Vsemirovo sporočilo. *)                             J
f%«^                                          (Prilika.)                                                      ™
jOLo leži kralj Vsemir na smrtnej postelji,  in se mu približa zadnja ura,
J^Sjfi. pokliče  še jedenkrat svoje sinove in dvorne dostojanstvenike k sebi,
blagoslovi je in prosi, naj tudi po njegovej smrti vladajo v njegovem
smislu ter jim mej drugim tudi to naroei, da se njegovo truplo ne sme polo-
žiti v zaduhlo rakvo,  nego v črno  zemljo,  kamor se polagajo  tudi ostanki
drugih Jjudi,  da ondii strohni in se v prah in pepel izpremeni, katerega bo-
deta veter in čas raznesla na vse strani sveta.   rKamor bodo atomi (nedeljivi
delki)  mojega  trupla pali,"  pravi  kralj  s proroškim  glasom,  nondu  bodeta
vladala rajski mir in sreča."   '
Ko je blagi vladar zatisnil v smrti oči, pokopali so ga v črno zemljo mej tri širokovejnate lipe vrhu visoke gore, od koder se je videlo daleč po širo-kem svetu.
Prišli pa so v temnej noči grozni. hudobni ljudje na goro, izkopali kra-ljeve ostanke, prenesli jih v veliko mesto in jih skrivaj položili v kamenito iz sk&le izdolbeno rakvo, kamor niti zrak ni blizu mogel, da bi tako zabranili sreči pot med človeštvo na zemlji.
Od sib dob se je zopet vrnilo zlo na zemljo. in novo trpljenje in novo gorje tare eloveški zarod. Le vsakih sto Jet pošlje dobri Bog neznaaega ptitSa
*TGlej BVrtec" 1881. leta, stran 26.
180
na sveto goro, kder je nekdaj počivalo Vsemirovo truplo, da ondu pod lipami pobere droben kamenček ter ga vrže med nesrečnc ljudi. In ta kamencek miru zboljša njih stanje ter vzbudi v človeškein srci plemenite misli, kakor vzbudi vzpomlad v semenu no?e kali, ki rasto in obrode stoteren sad. Ljudem pa, kateri so ukrali Vsemirove ostanke, izpremcnil je pravični Bog srea v trd kamen, in ta dedščina je ostala tudi njihovim -unukom v delež.
Na gori pa, kjer ,je počivalo nekoliko časa pJenienitega kralja sveto traplo, ohranili so se Se pojmi o pravej uerazrušnej sreči. PrebivaliM, nasoljeni po gorab, žive še danes zadovoljno in srečno. Z gorske višine gledajo v široki svet in se vesel<5 pri domačih ognjiščib domačc sreče, ne vedoč, da okrog ia okrog po vsem svetu, kakor dalefi sega bistro oko človeško, ukazuje zlatu železo, a ondii zopet železu zlato.                                                      Jos. Lavnč