče, samo da morajo odvreči take »učne slike« od sebe vsako šablonstvo. Zdi se nam namreč, da ima pri tej zadevi šablonstvo še manj pravice kakor kje drugje, prav bi pa tudi ne bilo, če bi hotel znanstven pedagoški list učiteljstvu predpisovati pot njegovega individualnega dela v šoli. Saj »za razvoj osebnosti mora hoditi vsakdo svojo lastno pot (Scharrelmann v »Weg zur Kraft«),« šablona pa ubija produktivnost; a v čem, če ne v tej je spas šole? Prav zato pa tudi prosi ta oddelek v listu za obilno sotrud-ništvo iz lastnega dela, ki je merilo ali vsaj obcestni kanton, če že ne kažipot na dobro, a trudapolno pot, ki naj jo hodi vsak z lastnim korakom.
Se en spis iz zadnjih letnikov »Popotnika« je, ki ga moramo braniti, zlasti ker bo polnil listove strani še v bodoče. To je »Pater lii-polit«. -- Nismo si sicer mislili, da bi bil ta častivreden otec potreben brambe doma, kajti drugod težko, če jo bo, a namignilo se nam je — govorimo pač docela odkrito - da nam Hipolit dobro služi za »dobo suše«, kateri očitek je vredno, da ga odklonimo! Saj je zapisal tovariš Fr. Erjavec v svojem »Pismu« (»Uč. Tov. 17. 11. 1916), da združimo zdaj, ko je »čas res tako težak, da je skoraj popolnoma onemogočena vsaka resnejša in globlja akcija«, svoje moči v to, da »sestavimo zgodovino slovenskega šolstva!« Erjavec jo išče od druge strani; ali pa ne spada naš Hipolit v to zgodovino? — Nikar več! Kajti obramba priob-čevanja dela, kakor je slovenski »Orbis pietus«, bi postala v znanstvenem pedagoškem listu (vsaj) smešna. Zato nam ni treba braniti še tega svojega stališča, saj je dovolj, če smo odgovorili v okviru nekakega uvoda v »Popotnikovo« delo v tretjem vojnem letu vsaj na nekatere očitke, ki smo jih culi že opetovano.
Potrebnejše je, če povdarimo težavnost svojega dela od druge strani. Z ozirom na to. da se je število naših sotrudnikov silno skrčilo, in si v sedanjih razmerah težko pridobivamo novih, smo se odločili, kadar bi nedostajala dobra domača snov, da sežemo smotreno rajši po dobrih prevodih, kakor da bi hranili list s kakim rnašilom; mislimo namreč, da zrno ostane zrno, čeprav je tuje, slama pa je vedno slama, tudi domača.
Težkoč pa nočemo prikrivati tudi pri upravništvu »Popotnikovem- ; namreč priznavamo odkrito, da vzdržujemo list le z največjim naporom. V prepričanju pa, da je naše delo koristno in potrebno, prosimo, da nam dosedanji prijatelji ne odtegnejo svoje gmotne podpore, temveč nam ostanejo zvesti ter nam pridobivajo še novih prijateljev. Borimo se skupno za bodočnost!
l*
Upamo, da po taki odkriti izpovedi ne bo nesporazumljenj, zlasti ker vsi čutimo pritisk težkoč ter smo na vseh plateh prisiljeni, da jih upoštevamo. A v z d r ž a t i m o r a m o v m a 1 e m k a k o r v v e 1 i k e m, ker le tako pripomoremo vsi, da se ne preliva zastonj kri sinov naše domovine.
REGINA GOBEC:
MODERNA ŠOLA IN UČITELJ.
Raai bi že nazivali našo sedanjo šolo moderno in videli uresničene ideale, ki jih obetajo nov sistem in nove metode; v hipu bi radi iz-premenili ustroj stare šole, da bi se slednjič ne očitali konservativnosti ali brezbrižnosti. Vendar ne gre in noče prav iti. Posamezniki, ki kličejo po reformi, ostanejo več ali manj osamljeni, čeravno jim drugi pritrjujejo in jih teoretično posnemajo; — to pa zato, ker nove metode v celem obsegu brez vseh okolnosti, samo z osebnostjo učiteljev niso izvršljive, poti nedostopne in problemi ostanejo od večine nerešeni, po drugi strani pa se še sedaj smisel in namen delovne šole ne pojmuje prav ali pa nejasno.
So sicer nekateri, ki izvajajo to strujo moderne šole v ekstremih in polagajo važnost na vidne produkte, ročne izdelke, torej na izvežbanje roke in očesa; v kolikor tu sodeluje duh in srce, jim ni toliko merodajno.
Vendar pa se število teh zastopnikov manjša čimbolj in polagoma bodo tudi ostali uvideli svojo zmoto.
Večina začetnih pripadnikov tega ekstrema pa se je umirila in prišli so do prepričanja, da ne more telesna delavnost biti začetni in končni cilj, temveč samo pomožno sredstvo pri izobrazbi celega človeka.
Da pri tem igra tipni čut zelo važno, neprecenljivo vlogo, je gotovo, vendar srno se ga doslej v zanesljivosti na druge čute komaj zavedali in morda tudi zato, ker ni lokaliziran kakor drugi čuti, temveč je njega aparat razpeljan po vsem telesu.
V kolikor nas pa ravno ta čut lahko podpira neposredno pri telesnem in posredno v duševnem delu do najnežnejših fities, to nam kažejo izdelki slepih modeliralcev, izrezateljev, pletarjev in občudovanja vredna spretnost slepih instrumentalnih igralcev.
Čuti delujejo po predpisu in želji duha in ga podpirajo, da mu postane stvar, ki jo razmišlja in preiskuje, nazorna, konkretna in nekako > prijemna«. Veda nam postane v svojih zakonih bolje umljiva in zanimiva.
ako osebno opazujemo potek in pogoje pojava, še bolje, ako sami napravimo poizkus in stavimo pogoje za isti učinek. To je potem subjektivni doživetek, ki zbuja trajna čuvstva in interes, ki pa so zopet iniciativa za iiadaljno opazovanje in delovanje.
Pri tej priložnosti omenjam lastne doživljaje in lastno prepričanje.
Pri .študiju za nameravani meščanskošolski izpit sem delala večkrat fizikalne in druge poizkuse. Vedela sem po knjigi pojave razlagati sebi in drugim, znala poizkuse opisati; ko pa sem jih sama delala, sem bila v začetku tako neokretna, da pri sestavljanju aparatov najprostejših predmetov nisem mogla spraviti v medsebojno razmerje in sem morala sproti v knjigi citati, kaj in kako pride sedaj, kaj potem.
Moram reči, da mi je bil vsak poizkus, ki se mi je slednjič samostojno posrečil, novo veselje.
Če sem potem potek poizkusa opisala, nisem se več suženjsko posluževala besed in imen, ki so mi ostali v spominu iz knjige, temveč govorila sem prosto, sigurno, prepričevalno. Pojavi so mi bili lahko um-ijivi, nekako domači; najbolj mi prilega, če smem reči, »približali so se mi«, in brez težav sem našla druge slične pojave v življenju in svetu, medtem ko prej včasih nisem vedela, kje bi se v resnici lahko porajal ta ali oni pojav.
Napravila sem enako poiskušnjo z učenci višje stopnje pri odlomku, ki so ga ravno v istem času v šoli obravnavali in dosledno sem prišla do istega spoznanja.
Vsi pa vemo iz lastne izkušnje, da se še le tedaj seznanimo prav s kakšnim novim predmetom, ako ga otipamo, in ne odveč se dajejo ljudem javne prepovedi in svarila radi dotikanja nevarnih predmetov. Pri otrokih lahko opazujemo, da se hočejo slik, ki so jih že ogledali, slednjič dotakniti tudi s prstom, če ne prej ko v neopazovanem trenotku.
Zdi se, kakor da bi tipni čut bil nekako drugo oko, in da občutki, ki nam jih posreduje ta čut, pospešujejo umljivost predmeta ali fizika-ličnega čina, najsibo v katerekoli obliki v praktičnem življenju.
Torej ne radi njega samega moramo tipni čut dražiti in ga siliti k intenzivnemu delu, temveč zato ker nam je potreben za uspešno duševno delovanje in je torej enakovreden z vidom, ki ga radi imenujemo najdražji zaklad«.
Zanimivo bi bilo opazovati človeka, kaj bi zmogel, ko bi bil brez perifernih živcev, torej brez zunanjega tipnega čuta, pri čemer nam niti ni treba misliti na katostrofalne posledice tega nedostatka. —
Toliko o tipnem čutu. ker ni moj namen posebe razpravljati o tem predmetu, čeprav igra ravno ta čut v službi eksperimentalne pedagogike
že važno vlogo in nam nudijo statistike na podlagi eksperimentov jako zanimive podatke.*)
Povdariti sem samo hotela važnost in dobroto tega čuta v »delovni soli«, medtem ko s tem še njen pojem še ni izčrpan. -
-Delovna šola« je ista, kjer se goji samodelavnost ne le v telesnem, temveč v prvi vrsti v duševnem oziru in jo telesno delo, oziroma ročno samo podpira, pri tem ročnost ne sme postati končni cilj, kakor se je to v začetku na razstavali lahko posnelo.
Nova šola torej ne trpi, oziroma ne bode trpela učitelja kot prvo in najvažnejšo osebo, ki vriva lastno mnenje učencem kakor despot svojim podiožnikorn zakone in postave, temveč otrok bo na podlagi lastnega raziskovanja in poiskuševanja iskal problemov in jih reševal. Seveda vlada pri tem v toliko sitematični red, da daje učitelj vsemu razredu povod k skupnemu opazovanju in razreševanju kakega pojava in jim tako zbuja interes za samostojno opazovanje in reševanje.
Interes je naravni temelj in izvor prostovoljne s a m o d e 1 a v n o s t i in naloga šole je, ta interes zbujati, ga obdržati na višku in ga trajno ohraniti z a p o z n e j-š i čas.
Č u v s t v a gojenčeva, najsibodo v obliki zanimanja ali sočuvstva, nravskega, verskega itd. čuvstva, u p o r a b 1 j a v z g o j i t e 1 j v v z g o j-n e namene, da kolikor mogoče jasno začrta življensko pot bodočemu odraslemu državljanu in mu utrdi voljo.
Č u v s t v o bodi torej osrednja točka vse vzgoje in vsega pouka; to zbujati in ohraniti pa je ob enem najtežje in se posreči z lahka in brez sile le majhni družbi izvoljenih.
Gotovo nas podpira osebna nadarjenost in spretnost pri našem poslu, vendar je število delavcev na tem torišču toliko, da vendar občutimo nenadarjenost enega dela, po drugi strani pa pogrešamo lastne dobre volje. Pretveza, da je plača prepičla, — ker nam je treba gmotnih sredstev v svrho nadaljne izobrazbe, — nas ne opravičuje docela, tem manj, ako pod to zaščito vržemo »puško v koruzo« in čakamo boljših časov. Ne slišimo radi tega očitka, še manj iz lastnih vrst, pa — kdor ni kriv, mu ni treba, da bi se trkal na prsi! Tega dejstva pa ne bodo občutili kot očitek oni, ki dan za dnem opažajo vrzeli v svojem znanju, temveč spoznali ga bodo kot potrebo in naravno posledico nezadostne institucij-ske izobrazbe. Kako nepopolna in pomanjkljiva je i ta, se zavedajo najbolje isti, ki leta in leta delujejo in se trudijo, da si slednjič zadobijo potrebnega splošnega znanja in tehnične izobrazbe, ki daje končni užitek njim in zagotovi čast in ugled našemu stanu.
*) Print. tudi „Aus der Werkstatt der experimentellen Psyehologie und Paedagogik", Rud Schulze. — Voigtiander Verlag. Leipzig.
Tovariš mi je pravil, da mu je njegova starejša tovarišica, ko je pripravljal in nosil skupaj reči za drugi šolski dan, rekla: »Kaj se boste trudili in skrbeli za to ubogo plačo!« Ta prikazen ni redka, vendar je
istotako vselej neumestna.
Ali ne pomagamo ravno sebi in olajšamo delo s tem, da se pripravimo na pouk, in to ne samo, da pismeno uvrstimo snov v zvezek, temveč da jo tudi predelamo in se prepričamo, v kolikor jo sami obvladamo in kako jo borno podali učencem. Da bomo pri tem zadeli ob marsikak trdi oreh, ki ga moramo še sami včasih od vseh strani oglodati, da pridemo do jedra, se pripeti posebno lahko začetnikom.
Ob enem imamo pri pripravi dobitek, da si vnaprej priskrbimo stvarne pripomočke, ki jih rabimo v ponazorilo in boljše umevanje. In ravno moderna šola zahteva objekt, predmet in delo, ne zadostujejo ji samo besede, pojmi, prazni, brez (naj se mi še enkrat dovoli ta izraz!) »prijemne« vsebine.
V	moderni šoli je vestna in točna priprava neovrgljiva pomoč za blagonosni pouk, vendar ne zadostuje se pripravljati samo sproti od dne do dne in predelati snov samo v okvirju ljudskošolskih zahtev, istotako potrebna je priprava v širšem obsegu, nekaka nadaljna izobrazba, potom katere si pridobimo splošno teoretično znanje, ki naj daje učitelju pri pouku potrebno samozavest in sigurnost v nastopu.
V	svrho te, kakor metodične izobrazbe imamo na književnem trgu in v knjižnicah celo vrsto dobrih knjig, revij in časopisov na razpolago, tako da se radi tega ne moremo in ne smerno pritoževati.
Želeti bi samo bilo, da bi se nam ne podajalo toliko splošnih temat, kakor rajše več vzgledov iz praktičnega življenja, ki se je res godilo in nam kaže sad resničnega dela, ter ne nosijo samo pečat blede teorije.
Moti se, kdor trdi, teorija je prvotnejša; le pomislimo, da vsaka teorija izide iz prakse, četudi je teoretik ne izkuša na sebi, vendar jo opazuje na tekočih dogodkih, shvata pogoje in pravila, po katerih se odigravajo, in jih združi v teorijo. —
Pisalo bi se naj popularno in brez zamolčanja ali olepševanja resničnih okolščin, tako bodemo prepričani in uverjeni o pristnosti dela in možnosti uspeha.
Popularno? — Da je to potrebna zahteva.
Bodimo odkriti in priznajmo, da dostikrat ne razumemo, kaj či~ tarno, čeravno je pisano za nas. In četudi teorijo razumemo, vendar ne znamo principov v praksi vedno uporabljati kakor dostikrat pisatelj sam ne, ako bi to od njega zahtevali.
Podajte nam torej več iz lastnega dela, iz lastnih izkušenj, boste videli, zahteve, katerim ste zadostili, bodemo našli sami in prej vas
bodemo posnemali. Skrajni čas je, da delamo vsi, tudi tisti, ki ne čutijo v sebi talenta za slog ali slovniška pravila.
Kdor je iztaknil kaj dobrega, naj poda na tem mestu v prid drugim, kdor išče pomoči, naj se zopet zateče k našemu glasilu, ki je in naj bode važen činitelj naše duševne organizacije.
Ni vedno potrebno in najboljše delo tako, kjer nam pisatelj v za-tegnjenih in filozofskih stavkih iskuša podati nekako splošno vrhovno na-ziranje; v kratkih, preprostih stavkih se nam lahko nudi košček iz prakse ali lastno prepričanje. V ta namen je odmerjen v »Popotniku« odstavek »Iz šolskega dela«, ki bi se ga morali vse bolj posluževati, naj si bo v obliki podajanja ali sprejemanja.
Naše delo mora biti bolj skupno, koncentrirano, ne da bi se izločevali! Za delo pa smo poklicani vsi v našem taboru in ni se nam treba stiditi imena, ako ga podamo javnosti s tem, da pokažemo svoje delo in rečemo lastno mnenje.
Ravno v slovenskem časopisju lahko opazujemo, da se pisatelji pedagoških in socialnih tem radi skrivajo za mnenja drugih, inozemskih ljudi, ki slučajno isto mislijo, kar mi. Ne upamo prej izreči svojega mnenja, dokier nismo našli poroka med Nemci, Francozi ali Angleži, češ, »če varn ni prav, vprašajte onega, potem pa boste verjeli in pritrdili«.
Omenjenega predsodka in več drugih se bodemo morali otresti in se odločno strniti k skupnemu delu v blagor domovine, tembolj sedaj, ko gre za biti in ne biti našega milega naroda.
1. POBOLJŠAR:
STOLICA SLOVENSKEGA JEZIKA V LJUBLJANI.
Dne 16. malega travna bo minilo sto let, odkar je bila otvorjena v Ljubljani stolica slovenskega jezika. Ta dogodek je jako važen v zgodovini našega naroda. Prav ga bomo cenili, ako se ozremo na preteklost.
Slovenščina, nekdaj bogata in krasna, je propadala od stoletja do stoletja. 2e v knjigah slovenskih protestantov 16. stoletja se nahaja med klenim jezikovnim zrnjem marsikatera tuja primes. Pozneje so se množile take spake čezdalje bolj. Zaradi propadanja slovenskega jezika v 17. stoletju je tožil Valvasor (VI. 276): Malo let je, odkar se ta jezik zelo pači in vsak dan bolj napačno izgovarja, dasi na tem kraju bolj, nego na drugem, posebno pa v Ljubljani in v okolici, takisto na Gorenjskem.
Jezik so kvarili duhovniki, zlasti tujerodni, oznanjevaje božjo besedo v spakedrani obliki. Latinsko in nemško vzgojeni niso imeli nikdar prilike učiti se pravilne slovenščine.
Slovenski jezik so mrcvarili v uradih, kolikor je bil tamkaj v rabi. Pisarni jezik je mrgolel germanizmov.
Slovenščini se je slabo godilo v knjigah. Slovenski pisatelji so bili prežeti tujega mišljenja, ki štrli na vseli koncih in krajih iz njihovih okornih knjižnih izdelkov. Tisto mrvico slovenščine, kolikor so se je bili navzeli doma, so morali pozabiti stopivši v šole, kjer je bila strogo prepovedana slovenska govorica. Ni čuda, da je njihov knjižni jezik tujega kova. Tudi prelagotni so bili. Pisatelju ni prišla hipoma na misel dobra domača beseda, pa je zapisal namesto nje tujo. Za jezikovno lepoto se niso bi igrali. Vsak je pisal po svoje.
Pačenje slovenščine je doseglo vrhunec nekako v 3. četrtinki 18. stoletja. Poglavitni mojster skaza je bil o. Marko Po h lin, sicer zaslužen in jako delaven mož, a zanikaren »vučenik tiga kraynskiga jezika«. Štiva željno ljudstvo je hlastalo po knjigah, a z mnogimi, zlasti s Polili-novimi si je kvarilo jezik, kar je bičal Matej Ravnikar (Zg. sv. p. I. IV.) pišoč: Tudi med kmečkimi ljudmi je že veliko zbrodene Kranjšine, in celo kmet se sčasoma te kolobocje tako pervadi, de misli prav lepo povedati, če postavim namest: sitn spoved opravil, reče, sim spoved dolj položil. Skoraj bi ga vprašal, kam jo je položil, na tla ali pod klop? Ta kolobocja ves kranjski jezik obruzda in ga ptujim slovencam pero-studi in Krajnca po nedolžnim v zaničovanje spravi.
P reporod slovenskega jezika je bil nujno potreben. Izšel je iz krožka zbranega konec 18. in v začetku 19. stoletja krog središča tedanje kulture na Kranjskem — krog mecena Žiga Zoisa. Zibelka prerojene slovenščine je tekla v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani.
Žiga Zois je bil po očetu italijanskega pokolenja; mati mu je bila Slovenka; čutil se je Slovenca. Poleg bogastva ga je dičila vsestranska izobraženost, iskrena ljubezen do vsega domačega in sijajno gostoljubje — mogočne privlačne moči, ki so združile krog njega najodličnejše može, kar jih je štela tedaj Ljubljana: Linharta, Kumerdeja, pozneje Vodnika, Kopitarja, drja. Jakoba Zupana, Mateja Ravnikarja. Pod vplivom Her-derjevih idej in pozneje pod vtiskotn Pobrovskega »Slavina«, ki je bil Zoisovemu krožku pravo evangelje, so jeli likati »najlepše narečje naj-krasnejšega jezika« — dotlej zanemarjeno slovenščino. Njena lepota je zasijala iz Japljevega sv. pisma, prevedenega v zboljšanent jeziku, iz dveh slovnic: iz Kopitarjeve leta 1809., ki je korenito pometla Pohlinov-ščino in iz Vodnikove leta 1811. — ter iz Ravnikarjevih klasičnih Zgodeb sv. pisma za mlade ljudi.
»Vsaki narod, kadar se začne nekoljko otesavati, začne to per svoji domači besedi, de jo očedi (M. Ravnikar, i. c. VII). Sosednji narodi so si osnovali za gojitev svojih jezikov učilnice, ki so uspešno delovale. Tako napravo dobodi tudi slovenščina; to je bila živa želja rodoljubov zbirajoČih se krog Žiga Zoisa.
Trideset let preden se je obistinila, so priporočali kranjski deželni stanovi negovanje slovenščine v vlogah do cesarja dne 27. velikega travna 1786 in dne 20. malega travna 1787, ko so prosili za obnovitev modroslovja v Ljubljani. Povdarjali so, da naj bi se na vzpostavljenem modroslovnem učilišču vpoštevala gojitev deželnega (t. j. slovenskega) jezika, ker bi v tujih pokrajinah učeči se Slovenci bili v nevarnosti, da bi pozabili svoj materin jezik in bi bili potem popolnoma nesposobni za rabo v svoji domovini. Prosilci so opozarjali na veliko korist omenjene jezikovne gojitve učiteljem, ki morajo biti vešči deželnemu jeziku zato, da bodo mogli sejati seme dobrih načel v mladino; naposled so naglašali potrebo jezikovne izurjenosti dušnim pastirjem, ki jih zahtevajo iz Kranjske tudi v sosednje slovanske pokrajine, in uradnikom zaradi občevanja s kmetiškim ljudstvom (Mitt. d. h. V. 1859. 25. 26. 27). Prošnja deželnih stanov je bila deloma vslišana; rnodroslovje se je obnovilo v Ljubljani, toda brez stolice slovenskega jezika.
Učilnico slovenščine je otvoril leta 1795. v ljubljanskem semenišču duhovnik Ivan D e b e v e c , ki je predaval bogoslovcem slovnico slovenskega jezika. V svojem uvodnem govoru je ugotavljal važnost jezikovnega pouka. Nikomur naj se ne zdi smešno — je dejal — da se ustanavlja za Kranjce šola slovenskega (kranjskega) jezika. Kajti če se Nemci in drugi narodi ne osmešijo osnavljajoč svojim rojakom slovnice in jezikovne šole, zakaj naj bi bilo to smešno pri Kranjcih? Take knjige in šole celo za tiste, ki so vešči jeziku, so deloma sad razvoja vednosti, deloma razvoj istih. One ohranjajo deželne jezike v njihovi izvirni lepoti ali pa jim jo iznova vračajo. Ako bi se bil slovenski jezik gojil v šolah toliko časa, kakor pri nekaterih drugih slovanskih narodih, bi mu nikakor ne bili pokvarili prvotne čistosti in točnosti jeziki mejašev in surovost neukega ljudstva (Jan. Debevec — Izv. M. dr. V. 1895. 64.) De-bevčeva predavanja so nehala leta 1797.
V svoji že omenjeni slovnici je obžaloval Kopitar, da se ta lepa naprava, zatrta zbog francoske invazije, ni obnovila. Ako bi bil slovenski jezik skrit v kakem kotu, naj bi se potujčil in poizgubil, ker pa je star in morda izmed vseh slovanskih jezikov najbolj vglajen (trdosti oproščen) odrastek tako daleč razširjenega slovanskega jezika, bi bilo škoda zanj (str. XLVII). Da bi se zavrlo kaženje slovenščine, je svetoval Kopitar poleg drugih pripomočkov kot gotovo nezmotno sredstvo — stalno sto-
lico slovenskega jezika v bogoslovju; ona bi razširjala v vsem stanu ljudskih učiteljev, ki je najbolj omikan in ima najlepšo priliko, ono navdušenje za lepi slovanski jezik, kakršno vžiga sedaj samo posamezne ljubitelje njegove (str. 56).
Kopitarjeva želja se je izpolnila; s t o 1 i e a slovenskega jezika sc je ustanovila najprej v (3 r a d c u. Zasedel jo je skriptor on-dotne licejske knjižnice Iv. N e p. Primic, osnovatelj prvega Slovenskega društva.
Dne 13. listopada 1811) je pisal Primic dr ju. Jakobu Zupanu : Štajerci mislijo prihodno lejto v Gradcu slovensko vučnico napraviti; to bi bilo pač dobro za slovenski jezik (Mam, .)ez. XV. 55). Kar je napovedal, se je zgodilo. Dne 15. sušca 1812 je Primic radostno poročal istemu v Ljubljano: Slovenska Učivnica je — est, existit — v Nemškim Gradcu — jaz bom na njo stopil, morda taki (takoj) po Uzmi (veliki noči), sem že dekretiran. Dostavil je hkrati zanimivo prošnjo: Delajte, pomagajte, pošiljajte opominov rojaku, kteri goreče želi zapušeno, sirotno, zaničevano, pozableno Slovenšino v lepili veselih Podravskih ino Pomurskih pokrajnah en malo kviško v življenje perpraviti (ib). Primic je postal profesor slovenščine na liceju v Gradcu dne 19. svečana 1812 (J. Ma-cun, Stolica slov. jezika na graškem liceji — Kres 1. 301). Zakaj se je ustanovila ta stolica? Štajerski deželni stanovi so izprevideli, da uradniki na Spodnjem Štajerskem potrebujejo slovenščine. Prej so prihajali slovenskega jezika zmožni uradniki iz Kranjske, odkar so tam zagospodovali Francozi, je bilo to nemogoče (Mitt. d. h. V. f. K. 1861. 23). Zato je bila ustanovitev slovenske stolice v Gradcu neobhodno potrebna. Predavanja so se pričela dne 3(1. malega travna 1812 in se vršila po trakrat na teden.
Primca, rodom Kranjca iz Šmarija pod Ljubljano, je peklo, da nima Ljubljana, glavno slovensko mesto, stolice. kjer bi se razlagala pravila slovenskega jezika; neumorno je prganjal. Dne 14. rožnika 1811 je vne-mal d rja. Jakoba Zupana: Ne bi li mogli napraviti na bogoslovnici v Ljubljani stanovitno slovensko učilnico? Brate! izpregovorite na pristojnem mestu kako besedo; vem, da bo vaša beseda jako mnogo izdala... O da bi se bila nahajala že prej v bogoslovju v Ljubljani stolica slovanskega slovstva, zares mi ne bi bili tako ubogi «;lede na duševne proizvode! Kako lahko bi se skazovala Kranjska s slovenskim bogoslov-skim mesečnikom po zgledu onega, ki dela toliko čast linški škofiji. — V pismu istemu dne 26. malega srpana 1812 je zopet izpodbujal: V vsaki Škofiji se je že več zgodilo v vednostni stroki, kakor v novejši dobi v ljubljanski. Kaj dremlete, al ne veste, kaj s. Pavel pravi: ura je prišla, de se enkrat iz spanja zbudimo! Ouales reges, tales greges! —
Kranjci bi mogli v vsakem oziru več storiti, ako bi hoteli. — O počitnicah leta 1812. je Primic posetil Ljubljano in storil tu važne korake v prid stolici slovenskega jezika. O tem je poročal drju. Zupanu dne 15. li-stopada 1812: Z Ravnikarjem sem v Ljubljani govoril... Le delajte, gospoda, sej še nejste na Kranjskim vsemu na konec prišli ne; velike več bi se imelo pri vas še zgoditi, ako bi tako oterpli ne bili: bukvarji so mi sploh tožili, de so vaši popi eno malo preveč negudni (komod). Pri Bis-kupu sem tudi bil, ino sem ga pričo Golmajerja ino Prelesnika z gor-kimi besedami prosil, de naj napravi kakor ve ino zna, de se bodo vaši bogoslovci (teologi) bolj na obdelovanje svoje materne besede podajali, h čimur je posebno vedna učivnica (katedra) v teologiji potrebna (J. Marn, Jezičnik XV. 59).
Primic se je dejansko zavzel za ustanovitev slovenske stolice držeč se vodila priobčenega drju. Zupanu: Pak le samo vpiti ino križem roke držati — to ne pomaga nič. Posvetoval se je o tej nameri z vplivnim Ravnikarjem. Za njo je skušal pridobiti škofa Antona Kavčiča. Z njim sta bila o tej stvari pri vladiki stolni dekan, generalni vikar in semeniški ravnatelj Jurij G o 1 m a j e r in vikar P r e 1 e s n i k. Škofu Kavčiču so bile zaradi tedanjih političnih in slabih denarnih razmer roke vezane. Kakor bi rad, ni mogel ustreči Primcu.
Kakor Primic se je zanašal tudi Kopita r na d r j a. J a k o b a Z u-p a n a, ki svoj materni jezik goreče ljubi — tako ga je pohvalil mojstru Pobrovskemu in hkrati izrazil nado, da se utegne Zupanu, nečaku kanonikov, bogoslovcu in profesorju, posrečiti, da izposluje slovensko sto-lico v bogoslovju (Fr. Vidic, Val. Vodnik v V. Jagiča Archivu XXIII. 422). V pismu leta 1810. je vprašal Kopitar Zupana: Kaj je z ilirsko jezikovno stolico? (J. Marn, ib. 61).
Primic in Kopitar sta pričakovala, da bodo »petelinci« — tako je Primic šaljivo zval Francoze — kaj več storili v prospeh slovenskega jezika in osnovali v Ljubljani tako potrebno učilnico slovenščine. To se ni zgodilo. Francozi so pač uveli v šole slovenski jezik, a znanstveno se ni poučeval. Po njihovem odhodu se je morala umekniti slovenščina iz šol, kar je jako bolelo tedanje slovenske rodoljube, zlasti semeniškega ravnatelja in rektorja ljubljanskega liceja Mateja Ravnikarja. On je živo čutil, kako potreben je pouk v materinem jeziku bogoslovcem, bodočim dušnim pastirjem, ki naj bi bili tudi v jezikovnem oziru voditelji in ne potujčevalci vernega ljudstva; potreben je tak pouk uradnikom poslujočim med narodom. Ravnikar je bil jako vnet za napredek slovenščine, kar svedoči njegov krasni predgovor Zgodbam sv. pisma. Ta veljak je napel vse moči, da bi dosegel slovenskemu jeziku varno zavetje, kjer bi se temeljito gojil, očiščeval in razvijal. Kot rektor
ljubljanskega liceja je povdarjal leta 1815. v nekem poročilu vladi, da se razvoj slovenskega jezika in narodne omike ne bo zboljšal, dokler se ne ustanove v glavnih mestih slovenskih dežel učne stolice slovenščine. Zlasti za Kranjsko je taka stolica neogibno potrebna. O nujni potrebnosti pouka slovenščine so se izrekla tudi druga šolska ravnateljstva (M. Ple-teršnik, Slovenščina na ljublj. liceju v Jahresber. d. k. k. 0.-Gym. zu Laibach 1887, 3). Ravnikar je naprosil vplivna veljmoža: barona Žiga Zoisa iri knjižničarja Jerneja Kopitarja, da naj založita dobro besedo za nameravano stolico na najvišjem mestu. Dne 18. grudna 1815 je podpisal cesar Franc odlok, s katerim je bila dovoljena učna stolica za slovenski jezik na ljubljanskem liceju (ib).
Izza dovolitve do otvoritve je minilo malone poldrugo leto. Zavlako je največ zakrivilo razpravljanje vprašanja, ali naj bi bil pouk slovenščine za bogoslovce — obvezen ali neobvezen. O tem so vprašali ško-fijstva: goriško, tržaško in ljubljansko. Poslednje se je izjavilo za obveznost pouka. Goriško nadškofijstvo je menilo, da naj bi se svetovalo bogoslovcem. da bi se vsi udeleževali pouka. Iz Trsta so pisali, da naj bo slovenščina neobvezni predmet. V sporazumu z drugimi šolskimi ravnateljstvi je ukrenilo rektorstvo ljubljanskega liceja, da bodi pouk slovenščine bogoslovcem drugoletnikom obvezen, vendar tako. da slab red v tem predmetu ne bo vplival na splošno napredovanje. Drugič vprašana sta pritrdila temu ukrepu tudi goriški in tržaški ordinarijat (ib.).
Dne 21. velikega travna 1816 je vlada razpisala stolico slovenskega jezika v Ljubljani. Konkurzni izpiti za dosego te službe naj bi se vršili v Celovcu, v Gradcu, v Ljubljani in na Dunaju. V prvih dveh mestih ni bilo nobenega prosilca. Pismene naloge sta presojala vlada in Ravnikar (ib.).
Kdo naj zasede novo stolico? Mnogi so bili uverjeni, da bo dobi! to važno sli:/'.o V a 1 e n t i n V o d n i k , ki se je trudil malone vse svoje življenje ^slovenski jezik čeden narediti« in mu je spisal slovnico. On sam se je nadejal, da mu ;o mesto ne odide. Ko je bila izpraznjena stolica za občno zgodovino na liceju leta 1814., je prosil za njo Vodnik. Prošnji je dodal ponudbo, da bo, ako se mu podeli ta služba, poučeval hkrati v slovenščini trgovce, obrtnike in mlade duhovnike; seveda ob tem ne bo zanemarjal svojega glavnega predmeta. Licejsko ravnateljstvo je predlagalo na prvem mestu Vodnika in ga priporočilo zaradi njegovih zaslug m obširnega znanja, pa tudi zaradi njegove ponudbe, da hoče sprejeti stolico slovenskega jezika, ki bi se morala ustanoviti, »kole tedaj se bodo zanimali omikanejši stanovi za ta jezik in ga rabili kot sredstvo za prosveto naroda« (M. Pleteršnik, Vodnik, učitelj ljub. gim. v Jahresber. d. k. k. Q.-Gym. zu Laibach 1875. 31 — Fr. Vidic, I. c. 433).
Na Vodnika, kandidata za bodočo slovensko stolico, je mislil Kopitar že leta 1810., kar je razvidno iz njegovega pisma Zoisu (Dr. Fr. Prijatelj, Slovenščina pod Nap. — Veda 1. 1911. 327). Da ob tem imenovanju ne prezro Vodnika, so pričakovali tudi drugi n. pr. konzistorijski svetnik in višji šolski nadzornik lavantinske škofije Jurij Josip Alič (Alitsch), ki je ponavljaje pisal Vodniku: Kdo je imenovan profesorjem slovenske stolico v Ljubljani, v tem pač niso dali nikomur prednost pred Vami? (17. Vili. 1816). — Vošim, de bi se vučivnica slovenšine vam dela (26. X. 1816). - Kdo je slovensko vučivnieo prejel? to že dolgo zvedit želim (4. IV. 1817.) (Fr. Leveč, Listine in pisma iz Vodnikovega življenja v Lj. Zv. IX. 1889. 411 — 415). — Vodnik je propal. Ovadba policijskega komisarja Kremnitzerja, ki ga je opisal kot strašnega pristaša Francozov in kot prostozidarja, ga je podrla (Fr. Vidic, Fr. Vodnik und die nachillvrische Periode in Krain v Zborniku u slavu V Jagiča, 630—635).
Izmed prosilcev je predlagala osrednja dvorna komisija cesarju F r a na Metel k a , ki je bil imenovan profesorjem slovenščine na ljubljanskem liceju dne 24. svečana 1817 (gubernijski dekret z dne 11. Mišja 1817 št, 2478) s plačo 400 gld. Ob tednu je prisegel. Razglas nabit na licejski deski in objavljen v uradnem listu je naznanjal, da se prične dne 16. malega travna 1817 ob petih popoldne pouk slovenščine v učni sobi drugega bogoslovskega letnika; pouk bo javen in vsakemu pristopen. Razglasu je bila dodana zanimiva pripomnja, da se bode pri nameščanju javnih služb oziralo na tiste, ki se izkažejo s spričevali o znanju slovenskega jezika (M. Pleteršnik, Slovenščina na ljub. lic. 1. c. 4).
hran Metelko je bil mlad, nadarjen duhovnik, rojen dne 14. malega srpana 1789 v Škocijanu pri Dobravi, posvečen dne 11. kimovca 1814. Pol leta je pasel kot kapelan ovčice v Gorjah poleg Bleda; potem ga je najbrže Ravnikar privabil v Ljubljano, kjer je postal katehet v stolnici, a leta 1815. poleg tega še ekonom in spiritual v semenišču. Za slovenščino so ga navdušili: korenita Kopitarjeva slovnica, Vodnik in zlasti ravnatelj Ravnikar, ki je prav tedaj — 1815 do 1817 — izdajal svoje v izbrani slovenščini prevedene Zgodbe sv. pisma. Ravnikar je vzgojil Metelka in največ pripomogel, da je Metelko postal prvi profesor slovenskega jezika v Ljubljani.
Dasi Vodniku ni bilo dano zasesti slovensko stolico, jo je vendar vneto pozdravil pišoč Jungmannu v Prago: Prof. Metelka stolica slovenskega deželnega jezika, otvorjena tu pred kratkim po veliki noči 1817, šteje mnogo gojencev in obeta kdaj lepe sadove (Iv. Kunšič, Doneski k zgod. knjiž. zveze mej Čehi in Slovenci v Zb. SI. Mat. 1. 1898. 214).
Metelko je razlagal slovenščino po štiri ure na teden in sicer obvezno za bogoslovce drugega letnika in za one dijake, ki so morali hoditi h kmetijskemu pouku (M. Pleteršnik, SI. n. Ij. lic. 1. c. 4). Prvo leto je imel 42 poslušalcev in sicer: 27 bogoslovcev drugoletnikov, 13 rnodro-slovcev (izmed — 118) in 2 dijaka iz huinanitetnih razredov. Modro-slovcev je bilo tudi pozneje malo. največ leta 1829., ko jih je bilo zopet 13; leta 1819., 1820. in 1821. ni bilo nobenega med Metelkovimi učenci (ib.). Leta 1818. je jel Metelko poučevati v slovenščini tudi pripravnike. Ker je bil pouk javen, so se ga udeleževali tudi poedini nedijaki: 2. podčastnika (leta 1823.), 1 podčastnik (leta 1845.), 1 nadporočnik in 1 okrožni komisar (leta 1846.), i zdravnik in 2 uradnika (leta 1847.) (ib.). O Metelkovih učencih je poročal msgre Tomo Zupan piscu teli vrstic: Večidel so poslušali Metelka — poleg bogoslovcev — fiziki t. j. osmo-šolci. Tisti, ki so menili postati bogoslovci, niso hodili k pouku, vendar pa pridnejši in že takrat domorodstva idealneje prešinjeni tudi že v fiziki, tako n. pr. poznejši knezoškof Ivan Zlatoust Pogačar, tako tudi pokojni novomeški kanonik demantomašnik Fran Povše. Poslednji je hodil poslušat Metelka v 8. šoli vse leto, izpit je napravil še le kot bo-goslovec 2. letnika. Metelko ni posebno hvalil v redovih in je rad pritisni! tam, kjer je opazil mrzenje slovenščine.
Z otvorjenjem stolice slovenskega jezika je prirastel bofoslovcem nov predmet, ki so ga smatrali nekateri za odvečno breme. V začetku šolskega leta 1817/18 se je pričela med bogoslovci agitacija zoper slovenski pouk. Iz i^.ie se je izcimila pritožba drugoletnikov dana ravnateljstvu. češ. da so vsled slovenskih ur preobloženi z delom na škodo zdravju in stanovskemu izobraževanju, zlasti ker večina izmed njih poučuje druge dijake (M. Pleteršnik I. c.). Ravnateljstvo je odbilo to pritožbo kot neutemeljeno; čudilo se je zlasti domnevi, da bi mogel slovenski pouk škodljivo vplivati na stanovsko izobrazbo in pripisalo pritožbo ne toliko nebrižnosti za slovenski jezik, temveč mladinski lehkomiselnosti (ib.). Tudi vlada ni ugodila nezadovoljnežem. Pri dvorni naučni komisiji je vplivala omenjena vloga toliko, da so ravnateljstva zopet prejela vprašanje, kako je s slovenščino. Ravnateljstva so ostala dosledna in iz nova priporočila slovenski pouk. Dvorna naučna komisija je nato ukrenila, da bodi slovenščina za bogoslovce toliko časa obvezni predmet, dokler se jim razlaga pastirstvo v slovenskem jeziku (ib.).
Leta 1849. je jel učiti Metelko tudi staro slovenščino v drugem tečaju ustanovljenem tedaj poleg navadnega tečaja. Naslednjega leta je nastopila namesto liceja in modroslovja gimnazija, kamor se je preselil s slovenščino Metelko. Poučeval je od 4. do 8. šole, dokler ni odičen z zlatim križcem za zasluge stopil v pokoj leta 1857. Metelko je umrl dne
27. grudna 1860. in ostavil vse imetje v znesku 82.435 gld. 33 kr. za ustanove, največ za podporo ljubljanskim rokodelskim vajencem.
Kakšni so bili sadovi slovenske učne s t o 1 i c e ? Nova sto-lica je opravičila nade, ki so jih gojili o njej slovenski rodoljubi, bila je tista krepka korenina, iz katere je zraslo novejše slovensko slovstvo. Iz Metelkovih predavanj je vzklila njegova slovnica »Lehrgebaude der slowenischen Sprache«, znanstvena, trajna podlaga našemu jezikovnemu razvoju. Njen črkopis sicer ni obveljal, a to ji ne krati vrednosti. Nekateri učenci Metelkovi so postali navdušeni apostoli slovenščine. Tisti izmed njih, ki so se poduhovnili, so oznanjali Kristusove nauke v lepšem jeziku, nego njihovi neuki predniki. Leta 1831. je pisal o tem Matija Cop: Vsled slovenske stolice se je obrnila vsaj pri celokupni duhovščini ljubljanske škofije pozornost na deželni jezik in na skrbnejše ravnanje z njim; prej se jih je malo brigalo zato, da bi jezik pravilno pisali ali tudi le govorili, seveda jih je bilo še manj, da bi bili temu kos. Isti pisatelj naglasa, kako se je v zadnjih 15. letih dvignil slovenski jezik glede na slovniško točnost in besedno čistost, kar je poleg drugih činiteljev uspeh Ravnikarjeve hčerke — slovenske stolice v Ljubljani. On zatrjuje, da skoro vse v poslednjih letih izdane slovenske knjige jako prekašajo v jezikovnem oziru najboljše prejšnje dobe (Šafarik, Geschichte der siidsla\v. Literatur 37.38). Uradni jezik se je zboljšal. Pesništvo seje prerodilo. Bogoslovci in dijaki so prinašali pesniške poskušnje Metelku, ki jih je poučeval, kako naj ubirajo pesniške strune. Naši najod-iičuejši pisatelji so bili Metelkovi učenci. Marn navaja v Jezičnikih lepo vrsto pisateljev Metelkovih slušateljev: Čebeličarje Jurija Grabnarja, Jerneja Levičnika, Blaža Potočnika — znamenita pesnika Antona Žak-Ija (Rodoljuba Ledinskega) in Frana Svetličiča — nadalje Petra Hicin-gerja. Prana Malavašiča, Josipa Žemuo, Jurija Varla, Jurija Kobeta, Mateja Ravnikarja Poženčana, Josipa Burgerja. Metelkova učenca sta bila Fran Levstik in Josip Stritar.
DR. IVAN LAH:
PATER HIPOLIT IN NJEGOV „ORBIS PICTUS".
Dalje.
54. Kuharya.
Ta špižnikar ali kluear naprej daja iz spižne kambre ali iz spižnice vsih sort jedv razen kruha. Teiste prejme ta kuhar inu kuha mnogitere špiže. Te tyce on nar pervič oskube inu vun vzame ta drub, te ribe on odluskini ali ošopa inu jih rezkolje na dvuje; nukuteru messu on ošpika
ali natakne iz špeham sknz to špikyglo, špikyglico, te zajce on slejče, odkoži, potler 011 kuha v loncah inu kotlah na ognjišču inu spejni doli s to pejnenico. Tu skuhanu on oštupa s tem gverzom, kateriga on riztolče s tlejčnikam ali štesselnam v tim možnarju ali izriba na ribežnu; nukutere ričy on peče na raznih inu (tu manjka v rokopisu izraz za atomutus-Bratrohr), ali narožu; ali on rošta ali pocha v ti ponvi na trifossu (imel je že zapisano „trino", pa je prečrtal, kar je znamenje, da je najbrže mislil na ,,trinog"). Kuhenska sprava ali orodje je čez tu: te burkle, kadilnik, kressilu, pomivalnik, (v katerim se pomivajo te globoke inu plitve sklejde), klejsče za ogyn, sejkalce, kuhalnica, cidilu, sejkalnik, lopatica, širezel ali ogrebelca, pominjek, ta verbass inu metla.
55. B a n d i b a , t e r g a n j e ali t e r g a t v a.
Vinu rasse v vinogradih, kir te vinske terte se zasajajo inu z be-kovimi šibicami na drevje ali na vinske kolle ali pak na vinske late ali podpuruje pervezujejo. Kadar je ta čas pred rokami grozdje tergati ali brati, tergajo ali odrejžejo tu grozdje inu zneso tuistu skupaje ti brentač v tih brentah (kulikor so ti tergači v svoje škafe nabrali) inu veržejo tuistu v to veliko kad: bedejn; tlačio tuistu z nogami ali zmastje z enim lessenim tlejčnikam ali drokavnikam inu sprešajo vun ta žonft skuz prešo, kateri je imenovan mošt inu od kadi ali bedejna vun spuščeniga točio ali vlivajo v te vinske sode, se s piliko nazabije, ampak v te keldre na legnarje postavlen začne gori vrejti ali kissati inu te tropine vun metati, dokler se v vinu spreoberne. fz soda se vun vlejče s cugam ali s pipo (na kateri je ta petelinje) kadar je nastavlen ali na čepu.
56. Sledi popis pivovarstva. Ker pater ni poznal slovenskega izraza, je pustil slovenski del brez naslova. Latinsko je Jythopaeia,
nemško: der Bierbrau).
Kir nej vina, ali kir se nejma vinu, tam se pije ta vuol, kateri z bare ali z baraniga ječmena inu s hmella v kotlu kuhan, po tem se v te kadi zlyje inu kadar se vže ohladi iz čibrami se v te kleti ali keldre znossi inu v te sode vlyva.
Tu ž g a n u vinu.1
Iz vinskih droži v enim kotlu, verhu kateriga je postavlen ta klabuk. skuz muč te vročine vun zvlejčen (potegnen) kaple s tiga rorka ali s cevy v ta glaž. Vinu inu vuol, kadar se skisa rata k jessihu, z vode pak inu zmeda se ta medica kuha.
! Pridejano kot pododdelek.
57. Gostarya.
Kadar se perpravla ena lebenga, se ta myza pregarne s tebihmi inu s tem pertam od myzagrincov ali progrinavcou, kateri verhu tega polagajo te okrojnike ali tallerje, te žlice te nože z vilicami, myzne robce kruh iz solnice; te rihte ali špiže se na mizo nossio v tih sklejdah od trušerjou, te paštete na plehi. Ti gosti od tiga ostra noter sprejmleni ali perpelani omyvajo te roke v myvalniku ali z omivalne kandle ali z ly-valnika čez vmyvalno sklejdo, taco ali medenico inu brišejo ali suše te roke z antvilo. Takrat ony sedejo ali se possade k rnyzi na stolle. Ta naprej polagavic: špižarejzic rezvudi ali rezrejže te špiže inu naprej polaga tim gostejm. Mej tu pečenje se postavlajo ta močila ali namakala v škudelicah. Natakavic nalyva tu pytje z bokala ali s kandle ali s flaše, z barigle v te peharje inu glaže, kateri stoje na nalyvavniku inu poda timu gostnyku, kateri tim gustam napyja te zdravice.
58.	Preja ali p r e s t v u.
Ta lan inu konopla v udo namočena inu zupet posušena se terejo ali tero s to lesseno terlico, kateru sture te terice; (kir ti pezderji proč padajo, tedaj se mika na želejznim grebenu, kir tu omikalisče ali predivu proč pride. Zatoraj predivu je truje sorte: pražnje, ohlanze inu hodnyk, kakor tu platnu; tu čistu inu omikanu predivu se navyja na kozel, kateri je na preselco nataknen od te predice, katera z lejvo roko ali z levico to nith ali prejo prede, z desno roko ali z desnico ta kolovrat ali tu vretenu (na katerim je ta nasnutik ali vejternica) okuli verti inu suče, te nitki na se vlejče ta ceu; iz te se motajo ta garnik, garmpraj ali na motavilu; s tejga se ali klopke navijajo, vijo, ali pak štrenje delajo.
59.	T k a n j e , t k a 1 i š č e.
Ta tkalic smeje to prejo s teh klobčičou ali klobkov na tkalšku motavilu inu persuče to prejo ali osnutek inu navije na tkalšku kollu inu sedeoč na tkalskim stollu ali statuvah stopa z nogami na te podnužnice s (manjka izraza za Zotten, ličia) resdely to prejo inu vtakne skuz to ladjico ali suvalnico, v kateri je ta votek, inu gostu dela z berdom inu taku on tke ali dela tu platnu. V takušno vižo tudi ta suknjar tke inu dela tu suknii s te volne.1
60. T u platnu.
Ta platna se na sonci bejlijo iz verhu naškrotleno vodo, dokler bejla postanejo. S tega šiva ta mojškra te srajce, robce za vsekuvajne,
1 Po mnenju Kopitarja ima stati na praznem mestu za izraz Zotten lečiaberda. Gl. zgoraj.
Dr. Ivan Lah: Pater Hipolil in njegov „Orbis pictus"
19
krešelce (Kragen), antvilice (Halstiicher) nočne kape, svitice etc. Lete, aku se zamažejo se zupet opero ali operejo od te perice z vodo ali z lugom inu iz žajffo.
61. Ž n i d a r.
Ta žnidar rezrejže tu suknu s timi škarjami inu vkup šiva z yg!o ali šivanko inu s cvirnam. Potler pejgla inu pogliha te šive s pegležnjam ali iz želejznim poglihalnikam inu taku on dela faldaste suknie, na katerih je od zdolaj ta rob iz špicami ali s pramam, plajšče z vratnikam inu fareže ali kapute, kossake ali jope s knot'my inu z rokavmi, hlače včassi s pantelcmi, štumfe ali žoke, rokovice moderce. Taku ta karznar dela te kožuhe iz tiga karzna.
62. Šuštar čevlar, šulinar.
Ta šulinar dela iz šylom inu s' osmoleno drejto verhu tiga kopita z vussinta (kateru s knaipo se perrejzuje) te pantoffelne šuline, čevle (na katerih so viditi odzgoraj ti urbassi, odzdolaj ta podplat inu na obeyh stranejh ušesca) te škornice inu punčahe* inu čižme.
»
63. Ta cimperman.
Tiga človeka živilu inu oblačilu smo nuj vidili; zdaj nahaja** tu domuvanje tigaistiga: pervič so prebivali ti ljudje v duplah, v jamah inu votlinah, potem v zelenih uttah ali v slaminatih kočah, še tudi v šotorjah, k zajdnium v hišah. Ta sejkač s skladnico ali robilnico okuli verže inu obsejka ta drivessa, od koga čez ostanejo verhovi, veye, rizje; ta garčasti lejss on kojle ali rezkala iz zaguzdo, katero on noter žene z kyam ali s batom inu dela skladanice derva v ti dervarnici. Ta cimperman obsejkuje iz žantloho ta lejss za cimper, od kateriga doli padajo tarske, odsejčki inu žaga taistu iz žago, kir tu žaganje proč prašy: potler povzdigne on ta tram ali spiravec inu ga postavi na kozle skuzi pomuč te vinte ali vzdigalnika, perbije taistiga s klanfami, zmeri inu zaznamuje s to žnoro. Takrat zložy on skupaje te stejne inu perbyje te brune ali tramuve iz cimpermanskimi klini ali žiblami, kir je poprej taiste prevertal s tim svejdroin.
64. Z y d a r.
Ta cimpermaster začerka ali zrissa to napravo na en papjer, po katere furmu inu posnemlui ta zydar svoje dellu visha inu pervič on položy ta fundament ali grunt inu gori pjele te zydove ali z lomneniga kamena, kateriga kamenar lomi v ti jami ali v pruhu inu štamičar štirivoglatiga stury po meri; inuleta se immenuje rejzan kamen ali iz cejgla, kateri iz
* Beseda puncah je pri nas izginila. Češka beseda pomeni nogavica. Prireditelj. — „Puneuli" je na Štajerskem 5e splošno v rabi za črevelj na trake; tudi .punčki* (muož.) Uredn.
** nahaja — sledi, sequitur.
peskaj inu z ylovico z vodo zmejšan se furma v ti cejgelnici inu žge v ti peči od cejglarja; potler pofrajha teiste z mortrom, iz zydarsko žlico ali kello inu pregladi s frajhaniom inu s tim apnom pobejli.
65. Orodje*
Kulikur dva zamorejo nossiti na enim hlodi ali na tragah, tulikur zamore eden pred sabo porivajoč šajtergo s temi od vrata visseočimi nossilnicami; več pak premore, kateri na vallerjie položeno pred sabo valy z drogom. Ta vinta je en stebar kateri se okuli obrača skuzi okuli hojenTe. Vzdigalnica ima enu votlu kolin, v katerim eden hoječ te težave z barke vzdiguje ali v to Barko** špusča. Ta kji ali bat se nuca noter zabivati te mostne ali vodne kolle, se povzdiguje s cugom kateri se vlejče s to vinto ali z rokami, kadar ročaje ima.
66. Hiša.
Pred vratini ali durmi te hiše je ta loupa ali vhod. Ta vrata ali daori jmajo spudni inu zgurni prag. inu na obedvejih stranih šturce. Na desnici so ti stekli, na katerih vissio ta vrata, na levici je ta klučanca ali ta zasunek ali rigel. Pod hišo je ta odperta veža z enim štirivoglatim flaštrom podperta iz stebrami, na katerih je zgoraj glavič, ozdolaj tu stalu. Po štengah inu zavitih stabllah se gori staja inu gre na zgurnu poslupje. Zvunaj se vidio ali yzkažejo ta okna inu ti gartri, ti ganki inu vremenske štrejšice inu podperki tu zydje podperati. Na verhu je ta strejha, pokrita iz korcmy inu scejglami ali iz skodlami, šintelni, kateri leže na lattah, lete pak na šperavcih. Per strejhi vissy ta žleb inu ta kap. Mestu prez strejhe se jimenuje altana, na strejhi so ti ahkerci, knofi inu vejternice.
67. Rudna jama.
Ti knapi ali Rudarji se spuščajo v to jamo te rude na enimu porajtlu ali po lojtrah z eno lampico ali lejščerbo inu kopajo rudo z matiko ali s krampam rudo persteno ali kamenato, katera v korbe ali truge postavljena z enim cugom ali vervjo vun potegnena skuz pomuč tega vretena inu znošena v žgalnico aii v peč, kir se v ognju rezpušča ali žge, de bi vun tekla ta ruda. Ta žlintra pak se na stran zametuje.
68. Kovač.
Kovač v ti kovačnici podpihuje ta ogyn z mejhom, kateriga on povzdiguje z nogo inu taku bejli on tu želejzu, potem potegne on taistu s klejščami, položy tistu na nakovalu inu kuje s tem kladivam, kir ti yskre
* Machnie = stroji.
** Enkrat z veliko zač. črko, enkrat z malo-znak negotovosti,
proč skakajo inu takti se skujejo inu dokončajo ti žibli, te podkove, šine, te ketine, plehi, klučanee s klučmi, ti stekli etc: tu rezbejlenu železje on ogassy ali kaly v tim gassilniki ali koriti.
69. Tišler. Draxler.
Ta myzar, škriniar hubla te žagance z ostrim hublam na myzi; poglyha taiste z gladkim hublam. preverta jih iz svejdrom, rejže iz šni-carjam, z lymam vkup stika inu z lajštami, inu dela table, myze, škrinie inu truge etc. Draxler sedeoč na klopi draxla z dlejtom na draxlerskimu stolu te kugle kegle, tatermone (lutke, Tiippehen) inu otročje čače inu takušne draxlerie.
•	70. Lončar.
Lončar sedeoč nad šajbo izpodobi ali stury z ylla, z gline te lonce ali piskre, bokale, koze, kožice, sklejde, kamenato possodo, kahle, rejnice etc; potem žge taisto v ti peči inu glossera ali pocini z glozuro. En razbit lonec da čripinje.
71. Hišne naredbe.*
Tu pohištvu se razdely v te hrambe, kakor so: ta veža ali mušouš, hiša, ta kuhinia, spižnica, jedna hiša, gvelb. spališče ali spalna kambra s tem perzydanim jenželnom za potrejbo.** Te pletenice služijo za ričy sem inu ke prenašati; te škrinie, katere se s klučam odperajo teiste hraniti. — Pod strejho je pod ali slejme. Na dvorišču je šterna, stalla s to pajshtibo red; pod hišo je ta klet ali kelder.
72. Hiša inu kambra.
Ta hiša je ocirana z enim stropam inu s potablanimi stejnami, je resvitlena skuz taukna jen ogrejta skuz to peč; katere*** hišna sprava so: klopy, stolli, žesselni, myze iz svojimi gruštmi inu podnužniki; se tudi gori na stepic obejšajo ti tebihi inu špalerji; k zložnim počinku je v ti spalni kambri ta pojstela, postlana na špampet ali rašpet ležišče stališče verhu tiga slamnatiga žakla imajoč eno blazino ali pernico ali pak en madrac iz žyme s temi orjuhami inu z odejami. Povšter ali vajkušnica ležy pod glavoj s previssilom je ta postela zakrita. Ta nočna kahla služi ta mehur izprazniti.
73. Štjerne.
Kir studenci mankajo, se te štjerne izkopajo inu se obdajo z enim naslonam, da nobeden noter napade. S katere štjerne se zajema ta voda z vejdereami: katera vissio ali na eni štangi, ranti ali na štriku. ali na
* Lat: partes domus, Hausgemacher. ** jenžel = hiiusl za potrebo = stranišče.
*** Hipolit začenja stavek z relativom. dočim se glasi latinsko eius in nemško dessen. To v več slučajih.
ketini; inu letu ali na gugalniku ali na kolescu ali z valerjotn, kateri jma en ročaj ali z enim votlim kolessoin ali k zajdnimu s pumpo.
74.	Pajštiba.
Kateri se kopat žely v marzli vodi, ta grede v en potok; v li paj-štibi si my odmijemo proč to nesnago, ali vže sedeoči v ti banni ali gori stajoči na to potno klop inu se ribamo z lahkim kamenom ali s to arossovino. (raševina = cilicuum, Tuch.) V ti slačilnici ali v slačilni kain-berci my doli slačimo te gvante ali opravo inu se opašemo okuli kopelnu okrilje ali svitice. Glavo my pokrijemo s klobukom inu noge postavimo v mivalnik; ta dekla nossi to vodo v eni kopelni possodi, katero zajema s korita, kamar teče po žlejbih. Padar pušča s padarskim želejzcam inu gori postavla kupice, vlejče vun tro (najbrže pomota mesto to) Kry, mej kožo inu messom, katero on obriše s to gobo.
75.	Brivnica.
Britbar v brivnici striže lasse inu brado iz škarjami, ali on obrije toisto z britvo, katero on s hranilnika naprej izlejče, ali poprej on toisto vrniva verhu medenice z lugom ali z gorko vodo, katera vun teče z omivalnika, kakor tudi s to zajfo inu obriše toisto z abtoham, česse teiste z glavnikom, kravža s kravžilnikom. V čassi on žylo pušča s fledelcom ali sikerico, ker ta kry vunkaj šine. Ta arcat cejli rane.
76. Koynska štalla.
Ščitnik, štalski hlapec, vun izkida od gnoja to štallo, perveže tiga koyna z uzdo k jaslom, ali, aku je hud ali grizeč, postavi njemu korbo na gobec. Potem on dela štrajo, ta ovus on prepojle v tim rešeti, kateriga zmejša z rejzano slamo inu jo vun vzame s te skrinie inu passe s to tiga koyna, kakor tudi iz sejnom; potler on taistiga pjele napajati k vodenimu koritu, takrat obriše ga z eno cunio, štrigla iz štrigelnom, osnaži s to kartačo inu počeše z enim čessalnika(m) njegovo grivo, inu ogleda te ruge, ako te podkuve še na močneh žiblah se derže.
(Dalje prih.)
<== =) IZ ŠOLSKEGA DELA.
ANALIZA ŠOLSKIH SPISOVNIC.
(Nadaljevanje k spisu v letniku 1915. str. 203—216.)
Zc lani sem omenil, da so nastopile med šolskim letom ovire, ki so pretile, da zajeze začeto delo z docela prostim spisjem, ali da ga ugo-nobe popolnoma. Še hujše je prišlo s počitnicami med šolskima letoma 1914 15 in 1915/16, ki so trajale po že itak slabem šolskem obisku v po-
letnem tečaju cele tri mesece. Za zlo sem smatral to dejstvo sam in dasi sem bil naročil pred počitnicami, naj ne puščajo vnemar zapisovanj, nisem upal, da ostane stvar v tiru. Takrat še nisem bil prepričan o vsej sili, ki jo ima v sebi delo tudi pri otrokih, in bal sem se začetkom šol. leta 1915/16 razočaranja, zlasti ker sem videl, kako so bili otroci med počitnicami upreženi v domače delo: mislil sem, da pri njihovem zopetnem vstopu v šolo sploh ne dobim kakih zapiskov. A moj strah ni bil upravičen; kar bi sicer v normalnem času smel pričakovati, je izostalo, a izostalo ni vse. In to je bilo dobro znamenje. Uvidel sem, da se je zbudilo v otrokih veselje do tega dela, vzlictemu da so bile roke polne drugega; to njihovo veselje pa mi je bil dokaz, da sem na pravi poti, na oni, kjer ni treba, da bi kdo otroka priganjal, marveč da hoče sam. Zbujena je bila volja, njena sila pa je rodila uspehe.
Takole je bilo. Prvi dan sem vprašal: »Imate kaj pripravljenih za-pisKov?« (Odgovarjali so mi veseli obrazi, smejoče oči, v otroških rokah — dnevniki. »Oj, blagoslovljena ura, ki si mi vdahnila misel, naj nvedem v šoli dnevnike! Zdaj je sad tvojega blagoslova tukaj!« sem dejal sam sebi, otrokom pa: »Prav, jutri boste pisali v zvezke.« — Razočaranje: »Kaj jih ne bomo čitali?« — O, zakaj pa ne? Delo je, lepo, prijetno in koristno delo. Najboljši prehod iz počitnic v šolo; nič več razlaganja, uvajanja itd. — kar takoj na delo.
In čitali smo; nekatere teh zapiskov navajam v naslednjem:
Kako sva s Časlom psa dražila ali
Kdor dri/geinu jamo koplje, pade sam vanjo.
Casiovi so pripeljali pšenico, da bi jo pri nas na mlatilnici omlatili. Pridem iz hiše in Caslov oče mi rečejo:
»Lojz, kar hitro napreži konje, da bomo prej začeli.«
v.Takoj, takoj, odvrnem, naprežem konje in jih peljem v gepl. »Sem že gotov,« zavpijem proti očetu.
»Že dobro. Počakaj še malo, da bomo imeJi več snopja na podu,« rečejo oče.
»'listo pa lahko,« odgo\orim, pustim konje in grem gledat, kako mečejo Casiovi snopje z voza na pod. Tja priskače za menoj Tiger ter se zaganja v mene, 'kakor da se hoče z menoj igrati. Hitro zagrabim na tleh cunjo in začnem: »Tiger, šov jo, šov,« in stresam tisto cunjo. Pes je skakal za njo in jo lovil, jaz pa sem mu jo zmikal. Tedaj pa reče Časlov Francelj:
»Daj meni cunjo, ko sem na vozu. Bom jaz tako, da bo pes više skakal.«
»Na. pa če bo le hotel,« mu odvrnem in dam cunjo, rekoč: »Pa varuj, da se z voza ne prevrneš.«
»Jaz se že ne bom, pa glej, kako bo pes skakal.«
Nekoliko potrese cunjo in zakliče: »Tiger, šov jo, šov!«
Komaj izgovori zadnjo besedo, se prevrne z voza črez psa na kamenje. Pes je 1 zacvilil, da je šlo skozi ušesa. Ko je Francelj vstal, sva se začela smejati, da še govoriti nisva mogla. Pa so prišJi oče in morala sva iti vsak na svojo stran.
Zapisal 12. avgusta.
Ate na naborn.
Hud je bil dan, ko so morali ate na nabor. Saj so že prej govorili ljudje, da vsakega vzamejo. Bila je sobota. Mam! in meni je bilo črez dan čimdalje bolj dolgčas. Bolj ko se je bližal večer, bolj je bilo težko srce. Tedaj rečejo inarna: »Sedai že vedo ate, pri čem so.«
>,Mama, ali jih smem iti na kolodvor čakat?« — »Le idi!«
»Grem pa še Tinčevo Ivanko klicat, naj gre še ona čakat svojega ateja.«
»Lc idi, pa morata hitro iti, da ne zamudita.«
»Saj bova leteli,« rečem, se odpravim in še zakličem mami: »Srečno!«
Ko prideva z Ivanko na kolodvor, še ni bilo vlaka. Crez dolgo časa šele pridrdra in iz njega stopijo možje. Naenkrat zagledam ateja. »Ate, ali ste potrjeni?« »Seveda sem,« rečejo ate, jaz pa v jok.
Potem greva domov, mama priletijo nasproti: »No, ali si potrjen?« — »Sem ja.« — »No, povej mi po pravici, ali si, ali nisi.« — »Je že božja volja, da sam.«
Obe z mamo sva zajokali.
Zapisaia 7. avgusta.
Spomini iz počitnic/)
Ko sem prvič ovce pase 1.
Dve ženski sta prignali ovci, kateri so g. župnik že davno kupili. Ko jih priženeta pred župnišče, mi rečejo g. župnik:
»Tonček, zdaj pa idi in pokaži, kje bosta ovci.«
»Kar pojdimo,« rečem ženskama. Sli sta za menoj, jaz pa sem tekel kar naprej, da vse pripravim. Ko zapremo ovci v hlev, grem jaz k obedu, onidve pa domov. Knm--iu po obedu sem gnal na pašo. Ko priženem na vrh, držim še nekaj časa ovci skupaj, potem pa ju vendar razvežem. Nekaj časa se mirno paseta, ko pa zasliši ta : ■ iil-c drugih ovc, jo udereta k njim. Z veliko težavo sem ju dobil nazaj. Ko napasem, ženem domov. Pivo ko pridem do Micke, ji rečem:
»Micka, jaz ne bom več pasel ovc, ker tako kljubujejo.« — »Zakaj si jih pa hotel imeti?« — »Pa nisem vedel, da bi bili taki.« — »Le tiho bodi pa idi na svoje delo.« reče nato Micka. Jaz pa sem šel žalosten po svojih opravilih.
Pisano 19. avgusta.
Telička smo dobili.
Danes me pride Micka na vse zgodaj klicat:
»Tonček, vstani, telička imamo!«
Hitro skočim pokoncu, se umijem oblečeni ter letim gledat v hlev. In res, našel sem tele, ki je ležalo na tleh. Bilo je tako lepo pisano, da ga je bilo veselje gledati. Ko pridem nazaj v kuhinjo, vprašam Micko:
»Kedaj ste ga pa našli? Ali Tončka že ve za to?« — »1, seveda ve, ker ga je sama našla!« — »Ali g. župnik že tudi vejo?« vprašani radoveden dalje. — »Ne, saj iim še ni nihče povedal.«
Na to nisem rekel nič; grem v cerkev, tam strežem pri sv. maši, potem pa počakam gospoda in jim prvi povem.	Zapisal 5. septembra.
P. Flere. (Dalje.)
*) Deček, ki je to pisal — bila je vrsta zapiskov, od katerih navajam le naslednja dva — je služil o počitnicah v nekem župnišču na liohorju.	P. F.

MATEMATIČNI ZEMLJEPIS V LJUDSKI ŠOLI.
(Dalje.)
Luna.
Luna je del naše zemlje, je njena hči, ki potuje okoli svoje matere; svetlobo pa dobiva od solnca.
1.	O d d a 1 j e 11 a je od nas 385.000 km. Ce bi vsake četrt ure prehodil i km, bi bilo to 96.250 ur; po 10 ur na dan pa 9625 dni ali okroglo 26 let. (Res je sicer, da se za 1 km ne rabi četrt ure hoda, ampak po vojaškem koraku le 12 minut. Gre pa tu za lažje izračunanje in po-grešek baš ni tako velik. Ali pa tudi vse topovske krogle in vsi hla-poni drve z enako brzino, da bi prišla n. pr. topovska krogla od lune na zemljo v 20 dneh, od solnca pa šele v 24 letih?!)
2.	Velikost. Premer je 3460 km. Obseg = 3460 km X 3'/7; to je 2718 ur ali 272 dni po 10 ur hoda na dan. — Primerjajte velikost in oddaljenost solnca, lune in zemlje med seboj!
3.	Lunino premikanje. Opazovali smo, da se luna premika vsak aan od vzhoda proti zahodu. To je navidezno gibanje, ki nastane vsled vrtenja zemlje okoli svoje osi. Opazovali smo pa tudi, da zaostaja lun i vsaki dan 52 minut za soluccm. Ako zahaja o mlaju s solncem vred, zahaja 7 dni pozneje kot prvi krajec 7 52 minut pozneje; to je okroglo 6 ur. 7 dni po prvem krajcu, to je o ščepu, je zaostala luna že za dobrih 12 ur, o zadnjem krajcu za 18 ur in o mlaju pa gre zopet s solncem vm po nebu. — Zakaj pa luna zaostaja? Kakor potuje zemlja okoli solnca (365; i dneva), tako potuje luna < 1 zahoda proti vzhodu okoli zemlje: za to pot rabi 27 dni in 7 ur ali pribMžno 28 dr i. Mi, ki se vrti no z zemljo vred od zahoda proti vzhodu, doidemo luno na njeni poti in jo pustimo hitro za seboj. Pri tem potovanju ima luna svoje »lice« obrnjeno vedno proti zemlji, tako da ne vidimo nikdar, kakšen ."e mesec na drugi polovici. In če so prebivalci na mesecu, in tudi na njegovi nasprotni strani, morajo potovati na sprednjo stran, če hočejo gledati »zvezdo«, našo zemljo, ki je 14krat večja od meseca. Tudi luna se pri tem, ko pride enkrat okoli zemlje, obrne enkrat okoli sebe. — To bi se dalo na sledeči način ponazoriti. Na tla sc nariše krog s polumerom 1 meter. Ta krog se razdeli v 28 enakih delov, V središče se postavi večji učenec (zemlja), ob krog pa manjši (luna) tako, da gleda proti sredini. Manjši stopa ob krogu s stranskim korakom, gledajoč vedno proti sredini. Ko je prišel okoli, se je pri tem enkrat okoii sebe obrnil. Če se n. pr. napišejo ob krogu številke ure tako, da napišem na vzhodni strani XII, na južni 111, na zahodni VI, na severni IX in se učenec postavi na XII,
tedaj gleda prek sredine na VI; če se postavi na 111, gleda proti IX itd. To je isto, kakor če se postavi v sredino in se obrača od VI proti IX itd.
Zaostajanje lune ali njena pot od zahoda proti vzhodu se pona-zoruje tako, da stopi zopet večji učenec v sredino kroga, manjši pa ob njega k štev. VI, gledajoč proti sredini. Med tem ko se večji učenec (zemlja) enkrat zavrti okoli sebe, stopi manjši (luna) s stranskim korakom za eno črto dalje proti svoji desni strani ob krogu. Srednji učenec ugleda svojega tovariša po »enem dnevu« bolj proti vzhodu pomaknjenega. Ako se srednji drugič zavrti, stopi obkrožni zopet za en del dalje na desno. Ko se je srednji 7krat zavrtil, stoji obkrajni ravno na jugu pri številki 111. Prehodil je 7 delov od zahoda proti vzhodu ali navidezno je zaostal za 7 X 52 minut, to je 6 ur. Ko gleda namreč srednji na zahod (VI) za zahajajočim solncem, ima luno na levi pri številki 111. To je stališče ob prvem krajcu. Za nadaljnih 7 obratov stoji luna na vzhodu pri XII. (ščep); zaostala je za 12 ur, ker se nahaja na vzhodni strani, ko solnce zahaja in potrebuje 12 ur, da pride sama do zahoda. Ko se je srednji učenec obrnil 21 krat, stoji luna pri številki IX in po 28in obratih je prišel obkrajni učenec enkrat okoli. Oba se zopet gledata na zahodu pri številki VI (mlaj). Minilo je 28 dni ali en lunin mesec. Kolikokrat pride luna okoli zemlje v enem letu? Koliko gibanj ima luna? (Okoli zemlje v 28 dneh; pri tem se zavrti enkrat okoli sebe; potuje z zemljo okoli solnca.)
4. Lunine i z p r e m e m b e. Če sije solnce daleč v šolsko sobo (pozimi), postavi učence v to svetlobo, okoli njih potegni krog, vzemi globus ali še bolje bolj majhno belo kroglo in se postavi z njo ob krogu tako, da jo obseva solnce in da učenci to vidijo. Če je veliko učencev, jih razdeli v skupine in jih zapored postavi v krog. Postavi se kroglo tako, da vidijo učenci njeno obsvctljeno polovico. Ako kroglo vrtiš kakorkoli. se svetloba na njej ne zmanjša. Pogledajo si naj tudi temno stran, da se prepričajo, da je krogla pri enostranski obsvetljavi vedno do polovice svetla, druga polovica je pa temna. Analogno s prejšnjim po-nazorovanjem bi bilo najbolje, če bi solnce sijalo od zahodne strani v sobo. Stopi s kroglo tako, da vidijo učenci njeno temno polovico; solnce, krogla, opazovalci so v eni črti. Svetla stran lune je obrnjena proti soln-cu, zato je ne vidimo in rečemo, da je mlaj. Luna je postala majhna, mlada in bo spet rastla. Pomakni se s kroglo malo proti vzhodni strani. Učenci, ki se obračajo za teboj, opazijo takoj, da je krogla na njih desni strani malo obsvetljena v podobi srpa. Rogova sta obrnjena od solnca. Ko se je krogla pomaknila za četrt kroga od prvotnega stališča, se vidi, da je desna polovica vidne lunine plošče svetla, leva pa temna. To je prvi krajec. Koliko dni je rabila luna, da je prehodila četrtino svo-
jcga pota okoli zemlje? Na kateri strani je luna razsvetljena ob prvem krajcu? Podobo katere velike črke ima? Pri nadaljnem pomikanju ob krogu, vidijo zmiraj več svetle krogle, dokler ni vsa svetla polovica k njim obrnjena, ko stoje solnce, opazovalci in luna v ravni črti. To je ščep ali polna luna. Koliko dni je poteklo do ščepa od mlaja? Od prvega krajca? Koliko svoje poti je prehodila luna od mlaja do ščepa? Koliko ur je zaostala za solncem? Ko se dalje premikaš s kroglo ob krogu, se približuje luna ob solncu od leve strani ali od zahoda; zato je tudi sedaj na tej strani obsvetljena, med tem ko na desni strani ugaša. Ko je luna prehodila tri četrtine svoje poti, je Seva polovica nje vidne plošče svetla, desna pa temna; to je zadnji kraje c. Za koliko ur je luna zaostala do zadnjega krajca? Kedaj vzhaja o tej meni? Za nadaljnji! 7 dni pride luna zopet pred solnce, da je ne vidimo; imamo zopet mlaj.
Na to še lahko pojasniš lunine izpremetube v temni sobi z lučjo, globusom ali s krogljico. Pri tem opozori učence, da ne potuje luna v isti ravnini okoli zemlje kakor zemlja okoli solnca, marveč je lunina pot malo poševna. (Drugače bi namreč imeli vsak mesec en solnčni in en lunin mrk.) Luč se postavi na zahodno stran globusa primerno s solnč-nim zahodom v mlaju. Kroglica visi na niti ali žici. Naše bivališče je na globusu zaznamovano z žrebljičem, ki je obrnjen na jug: imamo večer ter gledamo solnce (luč) na zahodu. Ako obesiš kroglico (luno) med solnce in zemljo, tedaj je obrnjena nje temna stran proti zemlji, svetla pa proti solncu; mlaj je. Potem za vrtiš zemljo enkrat in pomakneš luno za V-s kroga od zahoda proti vzhodu. Proti zemlji obrnjeno stran lune zaznamuj kakorkoli. Učenci si naj predstavljajo, da so na istem mestu kakor žrebljiček, zato naj posamez črez žrebljiček opazujejo luno. Vidi se majhen svetel srp na zahodni strani neba. Ako tako ponavljaš, stoji ti luna po sedemkratnem zemeljskem obratu na jugu (prvi krajec) po štifmajstkratnem na vzhodu, solncu nasproti (ščep) itd.
Potem še razloži potovanje zemlje z luno vred okoli solnca. Kdor ima tulerij na razpolago, ta bo vse te prikazni lahko pojasnil; gre pa tudi brez njega; brez nazoril pa ne.
5. Kakšna je luna. Ce jo opazujemo s prostim očesom, razločujemo na njej svetle in temne pege (»kovač«). Če se pa zberejo zvečer bližji učenci pri šoli in ima učitelj daljnogled, ki ga na stojalo pritrdi, da se pri opazovanju ne stresa, tedaj bodo videli, da ima luna nižava (temne pege), planote, vrhove (svetle točke). Posebno pa se opazujejo obročaste tvorbe, podobne kakor bi kdo kamenja nametal v gosto blato. To so baje ugasli ognjeniki. Luna je torej na svoji površini podobna naši zemlji: ima ravnine, doline in gorovja. Zvezdoslovci trde, da na luni
ni več vode. ker ni okoli nje nikoli videti oblakov. Tudi ni na njej takega ozračja kakor na naši zemlji; zato so tam sence ostro izražene; ni tudi jutranjega in večernega mraka, ker se solnčna svetloba ne more v ozrač u odbijati. Če pa na luni ni vode in ne takega ozračja ko pri nas, potem tam tudi ni takih bitij ko pri nas. Ker se luna na svoji poti okoli zemlje le enkrat zavrti okoli sebe, zato so dnevi na luni dolgi 14 naših dni in noči tudi toliko. Bo pač precej vroče na luni, kjer jo obseva solnce celih 14 dni in pošteno mrzlo tam. kjer 14 dni vlada črna noč!
Mrkovi.
1.	S o 1 n čn i m r k. Če jadrajo po nebu posamezni oblaki, tedaj nam včasih zakrijejo solnce in to takrat, če pride do nas senca, ki pada od oblaka na zemljo. Lahko se opazuje, kako te sence po zemlji beže. Oni ljudje, ki jih taka senca pokrije, ne vidijo solnca, solnce jim je otem-nelo, mrknilo = zmračilo se; prav za prav pa je le oblak solnce za-kril. 'i o se tudi lahko zgodi, če pride luna pred solnce in pada njena senca na zemljo. Pokaži to z globusom in kroglico na svetlem oknu! Ako globus vrtiš, vidijo učenci, kako hiti senca kroglice po globusu. Prebivalci, ki pridejo v to senco, ne vidijo solnca; mrknilo jim je. Kako stoje solnce, luna in zemlja ob solnčnem mrku? Za katere lunine mene se to zgodi? Ker pa imamo na leto 12krat mlaj, bi bilo 12 solčnih mrkov. To se pa ne zgodi zaradi tega, ker je lunina pot poševna med zemljo in solncem in le včasih, največ dvakrat na leto, pride v ravno črto z zemljo in s solncem. Ker se potnika luna od zahoda proti vzhodu, zato prične solnce na desni strani zatemnevati. Razloži popolni, obročasti in delni mrk!
2.	L u n i n m r k. Kakor pada senca od oblaka proti zemlji in dela sploh vsaka reč senco na nasprotni strani luči, tako tudi nareja zemlja senco, ki sega daleč po zraku. Če pride luna v to senco, tedaj njena svetloba ugasne: luna mrkne. Pokaži to z globusom in kroglico pri svetlem oknu! Za katere lunine mene se to zgodi? Zakaj ni na leto 12 luninih mrkov? Razloži popolni, delni lunin mrk! Kateri mrk je bolj splošen, solnčni ali lunin? Lunin, ker tega vidijo skoro vsi prebivalci na nočni strani zemlje, solnčnega pa le tisti, ki jih pokriva lunina senca, ki pa nikoli ne pokrije polovice zemlje. V 19 letih imamo navadno 29 luninih in 41 solnčnih mrkov. Vzemi »koledar« in ponazoruj to, kar se tam čita o mrkovih za dotično leto ter pripravi učence za opazovanje mrkov, ki se pri nas vidijo!	(Dalje prih.)

SLOVSTVO.
slovenska šolska matica v ljubljani.
Kakor na vseh poljih človeškega umovanja, tako bo tudi na pedagoškem polju svetovna vojna prov-zročila velike preobrate. 2e sedaj se nam kažejo novi vidiki in novi cilji ter se nam odpirajo nova pota k tem ciljem. Vedno bolj spoznavamo na nravno in nabožno podlago se opirajočo značajnost kot edini, pravi in zanesljivi smoter vsake vzgoje. Od nje je zavisna srečna bodočnost ne samo poedinca ampak tudi družbe, ki vanjo spada posameznik: obitelji, naroda, cerkve, države in nazadnje vsega človeštva. In baš ta vzvišeni, ta idealni smoter doseči ali se mu vsaj približati postaja od dne do dne težavneje, ker nam svetovna vojna s svojim krutim nastopanjem dela na vse strani zapreke in težave.
Sveta dolžnost vsakega očeta in vsake matere, ki ljubita svoje otročiče, vsakega iskrenega rodoljuba, ki je vdan svojemu narodu, vsakega prepričanega kristjana, ki resnično ravna po naukih svoje vere, vsakega požrtvovalnega državljana, ki pričakuje samo v mogočn; Avstriji srečno bodočnost svojega naroda, in nazadnje vsakega ljudo-milega človeka sploh, ki zaupa na zmago višjih človeških idealov je, da z vsemi močmi podpira vsako resno stremljenje za najvišjimi smotri resnično vzorne vzgoje najširših slojev ljudstva.
Slovenska šolska Matica si je zastavila nalogo z vsemi močmi gojiti teoretično in praktično pedagogiko, ki nam kaže pot, po kateri se približujemo, kolikor je to sploh mogoče, najvišjim smotrom človeške
vzgoje. Baš v sedanji dobi se ji stavijo najtežavnejše naloge, baš sedaj je treba zbrati vse moči. ki vedejo do tega visokega cilja. In baš sedaj se ji ta naloga najbolj obtožuje. Pred vsem bi rabila sedaj največ gmotnih sredstev; nasprotno pa se ji krči iz obče znanih vzrokov število članov in torej tudi njeni dohodki. Ali je to res neobhodno potrebn o? Slabi časi? Gotovo. Nihče ne dvomi, časi so težavni, zelo težavni. Toda: 4 krone na leto! Ne veliko več ko en vinar i na dan! Ali je res nemogoče ta mali dar položiti lastni izobrazbi, občni kulturi, domovini na oltar?
Naša prošnja velja v prvi vrsti učiteljstvu, učiteljem in učiteljicam, naj zastavijo vse moči, naj agitirajo in ne mirujejo, dokler ne bo vsaka šola, vsak znan učitelj ali znana učiteljica storila svoje dolžno: ti nasproti Slovenski Šolski Matici. To bodi častna naloga vsakega učitelja in vsake učiteljice — na gospodičine se najbolj zanašamo, te to znajo! Drugič pa prosimo tudi denarne zavode, da nam pridejo na pomoč. Razen edine Mariborske posojilnice, ki nan; je vsako leto blagodušno žrtvovala svoj dar, nismo dobili še o-:1 nobenega denarnega zavoda ni vinarja, k večjemu, da je kateri letalno plačal. Ali se gospodom, ki sede pri blagaj-' ni, res zdi matičino delo tako malo vredno, da rajši podpirajo vsakoja-ka zabavna podjetja, ko naše tako jasno in vzvišeno kulturno in nesebično delo? —
Nazadnje velja naša prošnja vsakemu rodoljubu, ki ima še kaj srca za narodni napredek in za — narodni obstanek.
Bog daj, da bi naš klic ne bil glas vpijočega v puščavi!
Prispevki naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Blagajnik Slovenske Šolske Matice, gospod Jakob, Dimnik, šolski vodja v Ljubljani.
H. Sclireiner, t. č. predsednik.
B. OCENE.
Maria Gregorič, Istruzione p r a t i c a d i 1 i n g u a e g r a m-m a t i c a s 1 o v e n a. Trst 1916, založil I. Stoka. Cena 3 K; 162 strani, vel. 8".
Tovarišica Marica Gregorič, tiči teljica v Skednju pri Trstu, ki nam je znana po svoji zbirki mladinskih iger, je sestavila za Italijane pričujoči »Praktični pouk slovenskega jezika in slovenske slovnice«, in sicer, kakor stoji na naslovnem listu, »po metodi, prikladni za samouke in za morebitni pouk v srednjih šolah«.
Knjiga ima svojo skoraj romantično zgodovino. Rokopis je bil leta 1913 dovršen, prevzel ga je založnik Paternolli v Gorici. Zaradi občne tiskarske stavke pa se z natisom ni moglo pričeti. Kar izbruhne vojna, osobje je šlo pod orožje, tiskarna ni delovala. Naposled nam napove vojno še Lah, ki je pričel Gorico reševati z granatami. Hiša tvrdke Paternolli, ki stoji na Glavnem trgu (na »Travniku«) tik pod gradom (kastelom), je postavljena naravnost v smeri strelov težkih laških topov, ki so bili namerjeni na grad. Večkrat zadeta, se je hiša sesula in je pokopala tiskarniško in knjigarsko zalogo tvrdke Paternolli. Pisateljici pa se je posrečilo, kakor nam je povedala v pagovoru na koncu knjige, iz razvalin rešiti svoj rokopis, sicer razdrapan, a porabljiv. — Knjigo je prevzel drug založnik in — evo! izšla je še med vojno.
Knjiga je načelno važna, ker dokazuje rastočo pomembnost našega jezika. Kateri veliki narod bi se pač
1 hotel učiti slovenščine? Imamo_ slo-i vensko slovnico za Nemce in Cehe, pisano v nemškem, oziroma v češkem jeziku in — precej pri kraju smo. Drugim narodom se doslej še | ni zdelo vredno se učiti nelahkega jezika poldrugomilijonskega narodi-ča. In Italijani? Ti so prebivali ven-dar v najožjem stiku, vsestransko pomešani z nami. A da bi se učili našega jezika? Res tega ni bilo kdo-ve kaj treba, ker so se naopak Slovenci učili in naučili — laščine. Vendar, kar je dovzetnih Italijanov, ti so vedno uvidevali, da je to razmerje v njih kvar, ker so jih Slovenci s : vojim jezikovnim znanjem nadkri-Ijevali povsod, kjer je treba obsežnejšega znanja, in so bili pri vsakem skupnem tekmovanju na boljšem.
Taki preudarki so bili pač vzrok, da je že leta 1902. v Milanu pri tvrdki Hopli izšla slovenska slovnica za Italijane. Ta prav dobro pisana knjiga pa zaradi svoje stro-kovnjaške temeljitosti pač ni dosegla namena. Ostala je neopažena; niti italijanskim jezikoslovcem y našem Primorju ni bila znana.
Kako resno in objektivno ter pravilno pa so pametni Italijani v našem laškem obzemlju uvaževali resnični jezikoslovni položaj, se spozna iz sledečega dejstva: Ko so leta 1911 ustanavljali v Gorici italijansko realno gimnazijo, se je bilo treba odločiti, kateri moderni jezik se naj v tej gimnaziji poleg nemščine uvede kot obvezni predmet. Drugod je na realnih gimnazijah uvedena francoščina, v Gorici pa je po nasvetu najuglednejšega italijanskega profesorja dotedanje skupne goriške gimnazije bila nasvetovana slovenščina namesto f r a n-c o š č i n e kot obligatni predmet. Ker je učna uprava prepustila odločitev intresovanim krogom, sem iaz kot tedanji skupni ravnatelj go-
riške gimnazije dal sklicati starše in sploh zastopnike prebivalstva, da bi se o stvari posvetovali. Volja se je res nagibala na stran slovenščine proti francoščini. Po preteku enega leta sem zapustil Gorico in sem pozneje videl, da so se zadeve lotili javni in politični krogi; razpravljalo se je o njej na dolgo in široko po listih. S tem je bila, to si lahko mislimo, ideja onega profesorja pokopana.
Pri tej priliki se je tudi resno vpraševalo, ali bi se dobila primerna knjiga za pouk slovenščine na podlagi laščine. Knjige ni bilo; a baš tedaj je naša Marica Gregorič vprašala pri meni, kako in kaj bi bilo s tako knjigo. Razume se, da sem njeno misel pozdravil.
Danes je knjiga dotiskana; italijanski listi so jo toplo sprejeli, in sicer z načelnega stališča, da se Italijani morajo seznaniti s Slovenci, s katerimi živijo v tako ozkem stiku. To pomeni napredek v sporazumevanju narodov. S tega splošnega stališča tudi mi knjigi prisojamo posebno ceno. — Da bi jo obsežno in podrobno ocenjevali, to se nam ne zdi notrebno. O njej bodo morali soditi Italijani, ki se je poslužujejo pri uku in pouku. — Jaz postavim sem le nekaj splošnih opazk.
Knjigi se pač vidi da je bila dovršena, osobito dotiskana med vojno. Tiskovnih pogreškov je mnogo; motili bodo le samouka. — Tisk tii pregleden. Ta nedostatek kazi sicer obično vse v italijanščini natisnjene knjige. Posebno motijo neke ozko stisnjene petitčrke, ki so porabljene med navadnimi, vselej kadar se je hotelo štediti s prostorom. Pri prihodnji izdaji bo dobro, če kak izvedenec v tipografskih stvareh nadzira natis.
Zasnova knjige ima zdravo podlago; s praktičnim združenjem slov-
nice in uporabljenega štiva se učenec dobro uvaja v znanje jezika. Posebno hvalimo bogato izbiro be-rilnih vežb, ki omogočujejo spozna-vo pravil, popolnijo besedni zaklad in prikazujejo posebnosti slovenskega sloga. Posamezni zgledi za slov-niška pravila pa na mnogih mestih že od 1. strani dalje niso srečno izbrani. Na koncu so pridejani nekateri navadni pogovori in nekaj pristnih setavkov v slovenskem jeziku. Obestranski slovarček zaključuje knjigo.
V podrobnostih je kajpada mnogo nedostatkov. Ni strani, kateri ne bi imeli kaj pripomniti s formalnega ali vsebinskega stališča. Tega drobiža pa ne bomo tu naštevali; na razpolago smo pisateljici za drugo izdajo. Tedaj bo čas. da se knjiga dodobra prelista v vsakem kotičku.
Posebno nedostaten je dodani slovar. Ta bi moral obsegati vse besede, ki se nahajajo v vajah. Po kakem načelu so vanj sprejete besede, ini ni jasno. Na cedilu pa nas puščajo pri mnogih berilih. Pri pouku se ta pomanjkljivost res ne bo občutila, samouk na bi bil mnogokrat v zadregi.
Knjigi želimo mnogega in hitrega uspeha; pisateljica pa naj ne opeša s trudom, da bo kolikor mogoče, še izpopolnjevala svojo zaslužno knjigo.
Maribor, 15. novembra 1916.
Dr. Jos. Tcminšek.
Naše ujede. 1. del: Sove. Z 10 podobami in 8 prilogami. Spisal dr. Janko Ponebšek. Ponatis iz »Carni-ole« 1905—1906. Cena K 3-50. V Ljubljani, 1917.
Muzejsko društvo za Kranjsko je izdalo in založilo v ponatisu iz »Carniole« spis dr. Janka Ponebška
o sovah, ki zadovolji znanstvenike, a tudi učitelje in lovce, sploh vse, ki ljubijo prirodo in njene krilate prebivalce.
Najprej navaja pisatelj slovensko, hrvaško in nemško slovstvo o ptičeslovju ter našteva tudi najvažnejše strokovne časopise. Nato sledi splošni prirodopis ptic. ki poljudno uvaja v to stroko tudi one bralce, ki se še niso mogli poučiti o tem poglavju v kaki slovenski učni knjigi. V naših krajih živi stalno ali mimogrede 13 vrst sov. Pisatelj opisuje posamezne vrste zelo natančno ter se opira pri vsaki trditvi, kakor je to znanstvenikom navada, na strokovno slovstvo. Iz naslova »Naše ujede« mogoče sklepaš, da teče razprava le o domačih sovah in krajih, toda govoreč o zemljepisni razširjenosti te povaja pisatelj preko vse Evrope tja v Azijo in celo Ameriko. Slednjič se ustavlja seveda na domači grudi ter zbira z največjo skrbjo raztresene kamene in kamenčke, gradeč iz njih kolikor mogoče živo sliko teh ponočnih ptic. Prav tu spoznaš najlaže, da nam leži to polje iz prirodoslovja še neobdelano ter da g. dr. Ponebšek res še orje ledino. Na 8 prilogah upodablja slednjič po brezhibnih svetlorisih točne slike sovjih nog.
Kakor moraš priznavati veliko načitanost, ki z njo obvladuje naš ptičeslovec domače in tuje strokovno slovstvo, tako in še mnogo bolj je treba hvaliti, da tuje slovstvo ne obvladuje njega, kakor se to dogaja našim znanstvenikom. Besede tečejo s peresa brez posebnih okraskov, toda neprisiljeno in gladko, božajo išesa, a jih ne pretresajo in žalijo. Razorava dokazuje, da zadošča mehka narodna govorica tudi drugim znanstvenim zahtevam, da lahko pogrešamo ono posebno znanstveno, a tuje izraževanje, ki ga vsi-
j ljujejo nekateri možje. Včasih se res zdi, da je oreh po vsebini in obliki prerobat in pretrd ter da ne moreš izhajati brez tuje prevlake, toda doslednost premaga vse težave. Le poglejmo!
Na strani 25 čitaš: »Zoologični sistem ali sestav je razvrstitev posameznih organizmov po stalnih znakih v kategorije nižjega in višjega reda. Praktični pomen sistema je preglednost celokupnega življen-skega sveta ter lahka določitev posameznih organizmov in njih uvrstitev v celokupnost; njegova teo-1 retično-znanstvena vrednost pa leži s postavljanju omenjenih kategorij, njih utemeljevanju ter v razumevanju pomena in vsebine posameznih ka-i tegorij.«
Lahko pa pišeš tudi takole: »Zoološki sistem ali sestav razvršča posamezne organizme po stalnih znakih v skupine nižjega in višjega reda. Sestav ima ta praktični pomen, da lahko z njim pregledaš in določuješ posamezne organizme ter jih uvrščaš v celokupnost: sestav je pa tudi teoretično - znanstvene vrednosti, ker postavlja zgoraj omenjene skupine, jih utemeljuje ter razlaga po namenu in po vsebini.«
Cenjeni bralci naj presojajo sami. kaj je bolje, kaj je pravo. Pripomniti pa je treba, da je to edini idstavek, ki mogoče ozlovolji jezikoslovca.
Pisatelju želim občudovalcev iie le med znanstveniki, temveč prav posebno med lovci. Lov naj se ne meri več samo po plenu in po izstreljenih nabojih. Lovci naj marveč vse-bolj gledajo in prisluškujejo, kako diha in utripa priroda; kar so slišali in videli, o tem pa naj poročajo strokovnjakom.
Dr. Leopoid Poljanec.
Razgled : Kultura.
33
C. KNJIŽEVNE NOVOSTI.
Dvodelno P. Končnikovo berilo za eno-do trirazrednice je izšlo v c. kr. zal. šol. knjig. I. del, namenjen 2.—4. šol. letu, je uotiskan.O knjigi, ki so jo priredili na podlagi prejšnjih, še mnogokje zdaj uvedenih Končnikovih beril, P. Končnik, P. Flere, M. Lichtenwallner in A. Požegar, še iz-pregovorimo obširneje. 2e zdaj pa lahko pristavimo, da nam jamčijo znana imena prirediteljev za dobro in vestno sestavo res porabnega ljudskošolskega berila.
Knjige S. Š. M. za I. 1916. S. Š. M. je
izdala za 1. 1916. dve knjigi: Pedagoški letopis XV. zvezek in od pedagoških učnih knjig konec Viktor Bežkovega »Občno v z g o j e s 1 o v j e z d u š e s 1 o v-n i m u v o d o m«. B. Občno vzgojeslovie, li. snopič. — O drugi knjigi je »Popotnik« govoril že v lanskem letniku, o prvi pa prinesemo prihodnjič obširneje poročilo in pregled.
Dr. J. Richter: »Bildende Kunst und Vergeistigung der Etirziehungsarbeit« je
naslov knjigi iz zbirke pedagoških spisov
lista »Schaffende Arbeit und Kunst in der Schule«; izšla je kot brezplačna priloga za lanske listove naročnike v praški šolsko-znanstveni zal. A. Haase. Na knjigo se v tekočem letniku še povrnemo.
V isti založbi je izšla:
F. Hausinann »Siidsteierisehe Heimat«,
ki jo je prejelo naše uredništvo na ogled in ki jo priporočamo interesentom.
»Biicher und Bilder« iste založbe je brezplačen vodnik po založništvu in bo dobro služil dotičniku, ki si hoče nabaviti del za študij o novi šoli.
»Avstrijska slava v prvih dneh vojne«
je naslov mladini namenjene knjižice, ki jo je napisal tovariš Pavel Flere in jo z risbami okrasil Maksim Gaspari. O čem knjižica govori, pripoveduje naslov sam, snov pa je obdelana, primerno otroškemu duhu, živahno in lahko. — Založila je knjižico c. kr. založba šolskih knjig na Dunaju, kjer se prodaja po 1 K 15 vin. Knjižico bi si želeli vezano, ker je namenjena največ šolarskim knjižnicam, katerim jo toplo priporočamo.
RAZGLED.
A. KULTURA.
Dva grobova.
Dva dni povrsti je segla v Ljubljani smrtna kosa med prve vrste slovenskih pedagogov: dne 2. grudna 1916. je umrl dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik v p. Franc Leveč, drugi dan za tem pa ie zaspal v Oospodu dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik v p. Franc ti u b a d. Dolžnost glasil slovenskega učiteljstva, s katerega večino sta stala pokojnika v neposrednem stiku, je, da se ju še posebe spominja vsaj s skromnimi vrsticami.
Franc Hubad, ki je bil rojen leta 1849. na Skaručini pri Ljubljani, je služboval po dovršenih modroslovnih študijah na
j gimnaziji v Ptuju — kjer se je tudi ude-i leževal takratnega narodnega gibanja — in v Gradcu. Od tu je odšel do svojega na-[ stopa kot učiteljiščni ravnatelj v Ljubljani I. 1895. za referenta v naučno ministrstvo. Leta 1901. je postal deželni šolski nadzornik za slovenske šole na Kranjskem. Ko pa se je leta 1903. deželno šolsko nadzorništvo delilo v nadzorništvo za srednje in za ljudske šole. si je obdržal Hubad prvo, drugo pa je prevzel njegov prijatelj in naslednik na mestu učiteljiščnega ravnatelja ljubljanskega, Fran Leveč.
Šoli in mladini je posvetil Hubad vse svoje delo. Izdal je več narodnih pravljic in drugih mladinskih knjižic, ki so vedno priljubljeno mladinsko čtivo: leta 1902. je
izdal v c. kr. založbi šolskih knjig skupno z ravnateljem Schreinerjem »Čitanko za obče ljudske šole«, ki je zbudila takrat v Slovencih upravičeno senzacijo. Skrb za šolo in šolsko delovanje ga je privedla I. 1903. tudi v naš list ter je razpravljal v njem o lierbart - Zillerjevih formalnih stopnjah. Vendar pa Hubadovo delovanje ni bilo toliko javnega značaja, kar tudi ni odgovarjalo njegovemu resnemu tihemu bistvu. Prav dobro ga označuje njegova prenovitev Anton Janežičevega slov.- nemškega slovarja —- obširnega dela, polnega truda in natančnosti. V boju za slovensko šolstvo je bil pokojnik neupogljiv in tak nam ostane v častnem spominu. —
Fran Leveč je slovenskemu učitelj-stvu kakor tudi slovenski javnosti preznana osebnost in razpravljati v obširnem njegovem delovanju bodo poklicani predvsem drugi slovstveni krogi.
Rojen leta 1846. na Jezici pri Ljubljani, je dovršil leta 1871. na Dunaju modroslov-ne študije ter postal profesor na realki v Gorici, zatem v Ljubljani. Tukaj je bil od leta 1886. do 1901. tudi okrajni šolski nadzornik, dve leti ravnatelj na učiteljišču, potem pa deset let deželni šolski nadzornik za ljudsko šolstvo na Kranjskem.
Tako je osredotočil dolgo vrsto let svoje delovanje skoro izključno na ljudsko šolo; in kaj -je imela od njega ta. ve najbolje učiteljstvo, ki je službovalo pod njim, in ki mu je bil vedno odkrit prijatelj in zaščitnik. Da se je slovensko šolstvo v Ljubljani in pozneje na vsem Kranjskem tako povzdignilo, je Levčev4h ena največjih zaslug pri njegovem vsestranskem narodnem delovanju. Kako udano pa mu je tudi bilo slovensko ljudskošolsko učiteljstvo, so kazale prisrčne čestitke iz teh krogov ob njegovi 70Ietn!ci, ki jo je obhajal že težko bolan.
Lep, nevenljiv spomin nam ostane nanj in lahka bodi obema prijateljema, ki sta se skoraj obenem poslovila od tega sveta, rodna gruda, kateri je veljala njuna ljubezen in delo vsega njunega življenja!
O odborovi seji Slovenske Šolske Matice, ki je bila dtie 9. decembra 1916 od 2. i do 4. ure popoldne v poslopju »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani in katere so se ude-; ležili poles predsednika Schreinerja odborniki B e ž e k , Dimnik in G a b r-šček nam je došlo nastopno poročilo:
Po pozdravu udeležencev se je gosp. predsednik spomnil najprej smrti N j e g o-! vega Veličanstva Franca Jožefa 1. ter posebno poudaril nevenljive zasluge, ki jili je pridobil blagopokojnik kot zaščitnik in pospešitelj vseh kulturnih stremljenj, zlasti tudi šolstva vseh Njegovemu žezlu podložnih narodov. Zategadelj smatra on za sveto dolžnost »Slovenske Šolske Matice« kot zastopnice vseh teženj, ki so v zvezi s šolskim napredkom slovenskega naroda, da ohrani nesmrtnim Njegovim ma-j nom večno hvaležni sporrtin.
A Matici se je spominjati tudi še pre-minjenja dveh drugih mož, obeh šolnikov-I prvakov, ki sta v kratki časovni razdalji i ter skoro istodobno sledila svojemu Najvišjemu gospodu v smrti: dvornih svetnikov j in deželnih šolskih nadzornikov Franca L e v c a in Franca H u b a d a. Dočim le-! temu priteče že kot ustanovniku in več-■ letnemu podpredsedniku in odborniku Šol-j ske Matice častno mesto v nje zgodovini i in mu bo treba postaviti dičen spomenik v prihodnjem Letopisu, je oni, bodisi kot ; slovenski pisatelj, bodisi kot šolnik, pod ko-jega vodstvom se je kranjsko ljudsko šol-j stvo tako visoko povzpelo, gotovo vreden iste časti. Slava njiju spominu!
Ker so se društvene publikacije za leto 1915. spričo izrednih razmer toliko zakasnile, da se razpošiljajo šele sedaj (Letopis za leto 1915 in pa 3., t. j. zadnji snopič Bežkovega Občnega v z g o j e s 1 o v j a) In ker so iste neugodne razmere znatno zmanjšale število društve-nikov ter s tem tudi društvene dohodke, je pač odpustljivo, da se skrči tudi množina publikacij v tem smislu, da izidejo prihodnje leto knjige kot knjižni dar hkrati za le-i to 1916. in 1917. za običajno društvenino štirih kron ter v obsegu običajnih letnih pu-
Razgled i Šolstvo;
35
blikaeij (kakih 14 pol). Po možnosti izidejo tri knjige: 1. Letopis za leto 191(>. in 1917. z aktualnimi pedagogike in didaktike se dostajajočimi članki, 2. B e ž k o v o O b-č n o u k o s 1 0 v j e (kot nadaljevanje njegovega Občnega vzgojeslovja) in 3. zadnji snopič pokojnega Julija Olovackega Flore slovenskih dežel. -— Ker si je Matični odbor svoj čas začrtal veleob-širen knjižni program, ga je treba od časa do časa zopet pregledati ter z ozirorn na že izvršeno delo in vsakokratne najnujnejše potrebe določiti, katerih še nerešenih knjižnih zadač se je najprej lotiti na korist učiteljstva in učiteljskega naraščaja, ki po pravici pričakuje od Šolske Matice, naj mu nudi potrebnih sredstev za strokovno izobrazbo v domačem jeziku. V informacijo pedagoških pisateljev, ki naj bi se kar naj-črvsteje oklenili Šolske Matice, gotovo ne bo odveč nastopna direktiva, ki si jo je začrtal odbor v zadnji seji za bližnjo bodočnost.
Najprej je bilo priskrbeti našemu uei-teljstvu priročne učbenike za p o-s e b n o metodiko posameznih 1 j u d s k o š o 1 s k i h predmetov, za katere nam jih doslej še nedostaje, v prvi vrsti za najtežji, a tudi najhvaležnejši ljud-skošolski pouk. namreč v prvem šolskem letu, v tako imenovanem elementarnem razredu, kateremu izza 3estalozzija najimenitnejši metodiki najpro-svetnejših narodov po pravici posvečajo najskrbnejšo pažnjo; a mi ne premoremo niti ene ročne knjige za elementarski pouk. Silno nam je potrebno dobrih, jedrnatih navodil za j e z i k o v n i, z g o d o v i n s k i, p r i r o p i s n i, telovadni, risarski ter za pouk v r o č n i h delih. Pozneje bi bilo tudi misliti na slične učbenike na meščanskih šolah.
Po vzoru zgodovinske učne snovi Api-hove-Bežkove bi bilo treba prirediti slične zbornike tudi za druge realije. Ker pa se nam njih nadaljevanja ni še tako brzo nadejati, naj bi se za sedaj zadovoljili z u č-b e n i k i za realije, ki se smejo rabiti na večrazrednih ljudskih šolah in naj bi od-
pomagale vsaj nekoliko siromaščini realnih oddelkov naših čitank.
Veliko zaslugo pa bi si brez dvoma stekla Matica ne le za učiteljstvo, nego tudi za vse razumništvo, ako bi se ji posrečilo spraviti na svetlo slovarček mani znanih, a v občevanju olikaucev vseh slojev neizogibno potrebnih i z-r a z o v i n reke 1. Izdelan bi bil seveda na podlagi Pleteršnikovega slovarja ter naj bi bil zajedno stvarni in etimološki tolmač ter pravopisni voditelj, a po zgledu Weydejevega slovarja (Wor-terbuch fiir die deutsche Rechtschreibung« v- Tempskega založbi) naj bi obsegal poleg kratkega, a točnega pregleda pravopisnih pravil kar največjo množico besed (Weyde jili nudi 35.000 na 271 straneh, izmed kojih pravopisna pravila ne zavzemajo niti 22 strani).
Nič napačna ni zamisel, ki se je sprožila ob koncu seje: naj bi se Letopis razširil v nekako pedagoško s m o t r o (revijo). Toda ker je v ta u amen treba dogovora z neko učiteljsko organizacijo, a zvršenemu dogovoru treba pritrditve po občnem zboru, ki bi se v ta namen zvršil o veliki noči 1917 ter nadomestil izostali občili zbor leta 1915., ne kaže za sedaj o tem načrtu govoriti.
Ko je potem blagajnik presenetil odbor z zagotovilom, da gmotno stanje društveno ni baš neugodno ter pohvalil nekega okrajnega šolskega nadzornika, v kojega okraju so vse šolske knjižnice naročnice Šolske Matice, je predsednik, želeč udeležencem vesele božične praznike, zaključil vrlo uspelo odborovo sejo.
B. ŠOLSTVO.
Naše obrtno - nadaljevalno šolstvo 111 njega reforma.
L Obrtno-nadaljevalne šole imajo namen, da pospešujejo izobrazbo obrtnih, tovarniških in trgovskih vajencev. Po našem obrtnem redu morajo vajenci obiskovati obstoječe splošne obrtno - nadaljevalne šole (oziroma pripravljalne tečaje) kakor tudi
strokovne nadaljevalne šole, dokler ne dosežejo popolnoma učnega smotra. Ako šolski prostori in druge okolščine dopuščajo, sinejo tudi pomočniki in samostojni obrtniki obiskovati te šole. Na zahtevo pomočnika, ki še ni izpolnil 18. leto, mu mor a obrtnik dovoliti potrebni čas za obisk obrtno-nadaljevalne šole.
Šolski pouk na teh šolah traja v obče 2 do 4 leta in sicer skozi 7 do 8 mesecev na leto in s 6- do lOtedenskimi urami. Obrtne šole naj spopolnujejo v svojih enoletnih pripravljalnih tečajih znanje manj izobraženih vajencev v učnem jeziku, v pisanju, računanju in risanju, v svojih dveh do treh razredih pa poučava obrtne vajence teoretično in kolikor mogoče tudi praktično v obrtnem spisju, obrtnem računstvu, obrtnem knjigovodstvu, nadalje v zakonoznaustvu in strokovnih vedah.
Obrtno-nadaljevalue šole so ali splošne ali strokovno obrtne-nadljeval. šole. V prvih so vajenci vseh v šolskem okolišu zastopanih obrtov združeni, kar je razlog, da je pouk v takih šolah bolj teoretičen in le deloma prikrojen praktičnim potrebam posameznih obrtov, kvečjemu, da obstoja nekak večji razloček v pouku med trgovskimi vajenci, ki ne rabijo v toliki meri risanja, in pa med rokodelskimi vajenci. V krajih, kjer ni dovolj vajencev ene in iste stroke, se more pač edinole splošna obrtna - nadaljevalna šola ustanavljati, kajti tudi ta v izdatni meri skrbi za vajenčevo obrtno izobrazbo.
V krajih, kjer je ena obrtna stroka, oziroma so sorodne obrtne stroke v večjem številu zastopane in je število vajencev v dotičnih obrtih nad 20 do 30, tam naj se pa raje ustanavlja strokovna obrtna - nadaljevalna šola. Na Kranjskem obstojajo strokovne nadaljevalne šole le v Ljubljani in sicer ena za trgovske obrti, ena za stavbne obrti, ena za mehanično-tehnične obrti in ena za umetne in oblačilne obrti. Na Primorskem sta dve strokovni obrtni nadaljevalni šoli s slovenskim učnim jezikom in sicer v Gabrovici za zidarje in v Nabrežini za kamenarje.
V Št. Vidu nad Ljubljano je z ondotno splošno obrtno nadaljevalno šolo združen poseben strokovni razred za mizarske pomočnike, v Zagorju ob Savi pa se za steklarje vrši poseben triurni pouk na teden.
Ko po vojni nastanejo zopet redne razmere, ne bo treba le skrbeti, da že obstojne obrtne-nadaljevalne šole prično zopet z rednim šolskim poukom, temveč da se tudi še ustanove nove obrtne nadaljevalne šole.
Na Kranjskem bi bilo v prvi vrsti treba, da se v Ljubljani ustanove še obrtne nadaljevalne šole za gostilničarske, za pekovske in slaščičarske ter za mesarske vajence. Jesenice na Gorenjskem se izvan-redno hitro razvijajo, ker leže na narodnogospodarsko jako važnem križišču, ozfiroma razpotju prometnih črt Beljak (Celovec)-Karlovac in Beljak (Celovec)-Trst in imajo razvito železno industrijo. Poleg Ljubljane je to edini kraj na Kranjskem, ki ima mnogo pogojev za razvoj v večje mesto. Kljub temu pogrešajo Jesenice obrtne nadaljevalne šole, ako ravno bi v tem kraju ne morala biti le obrtna nadaljevalna šola. temveč tudi kaka državna obrtna šola mehanične tehnične stroke, oziroma vsaj podružnica ljubljanske državne obrtne šole.
Tudi v drugem oziru trpi naše nadaljevalno šolstvo. Obrtne nadaljevalne šole se imajo namreč boriti z velikimi finančnimi težkočami, ker žive takorekoč le od prostovoljnih podpor, a iri nobenega zakona, ki bi določil, kdaj in kje se naj ustanavljajo te šole. kako naj bodo urejene in na kakšen način naj se krijejo stroški za njihovo vzdržavanje.
11. Na Dolenjem - Avstrijskem in Salc-burškern imajo posebne zakone o obrtnih nadaljevalnih šolali in bi bil posebno tozadevni solnograški zakon za naše razmere pripraven. Naj navedem par važnih določb soinograškega zakona o obrtnth nadaljevalnih šolali.
Po tem zakonu se mora ustanoviti splošna obrtna nadaljevalna šola, kadar se nahaja v kakem kraju, oziroma v bližnjih krajih v okolišu 3 km tekom 3 let najmanj
20 vajencev, ki imajo priliko obiskovati druge obrtne nadaljevalne šole. Posebne strokovne obrtne nadaljevalne šole ali pa vsaj strokovni oddelki na splošnih nadaljevalnih šolah naj se ustanavljajo, kadar so na razpolago za strokovni pouk potrebni prostori, učila in učne moči, a na vsak način se mora to zgoditi, kadar je 30 vajencev istega obrta, oziroma sorodnih obrtov. Za slučaj, da bi se take strokovne nadaljevalne šole ali strokovni oddelki ne mogli ustanoviti, naj se po možnosti vpelje strokovni pouk v skupinah.
Ne gre pa le za vprašanje, kedaj in kje naj se ustanavlja obrtna nadaljevalna šola, temveč tudi za kritje vzdrževalnih stroškov. Na Solnograškem tvori okoliš obrtne nadaljevalne šole poseben šolski okraj in razpolaga vsak tak, eno ali pa tudi več sosednjih bližnjih občin obsegajoči o-kraj s posebnim zakladom za obrtne nadaljevalne šole. Iz tega zaklada se krije večina stroškov za vzdržavanje v šolskem okolišu se nahajajoče, oziroma se nahajajo-čili nadaljevalnih šol. Občina, kjer se nahaja obrtna nadaljevalna šola, je dolžna skrbeti za nastanitev, za kurjavo in razsvetljavo obrtnih nadaljevalnih šol. V prvi vati se imajo javna šolska poslopja in učila ter šolska oprava dotičnih javnih šol uporabljati. Ako obsega okoliš nadaljevalne šole več občin, takrat morajo sosedne občine povrniti primeren del za nastanitev, za kurjavo in razsvetljavo naraslih stroškov občini šolskega kraia. šolski zaklad pa se sme pod gotovimi pogoji tudi uporabljati za ustanovitev, vzdržavanje in podpiranje vajenšltfih domov, vajenskih zavetišč itd., nadalje za strokovno sponolnitev učiteljev na obrtnih nadaljevanih šolah.
Po saleburškem zakonu se stekajo v šolski zaklad: 1. doneski za učila: 2. prispevki države in pa morebitne prostovoljne podpore obrtnih zadrug itd. Ker ti zneski seveda ne zadostujejo za pokritje vzdrževalnih stroškov, se ostali del teh stroškov tako porazdeli, da trpi dežela 50%. občine šolskega okraja 10% in 40% celota onih obrtnikov v solnograški vojvodini, ki mera-
I jo prispevati k trgovski in obrtni zbornici, j Teh 40% plača pravzaprav trgovska in obrtniška zbornica, a jih pobira potom do-klad k pridobnini.
Na Kranjskem ni nobenega zakonitega i ključa za porazdelitev vzdrževalnih stroškov in so pred vojno znašali ti stroški na i leto približno 73.000 kron. Porazdelil se je ta znesek naslednje:
24.500 K ie plačala država kot redno
;u
7500 K kot izredno podporo;
1200 K so znašali šolski dohodki;
11.000 K je plačal deželni odbor:
4200 K trgovska in obrtniška zbornica;
14.000 K so dale občine;
4000 K zadruge in razni drugi faktorji;
7000 K je bilo nepokritih.
Razvidno je tedaj, da so znašali državni prispevki in šolski dohodki okoli 33.000 kron in da je od ostalih 40.000 kron trpela dežela približno 28%, trgovska in obrtniška zborrtica 10%, občine 35%, razni faktorji 10% in je bil znesek 17% še nepokrit. Za slučaj, da bi se na Kranjskem stroški z* vzdrževanje porazdelili po istem ključu kakor na Saleburškem in bi se državna podpora izplačala v istem merilu kakor sedaj, nadalje če bi se z ozirom na ustanovitev novih obrttith nadaljevalnih šot, z ozirom na povišanje plače itd. celokupni stroški zvišali na 100.000 kron, potem bi se ti stroški porazdelili naslednje:
45.000 K država;
1000 K šolski dohodki;
27.000 K dežela;
5400 K občine;
21.600 K trgovska in obrtniška zbornica.
Popolnoma nova je uvedba posebnega deželnega šolskega sveta za obrtno n a d a I j e v a 1 n e šole na Saleburškem. Ta šolski svet sodeluje pri izvršitvi določb o obrtiiVh nadaljevalnih šolah in ie obenem strokoven svet deželne vlade v vseh zadevah, ki se tičejo obrtnih nadaljevalnih šol. Člani tega sveta so: 1. po en zastopnik pristojnih ministrstev; 2. dva zastopnika deželne vlade; 3. dva zastopnika
deželnega odbora; 4. en zastopnik nadškofijskega ordinari.iata: 5. nadzornlik obrtnih nadaljevalnih šol; 6. predsednik trgovske in obrtniške zbornice, oziroma njegov zastopnik; 7. zastopnik mesta Salcburg; 8. dva od deželne vlade, dogovorno z deželnim odborom imenovana voditelja obrtnih nadaljevalnih šol mesta Salcburg; 9. dva zastopnika učiteljev in voditeljev obrtnih nadaljevalnih šol v ostalem delu kronovine, ki se izvolita iz srede; 10. ravnatelj obrtnega pospeševalnega urada in končno 11. zastopniki obrtnega in trgovskega stanu, ki jiii volijo obrtne zadruge, oziroma zveze obrtnih zadrug in pa solnograški odsek zveze industrijalcev.
Ker so na Kranjskem deloma druge razmere, bi se moral seveda tak svet obrtnih nadaljevalnih šol primerno drugače sestaviti.
Omenim naj še, da so na Solnograškem izvzeti od tega zakona one obrtne nadaljevalne šole, ki so priklopljene državnim obrtnim. oziroma strokovnim šolam. To je povsem naravno, ker so te šole neposredno podrejene c. kr. ministrstvu za javna dela. Pri nas na Kranjskem je kočevska obrtna nadaljevalna šola organično zvezana z državno strokovno šolo za mizarstvo v Kočevju, dočim so razne obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani neodvisne od ljubljanske državne obrtne šole. Seveda je želeti, da se iz strokovnih kakor tudi finančnih razlogov slično kakor v Kočevju tudi v gotovo važnejši Ljubljani priklopijo obrtne nadaljevalne šole državni obrtni šoli.
Steska v »Slov. Narodu«.
C. TO IN ONO.
Enotna šola je bolj problem šol po deželi kakor mestnih šol. Kajti boljši in nadarjeni učenci v mestih imajo možnost, da razvijajo svoje zmožnosti na srednjih in višjih šolah. Otroku na deželi je ta pot zaprta, razen da se mu odpre z velikimi gmotnimi žrtvami. Za nje torej odpadejo dobrote enotne šole. Kot najboljši sede v razredu ter morajo deliti čas, delo in smoter z najslab-
šimi učenci. Učitelj se muči in ubija z duševnimi ubožci, tako da ne preostaja za na-darjenejše dosti, vsekakor pa premalo. V tem pa je nevarnost, da ti ne napenjajo sčasoma svojih sil, kakor bi bilo to treba ter se tako gubi zaklad duševnega dela, ki bi rodil drugače lahko bogate uspehe.
! Torej tudi raz narodno-gospodarsko stališče je ustvaritev enotne šole tudi za šole po deželi nujno vprašanje. (Heywang: »Land-schulprobleme und Landlehrerirage«.)
Ljudskošolski učitelji na Ogrskem dobe za tekoče leto po 600 K draginjske doklade.
Učitelji v vojni. »Freie Schulztg.« izkazuje padlih nemških učiteljev s Češkega 413. »Deutschtnahr. Schulblatt« izkazuje padlih nemških učiteljev z Morave 113. ranjenih, bolnih in pogrešanih je 599, odlikovanih 195. — Po poročilu »Karntner Schtilbl.« je padlo 43 koroških učiteljev, odlikovanih je 76. - Kakor poroča »Pad. Ztg.« je padlo iz Berlina (brez predmestij) 196, ranjenih je 293, pogrešanih in ujetih 42, železni križ jih je dobilo 374, od teh 20 tudi 1. razreda. — »Siichs. Schulztg.« pravi, da je padlo 1090 saških učiteljev. — Virtem-berški »Das Lehrerheim« naznanja, da je padel 501 evangel. učitelj, vrhutega je padlo 176 katoliških učiteljev, skupaj na Vir-temberškem 677 učiteljev. Železni križ je dobilo 797 učiteljev, druga odlikovanja 769 učiteljev. — Po »Vestniku« je doslej ranjenih češk',h učiteljev 392, bolnih 173, pogrešanih in ujetih 283.
Lepa sodba o slovenskih vzgojiteljih. Pod naslovom »Spomin na pokojnega tajnega. svetnika Thalloczyja« (sekcijsk)i načelnik v Belgradu, ki se je ponesrečil pri železniški nesreči na Ogrskem) je prinesel »Slov. Narod« sledeče vrstice: Spoznala sva se bila v Belgradu, kjer sem občudoval njegov spomin in njegovo informiranost o kranjskih razmerah. Na tako visokem mestu, kakor ga je zavzemal Thalloczy, ga gotovo ni moža, ki bi jih poznal tako točno kakor on. Izvzeti so seveda oni, ki so zra-sii na naših tleh. Kakih 14 dni pred njegovo smrtjo sva se še skupaj vozila ob priliki njegovega nadzorovanja Sandžaka. Lo-
čila sva se pri staroslavneni srbskem samostanu Miloševu in takrat mi je dejal: »Kolikor sem prišel v svojem življenju v dotiko s profesorji, sem našel največjo nadarjenost za jezike in sposobnost za organizacijo med profesorji slovenske narodnosti. Šolstvo v Bosni in Hercegovini je delo slovenskih pedagogov. Obžalujem, da ne zavzemajo tam več vodilnih mest.« Lepše sodbe ne potrebujemo zase niti nasprotniki slovenskih pedagogov! — Dr. J. N.
Delavsko društvo »otroških prijateljev (Kinderfreunde)«. Društvo je Is i t o ustanovljeno v Avstriji že pred vojno, a zlasti se ie razvilo v sedanjem času, ko so naraščale potrebe, katerih odvrnitev je bila društvu zastavljena naloga, odvzemati delavskim družinam del vzgojnih nalog ter skrbeti /m telesno in duševno učvrstitev delavskega naraščaja. Pred vojno sta bili državni podružnici le na Nižjeavstrijskem iti na Štajerskem, dozdaj pa sta se ustanovili tudi na Koroškem in na Moravskern in državna zveza upa razširiti svoje delovanje sistematično tudi na ostale kronovine. Najprej gre za to, da ustanove deželne zveze kolikor mogoče krajevnih podružnic, vmes med deželno in krajevno organizacijo pa se vrine okrajna podružnica, ki bo obsegala manjši krog krajnih ter jih združevala v skupnem delu. Vsaka krajevna podružnica naj bi imela zavetišče in igrišče, vsaka o-krajna letovišče. Deželni zvezi pripada naloga združevanja okrajnih podružn'ic in pridobivanja sredstev. Državna zveza pa razvija propagando, izdeluje pedagoška navodila za delo manjših organizacij ter sploh podpira javno mladinsko oskrb. (Zsch. f. K.-Sch. u. Jug.-Ftirsorge.)
Alkohol in duševne zmožnosti. V knjigi »Die Arznei- und Genussmittel« poroča profesor F. M ii 11 e r, o poskusih, ki so se delali na učencih, da se določi medsebojni vpliv med uživanjem alkohola in duševno delazmožnostjo. Od 1790 preiskanih otrok jih 435 še nikdar ni pokusilo alkohola, 45 pa ga je pilo redno vsak dan. Od prvih jih je dobilo 34'6% noto I, 48'8% noto II in 16"6% noto III. Od otrok, ki so red-
no pili alkohol, jih je dobilo 14 7% noto I, 40% noto II in 46'3% noto III. ■ Kaj se iz teh podatkov učimo?!
Šolska higiena na japonskem. Letno poročilo vzgojnega oddelka za leto 1915. kaže precejšnje zvišanje zanimanja za šolsko higieno in sicer ne le med tarnošnjimi zdravniki, pač pa tudi v krogih pedagogov in sploh širšega občinstva. Važnost uspešne šolske higiene se jasno kaže iz podatkov zdravniških preiskovanj, k( so se vršila na Japonskem v svrho ugotovitve o zdravstvenem stanju učencev z ozirom na njihovo konstitucijo, skrivljenje hrbtenice in na očesno moč. Kot pridobitev na vzgojnem i torišču na podlagi zdravniških spoznanj je | zaznamovat': dejstvo, da je delo šolskega zdravstva poslej vedno intenzivnejše. Posebna pozornost se posveča telovadbi, prostem tekanju in športu; na učiteljiščih se | uvajajo borilni in dzSudzitsu-tečaji. Posebne j naredbe določajo snaženje šolskih prosto-; rov, da se ubrani tuberkuloze in drugih infekcijskih bolezifi; šolski nadzorniki pa morajo zlasti paziti na šolsko higieno, pospeševati razbistritev staršev z razgovori in predavanji. Zlasti vqžna pa ie pomnožitev i šolskih zdravnikov; od 21.049 javnih šol ima že 13.965 t. j. 66% svojega lastnega šolskega zdravnika.
Iz »Zeitschr. f. K.-Scli. u. J.-F.«.
Šola za služkinje na Švedskem. V Up-
sali so pred kratkim otvorili šolo, v kateri se šoliodrasla dekleta izobražujejo v vseh panogah gospodinjstva, da si potem lahko kot izučene služkinje služijo svoj kruh. Ta šcla ie nekaka »reformska šola za domače delo«; zavod je na deželi in internat, kjer dobivajo učenke hrano in vsestransko izobrazbo. Poleg praktičnih strok, ki obsegajo vsa hišna in domača opravila, se poučuje tudi teoretično in sicer zlasti o hra-| nit vi in o zdravstvu.
Iz »Zeitschr. f. K.-Sch. u. J.-F.«.
Zlata knjiga francoskih učiteljev. Tudi francoski učitelji so kakor avstrijski in nemški junaški bojevniki za svojo domovino. Kakor je posneti po »Zvezi francoskih
učiteljev«, je padlo na polili časti in slave 2600 francoskih učiteljev. To poročilo je zanimivo v tem, da je bil prvi francoski vojak, ki ie padel v sedanji vojni, vojak-učitelj, po imenu Piugeot. V vojni je bilo doslej ranjenih 7000 učiteljev, ki so se o-zdravlieni vrnili na bojišče. 775 jih je prejelo pohvalo, 61 pa jih je odlikovanih s t.astninii znaki,
Uspcscbljenostni izpit za gospodinjske učiteljice. Po naredbi c. kr. ministrstva za javna dela z dne 24. novembra 1916, štev. 72.333, morajo učiteljske kandidatinje za kuharske in gospodinjske šole napraviti zrelostni izpit od leta 1917 naprej le na iz-obraževališčn za gospodinjske učiteljice na kuharski šoli gostilničarske šole na Dunaju ali pa na izobraževali.šču za gospodinjske učiteljice društva »Vesne« v Brnu na Mo-ravsfcem. Za naprej se bodo morale torej tudi kandidatinje iz naših krajev na enem teh zavodov izobraževati za gospodinjsko-učiteljski poklic.
Vojaški pouk v šolah. »Streffleurs Mli-iitiirbiatt« ve iz ukaza vojnega ministrstva z dne 31. decembra 1916, da bodo na predlog armadnega poveljstva in s privoljenjem učnega ministrstva uvedli v divilnih srednjih šolah pouk v vojaških disciplinah. Učili bodo oficirji po eno ali dve uri na teden, za kar bodo dobivali na leto 400 kron. Poučevali bodo o vojaški službi ter razlagali navduševalne izglede iz sedanje vojne v s\ rho povzdige patrioPičnega mišljenja. Po-
leg tega bodo imeli tudi predavanja o aktualnih vprašanjih z vojaškega stališča.
Kako naše ljudstvo dela nove besede.
Pred leti je tovariš prot" meni grajal našo fizikalno terminologijo kot netočno in nerazumljiv®1, Kot primer je navajal Atvodo-vo »padalo« (Falltnaschine) in »padalnik« (Fallschirrn), češ, da se ti dve besedi in v njima tičeča pojma ne moreta razločevati. Ugovarjal sem mu, da so takšne besede v | duhu našega jezika in da Si vsak, ki pozna pojem, spoji z njim tudi dotično besedo.
Letos v počitnicah sem se vsled pomanjkanja delavcev zopet ukvarjal s kmet-j &kim delom in orodjem. V 27. letih, odkar I sem odšel z doma, se je marsikaj izpreme-! ni Id, zlasti v tem oziru, da se mnogo dela opravlja z novimi, pri nas prej neznanimi stroji. N. pr. so tri vrste novih plugov za sejanje, za okopavanje in za ogrebanje koruze. Ljudje imenujejo te tri stroje kratko-malo: »se.iač«, »okopač« in »ogrebač« in vsak, ki ima z njimi opraviti, ve, kaj po-; menijo dotične besede.
Pri tej prfliki mi pride na misel pripovedka, katero sem slišal, seveda ne jamčim za njo. Ko so v Zagrebu napravili železnico na Gornji grad, niso vedeli hrvatskega imena za to novo napravo. PokKcali so Kmeta iz Like in ga vprašali, kaj da je to. Odgovoril je: »E, to je uspenjača!« In imeli so pristno narodni izraz, ki se je popol-| noma vdomačil. Tako mi n. pr. tudi mnogo j bolj ugaja hrvatski »plin praskavac« kakor naš »pokalni plin«.	F. V.
Mia in posojilnica Jtlieia loniia" v LJubljani.
legistrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Zadružnik zadruge postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K se vplača naenkrat in se obrestuje po 5°/0.
Vstopnine se plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejenjajo od vsakega, ce tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4 '/2 °/0. Obrestovanje se pričenja s 1. in 16. vsakega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih.
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 25 h v znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se principielno ne odgovarja.
Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in soboto od '/26. da V26. ure-popoldne.
Društvo „Selbsthilfe"
štajerskega učiteljstva
je praznovalo v marcu 1916 dvajsetletnico svojega obstanka V ta namen je podpisalo 30.000 K za tretje vojno posojilo skupaj že 50.000 K. Nastalo je iz malega začetka, obdajalo ga je stalno nezaupanje, vendar je premagalo vse ovire, napreduje vzlic zaprekam svetovne vojne ter podpira v najhujšem času
one, ki so jih zapustili njegovi umrli člani. Iiep dokaz za resničnost teženj po enotnosti in skupnosti, kakor jih je vodil težki vojni čas, bi bil, če bi pristopili društvu vsi štajerski učitelji iu učiteljice, ki še niso njegovi člani. Pristop je VlatlkOČen za vsakogar, kakor nikjer drugje. Pojasnila daje drnštveno vodstvo v Gaisliorn-u na Gornjem Štajerskem.
j _
=Zf
"fižfin™""™ barve,
Giinther Wagner-jeve umetniške in najfinejše tehniške akvarelne ::::::: barve
■■■■■■■■■
prekašajo glede čistoče, sijajnosti, me-ševitosti in trpežnosti vse doslej znana izdelke.
: Najprikladnejša znamka za šolsko rabo i
Giinther Wagtier-jevi
tekoči tuši
prevladujejo svetovni trgi
Gospodom učiteljem risanja so na zahtevo napleski (namazi) in cenik na razpolaganje.
GtlNTHER WAGNER,
Hannover in Dun«j X/JL Obstoja od 1838. —i 40 odlikovanj.
UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI
registrov. Std^uga z omej. zavezo
Frančiškanska ulica 6.
t Cenjenemu učiteljstvu in slavnim okrajnim šolskim svetom priporočamo v ebilita naročila vse predpisane šolske tiskovine po najnovejših vzorcih, najnovejše mladinske spise lastne in druge zaEoge, poštne in druge tiskovine za šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih in meščanskih šolah, učne načrte, razne napise na lepsnki itd. - Zahievsjts cenik, ki se pošlje brezplačno in poštnine prosto. - Vsako leto izide ,Ročni zapisnik* z osebnim Statusom in imenikom vseh šol po slov. deželah.