Štev. 7.              V lijubljani, 1. malega sppana 1903.             
Pesmi Borisovai
Pomlad.
V daljni, tuji deželi                                            Pa so prispeli vetrovi,
spavala je pomlad,                                             mehki vetrovi do nje,
bila sirota zaprta                                                Ui so jo gnali s sabo
v mrzel,  kristalen je  grad.                                daleč iz tuje zemljč.
Kamor so  prišli, vabili so \z zemljice cvet, v hipu  izginila  z zemlje brata sta snežec in  led.
<title>Slovo.</title>
Že solnce zatonilo                                              Nebo obdal večerno
za daljno je goro,                                              oblačni je cwoj,
ko sem od drage rodne                                    le ena je žarela
vasi jemal  slovo.                                                še zvezda  nad  menoj.
In šel sem dalje, dalje sred tihega polja otožen in samoten Uoi zvezda vrh neba.
<title>Cvetka.</title>
Polje v jutranji                Rožica v gozdu                Skozi vejevje                    Kaj bi se tudi
rosi  blesti se,                  glavo priklanja,                solnce posije,                   ne sramovala,
v vasi vesela                    mirne in sladke               cvetko  rde?ica                  ko je jutranjo
pesem glasi se.               sanje še sanja.                lahna oblije.                     zoro prespala . . .
7
.,........_ ...-»¦    146   «j-                             .....9
V maju.             •                                   I
Prišle so Ijube ptice                                           Prepevale popevke                                      fl
iz juga spet v naš kraj,                                     nam bodo noč in dan,                            .    H
privabil v naše gaje                                            odmevalo njih petje                                    ¦
veseli jih je maj.                                                 (rez goro bo in plan.                                  H
In fuli bodo pesmi                                                                I
prelepe vsi Ijudje,                                                                 H in radost se vselila bo v sleherno srce.
<title>V tujm</title>i.                                                               "
Oj, sredi polja, oj, sredi polja                          ,,0j, dale? od tod, pod snežno goro
pa rožica bela stoji                                           predrago stoji mi polj6;                                ;;^f
in fa5o nedolžno priklanja k tlom,                  tam sredi polja, tam sredi polja                    jj
v otožnosti  mi govori:                                      pa znanke mi  moje živč .  .  ."
In padla pod no? na širno ravan je slanica iz neba;                                 .
r                         *'         _                     konJala je žalostno rožico,                    ¦.  ¦-¦^¦- .
•¦¦   ..'-                                                                                                 oj, rožico sredi polja ...                                           .                                                                                            M
<title>Voščilo</title>.
(Rozi Arriglerjevi.)                                                        '
Draga moja Jložica,                            On, prijatelj mil olrok,
slavni svoj obhajaš god,                       bodi vedno varuh tvoj,
kaj ii za vezilo daj                             c^/jemu živi in detuj,
danes Ijubl stric-gospod?                      za JSoga in narod svoj.
Dobra deklica si res,                           JCo v Cjubljano pridem spef,
od sveta neskvarjena,                           kupim U verižico,
v cerkvi, v šoli in doma                      ali pa — še bolje bo —
pridna in nadarjena.                            tepo novo knjižico.
Anton Medved    .