G ODETS I ST I Glasilo Zveze geodetov Sfovenlje Journal of Association of Sunreyors, Slovenia UDK 528=863 ISSN 0351 - ~271 Letnik 40, št. 3, str. 189-284, Ljubijana, november 1996 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in preclseclnik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag Boris Bregant, Marjan Jenko, mag. Božena Lipej, profc/r. Bmnko Rojc, doc.dr. Radoš Šummc/(1, Joe Triglav in Michael Brane/ (Beljt1st, Severna Irska), dr. Norbert Bartelme (Gradec, Avstrija), Franqois Salge (Paris, Francija), profdr. Hennann Seegcr (Frankft111, Nemčija), profdr. Erik Stubkjccr (Aalborg, Danska) UDK klasifikacija: mag Boris Bregant Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Internet: http://www.sigov.si/gu/zvezag/gv.ht111I Naročnina: za organizacije in podjetja 20 000 SIT, za člane geodetskih društev 1 200 SIT Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062 Tisk: Po11še, Ljubljana Naklada: 1 500 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 231992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1996 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 40 3 1996 G TS s Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 I Vol. 40, No. 3, pp. 189-284, Ljubljana, November 1996 · Editor-in-ClzieJ; Editor-in-Chmge, aml Technical Editor: Boženll Lipej, M.Se. Program me Board: Chairmen of Territorial Swwying Societies and the Presidcnt of lhe Association of Swveyors of Slovenia Editorial Board: Boris Bregant, M.Se., Mwjan Jenko, Boženll Lipej, M.Se., Prof Dr. Branko Rojc, Dr. Radoš Šwnrada, Joe Triglav and Michael Bremci (Belfast, N01thcm Jreland), Dr. Norbcrt Bwtelme (Graz, Austria), Fmnrois Salge (Pari.1·, France), ProfDr. Hermann Seeger (Frankftirt, Germany), ProfDr. Erik Stublcjccr (Aalbo1g, Danenwrk) UDC Classification: Boris Bregant, M.Se. Translation into English: Ksenija Davidovič Translation in/o Gemum: Breme Čop Lectar: Joža Lakovič Jssued quwterly !11ten1et adclress: h//p://www.sigov.si/gu/wezag/gv.html Subscriptions and Editorial Address: Geodetski vestnik- Editoria/ Stajf; Šamnoviceva ul. 12, S!-1000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 613243 87, Fax: +386 61 32 57 66, Email: bozena.lipej@gu.sigov.nwil.si. Published Quarterly. Annua/ Subscription 1996: SIT 20 000. Personal Subscription (Survcying Society Membcrship) 1996: SIT l 200. Drawing Accounl of the Associalion of Swvcyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printec/ by: Povše, Ljubljana, l 500 copies Geodetski vestnik is in pmt jinanced by the Minislly far Science mul Teclmology According to thc Minisoy of Culture letter No. 415-21 l/92mb dated March 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is one of thc products far which a 5% proc/ucls sa/es tax is paid. Copyright © 1996 Geodetski vestnik, Association of Swveyors Slovenia Vol. 40 3 1996 6~0U~IJA M~U Ul?ŽA. VO 1~ LOML~O SI\UV~OST JO STROKOVNO POSVETOVANJE 29. GEODETSKI DAN PORTOROŽ, 21.-23. NOVEMBER 1996 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠTVO ORGANIZACIJSKI ODBOR REDAKCIJSKI ODBOR > Milan Brajnik > Andreja Cergolj > JanezDotti > Jurij Hudnik > Jana Knific Reja > MihaMuck > Aleksander Parkelj > JožeSmrekar > AndražŠinkovec > TatjanaŠteblaj > Miloš Šušteršič > Jože Vovk > mag. Pavel Zupančič-predsednik > mag. Božena Lipej > doc.dr. Anton Prosen-predsednik > mag. Roman Rener VSEBINA CONTE TS IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Tomaž Kocuvan, GEODETSKA SLUŽBA MED DRŽAVO IN OBČINAMI 195 Franci Bačar: Stanko Pristovnik: MNENJE RECENZENTA 199 Tomaž Kocuvan, THE SURVEYING SERVICE BETWEEN STATE AND THE COMMUNES 200 Franci Bačar: Stanko Pristovnik: REVJEWER'S OPINION 205 Miran Janežič: TRlDIMENZlONALNl FOTOGRAMETRIČNI ZAJEM PODATKOV ZA !ZDELA VO PROSTORSKIH MODELOV ARHITEKTURNIH OBJEKTOV THREE-DIMENSIONAL PHOTOGRAMMETRJC ACQUISITION OF DATA FOR THE PRODUCTJON OF SPATJAL MODELS OF ARCHITECTUPvlL OBJECTS 206 Anton Prosen: ŠTUDIJ PROSTORSKEGA PLANIRANJA NA UNIVERZI V LJUBLJANI THE STUDY OF SPATIAL PLANNING AT THE UNIVERSITY OF LJUBLJANA 213 Jurij Režek, VLOGA GEOINFORMACIJSKEGA CENTRA V OBČINI Edvard Mivšek: THE ROLE OF THE GEO!NFORIWATJON CENIRE IN THE COMMUNE 219 Radoš Šumrada: OPREDELITEV KAKOVOST! PROSTORSKIH PODATKOV DEFINJTJON OF THE QUALIIY OF SPATJAL DATA 226 Fl01jan Vodopivec, ŠTUDIJ GEODEZIJE VČERAJ, DANES, JUTRI Dušan Kogoj: THE STUDY OF GEODESY YESTERDAY, TODAY AND TOMORROW PREGLEDI NEWSREVIEW Tomislav Bašic. NEKATERE IZKUŠNJE IN REZULTATI PRI VKLJUČEVANJU SODOBNIH et al.: MERJENJ V OBSTOJEČE GEODETSKE NAČRTE VARIOUS EXPERIENCES AND RESULTS JN THE JNCLUSION OF MODERN 234 MEASUREMENTS IN EXIST!NG GEODETIC PLANS 242 NedjeljkoFrančula,50. OBLETNICA GEODETSKEGA USTA Miljenko Lapaine: 50TH ANNJVERSARY OF THE GEODETJC JOURNAL GEODETSKI LIST 247 Marko Gostovic: SMERI RAZVOJA K.1\TASTROV V SVETU DEVELOPMENTAL ORJEJ\!TATION OF CADASTRES AROUND THE WORLD 253 .Željko Zlobec: PREDLOG O PRIZNANJU SPECIALIZACIJE V GEODETSKEM POKLICU PROPOSAL FOR THEACI<.NOWLEDGMENTOF SPECJALIZATJON JNTHE PROFESSJON OF GEODESY 258 43 LET GEODETSKEGA VESTNlKA 40 YEARS OF THE GEODETIC JOURNAL GEODETSIU VESTNIK Boris Bregant: Božena Lipej: OB 40. OBLETNICI IZHAJANJA GLASILA SLOVENSKIH GEODETOV GEODETSKI VESTNIK-INTERVJU Z GLAVNO UREDNICO MAG. BOŽENO LIPEJ ON 1HE 40TH ANNJVERSARY OF THE PUBLICATJON OF THE JOURNAL OF SLOVENJAN SURVEYORS, GEODETSKI VESTNIK - JNTERVIEW WITH THE EDITOR-JN-CHJEF BOŽENA LIPEJ, M.SC 260 40 LET GEODETSKEGA VESTNIKA - NEKAJ PREGLEDOV 40 YEARS OF GEODETSKI VESTNIK - CERTAJN REVJEWS 264 Mimi Žvan: NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV O GEODETSKEM VESTNIKU PO 40 LETIH IZHAJANJA CERTAJN STATISTICAL DATA ON GEODETSKI VESTNIK AFTER 40 YEAR.S OF PUBLICATION 270 REKLAME COMMERCIALS NAVODILO ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV INSTRUCTIONS FOR AUTHORS 275 281 IZ ZNANOSTI IN STROKE UDK 061.14.008(497. 12):528 061.3(497.12-2) Portorož "1996":528 GEODETS SLUŽBA MED v v RZAV IN OBCINA I Tomaž Koci1van, mag. Franci Bačar Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Novo mesto Prispelo za objavo: 1996-07-16 Pripravljeno za objavo: 1996-09-04 Izvleček Prispevek obravnava prenos pristojnosti nekdanjih občinskih geodetskih upravnih 01ga11ov na državo in možnosti prenosa določenih pristojnosti s področja d1žavnih organov na .lokalne samoupravne skupnosti in druge izvajalce. Ključne besede: dliava, občina, geodetska služba, geodetske evidence, pristojnosti, zakonodaja Osamosvojitev Republike Slovenije, ki je v marsičem pomenila prelom s prejšnjo ustavno ureditvijo, ni potekala po revolucionarni poti, ampak je sprejemanje nove ustave potekalo po evolutivni poti, oblikovanje novega pravnega sistema pa poteka še danes. Ustavne spremembe so se začele s sklepom Predsedstva SR Slovenije, ko je 16. decembra 1989 imenovalo delovno skupino za pripravo izhodišč za novo ustavo SR Slovenije. Izhodišča za novo ustavo, objavljena v Delu 16. decembra 1989, ki so pomagala imenovani delovni skupini, so napovedovala novo ustavno usmeritev, katere značilnosti bi bile demokratičnost in pravna država v najširšem smislu, pluralizem, tržne oblike gospodarstva itd. V izgradnji novega pravnega reda imajo pomembno mesto v aprilu 1990 izvedene prve povojne demokratične volitve, na katerih si je mesto v slovenski skupščini izborilo 9 strank v skladu s proporcionalnim volilnim sistemom. Posebno mesto v osamosvajanju Slovenije in izgradnji nove ustavne ureditve je plebiscit, izveden 23. decembra 1990, na katerem je večina (čez 88 % ) udeležencev glasovala za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Postopek dokončnega oblikovanja države Slovenije je pomenil sprejem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Novo ustavo Republike Slovenije je Skupščina Republike Slovenije z dvotretjinsko večino vseh poslancev sprejela 23. decembra 1991. ontinuiteta ustavnih norm in pravnega sistema se kaže v tem, da je novo ustavo prejela Skupščina Republike Slovenije, izvoljena po določilih stare ustave in volilnega zakona. Nova ustava je bila sprejeta v ustavnorevizijskem postopku in je ohranila nekatere predpise iz prejšnjega ustavnega reda. Ohranitev veljavnosti zveznih predpisov in njihovo uporabo kot republiške predpise in s tem kontinuiteto pravnega reda je predpisana z določbo l. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije: ,,Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno." a izvajanje upravnih nalog kot dela izvršilne oblasti je bila z Zakonom o upravi organizirana državna uprava. Prenos oziroma prevzem upravnih nalog od občinskih upravnih organov na državne upravne organe je bil predpisan z določbo 101. člena navedenega zakona, ki določa: ,,S Ll.1995 prevzame država od občin vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva, ter vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti občin. Upravne naloge na področjih iz prejšnjega odstavka opravljajo upravne enote, razen nalog geodetske službe, nalog upravnega nadzorstva ter nalog na področju obrambe in zaščite, ki jih opravljajo neposredno pristojna ministrstva." 99.a člen Zakona o lokalni samoupravi pa določa: ,,Predpisi prejšnjih občin, s katerimi so urejene zadeve iz državne pristojnosti, navedene v lOL členu zakona o upravi, veljajo od Ll.1995 dalje kot državni predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo državni organi v mejah svojih pristojnosti. Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 21. in 22. člena tega zakona, veljajo od 1.1.1995 dalje kot občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo organi občin. Z zakoni in drugimi državnimi predpisi določene pristojnosti organov prejšnjih občin za urejanje in izvrševanje zadev iz državne pristojnosti ne preidejo na organe novih občin." Prevzem upravnih nalog od občinskih upravnih organov, ki so bili organi izvršilne oblasti in organizirani po načelu decentralizacije državne (družbene) oblasti po občinah kot družbenopolitičnih skupnostih, je logična posledica 139. člena Ustave R Slovenije, ki v l. odstavku določa, da je občina lokalna samoupravna skupnost, v 140. členu pa določa, da spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Navedeni členi Ustave, Zakona o upravi in Zakona o lokalni samoupravi nam ne dajejo odgovora, katere so pristojnosti države in katere so lokalne zadeve v pristojnosti občine kot lokalne samoupravne skupnosti. Na zahtevo Izvršnega sveta Občine Krško in Državnega sveta je ustavno sodišče v postopku ocene ustavnosti 101. člena Zakona o upravi z odločbo št. U-I-285/94-105 z dne 30. marca 1995 odločilo: ,,Prvi odstavek 101. člena Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) in tretji odstavek 99.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) se razveljavita. Razveljavitev začne učinkovati l. junija 1995." U stavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve poudarilo, da je že v svoji odločbi _ št. U-I-13/94 z dne 20. januarja 1994 (Uradni list RS, št 6/94) jasno povedalo, da mora Državni zbor ob prehodu v sistem lokalne samouprave razmejiti in določiti pristojnosti države in lokalnih skupnosti. Po odločitvi Ustavnega sodišča je prevzem pristojnosti z generalno določbo 101. člena Zakona o upravi v nasprotju z načeli pravne države in delitve oblasti, ki zahtevajo normativno ureditev pristojnosti po posameznih področjih upravnih funkcij in nalog z enim ali več zakoni, saj določbe o Geodetski vestnik 40 (1996) 3 pristojnosti pomenijo pooblastilo določenemu organu za odločanje v posameznih upravnih stvareh. Državni zbor je 26. oktobra 1994 sprejel Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, s katerim je določil ministrstva, upravne organe in upravne organizacije v njihovi sestavi ter njihova delovna področja, Vlada Republike Slovenije pa je z uredbo o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji ugotovila obseg upravnih enot za območja nekdanjih občin in območje mesta Ljubljana ter v njej navedla naselja, ki jih teritorialno pokriva posamezna upravna enota in tako določila krajevno pristojnost posamezne upravne enote. Stvarno pristojno pa upravne enote odločajo v upravnih zadevah na prvi stopnji v vseh zadevah, razen v tistih, ki so s predpisi prenešene v odločanje drugim upravnim organom. Po določbi drugega odstavka 101. člena Zakona o upravi upravne enote niso stvarno pristojne za odločanje o nalogah geodetske službe, nalogah upravnega nadzorstva in nalogah s področja obrambe in zaščite, ki jih opravljajo neposredno . pristojna ministrstva. Razlogi, zakaj je zakonodajalce uvrstil naloge geodetske službe med tako pomembne, da jih opravlja neposredno pristojno ministrstvo, iz same zakonske norme niso razvidni. Naloge obrambe in upravnega nadzorstva so prav gotovo take narave, ki naj bi se opravljale centralizirano. V zvezi z razveljavitvijo prvega odstavka 101. člena Zakona o upravi je Državni zbor sprejel Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. decembra 1994 opravljali organi občin. Stvarno pristojnost državnih upravnih organov določa navedeni zakon kot pristojnost, določeno s posameznimi zakoni, ki so v zakonu taksativno našteti. Tudi s tem zakonom je izvzeta iz stvarne pristojnosti upravnih enot, ki so odraz načela dekoncentracije državne oblasti, pristojnost za odločanje na področju geodetske službe, upravnega nadzorstva in obrambe in zaščite, v nasprotju z razveljavljeno določbo drugega odstavka 101. člena Zakona o upravi pa iz pristojnosti upravnih enot izvzema še inšpekcijsko nadzorstvo. Z določbo 4. člena je ta zakon prenesel naloge geodetske službe na Geodetsko upravo Republike Slovenije. Po določbi drugega odstavka 140. člena Ustave Republike Slovenije lahko država po predhodnem soglasju občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti prenese na občino ali širšo samoupravno lokalno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva. Iz te določbe je razvidno, da je možno prenesti naloge iz državne pristojnosti na občino ali širšo lokalno skupnost, vendar se lahko to opravi z zakonom ob predhodnem soglasju občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti, kar bo prav gotovo odvisno od zmožnosti posamezne občine (prostorskih možnosti, ustrezne kadrovske zasedenosti itd.), država pa mora občini za opravljanje prenešenih nalog zagotoviti sredstva. Prenos pristojnosti nalog geodetske službe, zemljiškega katastra, temeljnih geodetskih izmer, ki se nanašajo na strokovno-tehnične in upravne naloge za potrebe mestnih občin predvideva 6. alinea 2. člena predloga Zakona o mestnih občinah, ki je bil objavljen v Poročevalcu št. 7 dne 7. marca 1996. Zdi se, da prenos nalog geodetske službe in drugih nalog, navedenih v 6. alinei 2. člena predloga Zakona o mestnih občinah iz državne pristojnosti z zakonom na vse mestne občine ni v skladu z določbo 140. člena Ustave Republike Slovenije, saj s takim prenosom državne pristojnosti na vse mestne občine ni izpolnjen pogoj soglasja posamezne Geodetski vestnik 40 ( ! 996) 3 mestne občine za prenos državnih pristojnosti. Če katera izmed mestnih občin soglaša s prenosom državnih pristojnosti, je treba v tem primeru prenesti pristojnost na konkretno občino ali širšo samoupravno lokalno skupnost s posebnim zakonom in ne z zakonskim prenosom državnih pristojnosti na vse mestne občine. Prenos z enim zakonom na vse mestne občine bi bil mogoč samo v soglasju z vsemi mestnimi občinami, soglasje pa bi moralo biti v zakonu izrecno navedeno. V smislu navedene ustavne določbe ter 2. odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije pa je smiselno preveriti ali naj bi se določene naloge geodetske službe in stroke prenesle v pristojnost lokalne skupnosti ali z javnim pooblastilom v opravljanje podjetjem, drugim organizacijam ali posameznikom, in sicer: • vodenje postopkov, ki se deklarirajo kot opravljanje storitev s področja zemljiškega katastra • vzpostavitev noyih evidenc o nepremičninah (kataster zgradb) • vodenje katastra komunalnih naprav • vodenje in izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije • zakoličba stavb in objektov • inženirskogeodetska dela • aerosnemanje in daljinsko zaznavanje • založništvo in izdelava kart ter drugih proizvodov, ki izhajajo iz državnih kart oziroma slonijo na državnih bazah podatkov. Ob urejanju obravnavane problematike bo treba najprej potegniti ločnico med (državno) geodetsko službo in geodetsko stroko. Nosilec geodetske službe je nedvomno Geodetska uprava Republike Slovenije, nosilca geodetske stroke pa je težko definirati. Državni upravni organ je verjetno dolžan zapolniti prazen prostor in ga postopno in ne stihijsko prepuščati drugim kvalificiranim nosilcem: • fakulteti in znanstvenim ustanovam • geodetski zbornici ali interesnemu združenju geodetskih strokovnjakov o geodetom, priznanim strokovnjakom s posameznih področij • Zvezi geodetov Slovenije o drugim neformalnim pobudnikom. Literatura: Odločba u~tavnega sodišča št. U.I.285/94.105 (Uradni list RS, št. 20/95) Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni lisi RS, št. 1-4/91-1 in popravek v št. 19/91-J) Uredba o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 75/94) Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni lisi RS, št. 1/91-1 in 54/l/94) Zakon o delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 19/95) Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95) Zakon o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) Recenzija: Stanko Pristovnik mag. Pavel Zupančič Mnenje recenzenta Pomembnost prispevka je predvsem v tem, da se geodeti seznanijo z načinom prehoda pristojnosti geodetske službe na novo organiziran način izvajanja te službe v skladu z novo sprejetimi sistemskimi predpisi uprave kot izvršilne veje oblasti v Republiki Sloveniji. Zaradi zavarovanja z ustavo zajamčenih človekovih pravic so naloge geodetske službe določene z zakoni, njihovo izvajanje pa naloženo državi oz. njenim upravnim organom. Iz prispevka nekako izhaja, da obstaja teoretična možnost za prenos nalog geodetske službe v izvirno pristojnost občin, ki pa je praktično neuresničljiva, ker se pristojnost lahko prenese le z zakonom po predhodnem soglasju občin. Menimo, da pavšalni prenos nalog geodetske službe v izvirno pristojnost občine sploh ni možen. Določene naloge, zlasti pretežno tehničnega značaja, bi se morda lahko prenesle z zakonom v izvirno pristojnost občine, vendar je iluzorno pričakovati, da bi vse občine izpolnjevale pogoje za izvajanje takih nalog in vse občine tudi pristale na prevzem pristojnosti. Vsekakor je sprejemljivejša rešitev, da se prenese izvajanje določenih nalog geodetske službe na podlagi koncesije in javnega pooblastila na občinske javne službe ali druge organizacije, ki jih občine po potrebi ustanovijo za opravljanje infrastrukturnih dejavnosti (komunala, ceste, ulice, trgi ... ), če seveda službe oz. organizacije izpolnjujejo pogoje za dodelitev koncesije in javnega pooblastila. Poleg svojih, od občine določenih nalog, bi take javne službe oz. organizacije za državo opravljale tudi naloge geodetske službe v skladu z dodeljeno koncesijo in javnim pooblastilom. Prispelo za objavo: 1996-09-09 Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Stanko Pristovnik Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljublj"ana T E GE DETIC SE BE ENTHE ST T ECO MU ES Tomaž Kocuvan, Franci Bačar, M.Se. Swveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Novo Mesto Dislrict Surveying and Mapping Authorily Received for publication: 16 July 1996 Prepared for publication: 4 September 1996 Abstract The paper discusses the transfer of competencies of the former communal geodetic administrative bodies to !he stale, and the possibility of the transfer of certain competencies in the fie!d from sta te bodies /o local self-managed communities and olher contraclors. Keywords: commune, competencies, geodetic records, geodetic sen1ice, legislation, stale UDC 061. 14.008(497.12):528 061.3(497.12-2) Portorož "1996":528 CE TEA D he course of attaining independence in the Republic of S!ovenia, which in several respects meant a break with the former constitutional orcler, did not take a revolutionary path; the adoption of the new Constitution took an evolutionary path, and the forming of the new legal system is stili in progrcss. Constitutional changes began with the decision of the Presidency of the Socialist Republic (SR) of Slovenia .of 16 December 1989, when it appointed a work group for the preparation of starting points for a new Constitution of thc SR of Slovenia. The starting points for the new Constitution, which were published in Delo on 16 December 1989 and servcd as guidelines for the appointed work group, announced a new constitutional orientation which would be characterized by democracy and a legal state in the broadest sense, pluralism, a market economy, etc. The first post-war democratic elections, which took place in April 1990 and in which in accordance with a proportional election system nine parties gained seats in the National Assembly, were an important step in the construction of the new legal order. he plebiscite of 23 December 1990 holds a spccial place in Slovenia's attaining of independence and forming a new constitutional ordcr. The majority of participants ( over 88%) voted for an independent Republic of Slovenia. Thc adoption of the Basic Constitutional Charter on the Sovereignty and Indepcndencc of the Republic of Slovenia and thc Constitutional Law for the Implementation of the Sovereignty and lndependence of the Republic of Slovenia wcre parts of the procedure for the fina! formation of the Slovenian state. The new Constitution of the Republic of S!ovenia was adopted at the Assembly of thc Republic of Slovenia on 23 December 1991 by a two-thirds majority of all delegates. Geodetski vestnik 40 (1996) 3 The continuity of Constitutional norms and the legal system is demonstrated by the fact that the new Constitution was adopted by the Assembly of the Republic of Slovenia, which had been elected according to the provisions of the old Constitution and Electoral Law. The new Constitution was adopted in the procedure for the revision of the Constitution and it retained certain regulations from the previous constitutional order. Thc prescrvation of the validity of federal regulations and thcir use as rcpublic regulations, and the rcsulting continuity of the legal ordcr, are prescribed with thc provision of thc first paragraph of Articlc 4 of thc Constitutional Law for thc Implcmentation of thc Basic Constitutional Charter on the Sovereignty and Independcnce of the Republic of Slovcnia: "Until the issuance of appropriate regulations by thc Rcpublic of Slovenia, the fcderal laws which wcrc in forcc in thc Republic of Slovcnia at thc tirne this law came into force shall be reasonably applied as republican laws in the Republic of Slovenia, if they are not in conflict with the legal order of thc Republic of Slovenia and unless otherwise determined in this law." state administration was organized for the performance of administrative tasks as part of the executive branch with the passing of thc Law on Administration. The transfer of administrative tasks from communal administrative bodics to statc administrative bodies was prescribcd with thc provisions of Article 101 of thc stated law, which prescribes that: "On l January 1995 the statc shall assume ali administrative tasks and compctencies from communcs in the fields for which individual ministries have been established, and all other administrative tasks of authoritative nature from the competencies of thc communes as detcrmincd by law. Administrative tasks in thc fields from the previous paragraph shall bc pcrformcd by administrative units, exccpt for the tasks of the geodctic service, tasks of administrative supervision and tasks in the ficld of defencc and security, which shall be performed directly by thc competent ministries." Articlc 99.a of the Law on Local Sclf-Managcment prescribes that: "The regulations of former communes with which thc mattcrs in state competence listed in Article 101 of the Law on Administration are rcgulated shall be valid from 1 January 1995 onwards as state regulations and shall bc implemented by state bodies and replaccd with thcir own regulations within thc boundaries of their compctence. Thc parts of regulations of formcr communcs from Articles 21 and 22 hereinabovc in which local matters are regulated shall bc valid from 1 January 1995 onwards as communal regulations and shall be implemented by communal bodics and replaced with thcir own regulations. The compctencies of bodics of former communes dctcrmincd by laws and other stale regulations in arranging and executing mattcrs in state competencc shall not bc passed to the bodies of ncw communes.11 The assumption of administrative tasks from conrimunal administrative bodies, . which were bodies of exccutive authority and were organized according to the principle of decentralization of state (social) authority in thc communcs as social-political communities, is a logical consequence of Articlc 139 of thc Constitution of the Republic of Slovcnia, which prescribcs in its first paragraph that Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 communes are local self-managed communitics, and in Article 140 that local matters which communes can regulate independently and which concern ooly the inhabitants of the commune fall under the competence of communes. The above-mentioned articles of the Constitution, the Law on Administration and the Law on Local Self-Management do not provide an answer to thc question of what are sta te competencies and what are local mattcrs which fall in the competence of communes as local self-managed communities. At the request of the Executive Council of the Krško commune and the National Council, the Constitutional Court passed Decision No. U-I-285/94-105, dated 30 March 1995, in the procedure for assessment of constitutionality of Article 101 of the Law on Administration, which states: "The first paragraph of Article 101 of the Law on Administration (Official Gazette of the RS, No. 67/94) and the third paragraph of Article 99a of the Law on Local Self-Management (Official Gazette of the RS, Nos. 72/93, 57/94 and 14/95) shall be annulled. This annulment shall come into force on 1 June 1995.'1 In the explanation of its decision, the Constitutional Court emphasized that they had stated very clearly already in their Decision No. U-I-13/94, dated 20 January 1994 (Official Gazette of the RS, No. 6/94) that upon the transition to the systcm of local self-managemcnt, thc National Assembly must delimit and detcnnine the competencies of the sta te and local communitics. According to the decision of the Constitutional Court, the assumption of competencies with the general provisions of Article 101 of the Law on Administration is in conflict with the principies of a legal state and the separation of powers, which require normative regulatioo of competencies in individual areas of administrative functions and tasks through one or more laws, since thc provisions about competencies rnean the authorization of certain bodies to pass decisions regarding individual administrative matters. n 26 October 1994, the National Assembly adopted the Law on the Organization and Work Area of Ministries with which it determined ministries, administrative bodies and adrninistrntive organizations in their composition, and their areas of work. With the Decree on thc Territorial Extent of Administrative Units in the Republic of Slovenia, the Government of the Republic of Slovenia determined the extent of administrative units for the territories of former communes and thc territory of the city of Ljubljana, and listed settlements within the territories of individual administrative units, thus determining thc local competence of individual administrative units. The material competence of administrative units in administrative matters is at the first instance leve! for all matters, with the exception of those which were trnnsferred by regulations to other decision-making administrative bodies. According to the provisions of the second paragraph of Article 101 of the Law on Administration, administrative units are not materially competent to pass decisions about thc tasks of the geodetic service, administrative supervision, or defence and security; these tasks are performed directly by the competent ministries. The reasons why the legislaturc considercd the tasks of the geodetic service to be so important that they had to be performed directly by the competcnt ministry are not clear from the legal norm itself. However, the tasks of defcnce and administrative supervision are certainly of such nature that they should be centralizecl. Geodetski vestnik 40 (1996) 3 egarding the annulment of the first paragraph of Article 101 of the Law on Administration, the National Council has adopted the Law on the Assumption of State Functions which were Pcrformed by Comnmnal Bodies until 31 December 1994. The stated law determined thc material competence of administrative state bodies as competence detcrmined by individual laws, all of which are listed in this Law. Also in this Law, the competence for decision-making in the field of thc geodetic service, administrative supervision and defence and security, is excluded from the material competence of administrative units, which reflects the principle of decentralization of state authority. Contrary to the annulled provision of the second paragraph of Article 101 of the Law on Administration, inspection control is also excluded from the competence of administrative units. The tasks of the geodetic service were transfcrred to the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia with the provision of Article 4 of this Law. According to the provision of the second paragraph of Article 140 of the . Constitution of the Republic of Slovcnia, the state may transfer the performance of individual tasks from statc competencc to communes or wider local communities with their previous approval, if it also provides the funds required for it. It can be seen from this provision that it is possible to transfer tasks from statc competence to communes or wider local communities, but this may only be done by law and with the previous approval of communcs or wider local communities; this wiil certainly depend on the capabilities of individual communes (spatial capabilities, personnel, etc.); the statc must provide funds for communes to perforrn the transferred tasks. The transfer of tasks of the geodetic service, land cadastre and basic geodetic measurcments which refer to professional-tcchnical and administrative tasks for the needs of city communes is provided for in the sixth paragraph of Article 2 of the proposal for the Law on City Communes, which was published in Poročevalec I•ofo. 7 on 7 March 1996. It seems that the transfer of the tasks of geodetic service and other tasks stated in the sixth paragraph of Article 2 of the proposal for the Law on City Communes from state competcnce to all city communes by law is not in accordancc with the provisions of Article 140 of the Constitution of the Republic of Slovenia, since such transfer of state competcnce to ali city communes docs not fulfil the condition of previous approval of individual city communes for such transfers. If any city commune does approve of the transfer of state competencies, they must be transfered to that particular commune or a wider local self-managed community by a special law and not by legal transfer of sta te competencics to all city communes. Transfer to ali city communcs through one law would be possible only with thc approval of ali city communcs, and thcir approval would have to be explicitly stated in that law. In the sense of the above-mcntioned constitutional provision and the second paragraph of Article 121 of thc Constitution of the Republic of Slovenia, it would be reasonable to chcck whcther certain tasks of the geodctic service and profession should be transfcrred to the competence of local communitics, or, altcrnatively, to companies, other organizations or individuals by way of public authorizations: Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 o managemcnt of procedures which are declarcd as the performancc of services in thc ficki of land cadastrc o setting-up of new real-estate rccords (building cadastre) o management of the cadastre of public utilities 0 management and production of geodetic plans for the needs of site documentation o laying out of buildings and facilities o cngineering-geodetic work o aerial surveys and remote scnsing o publishing and production of maps and other products which are based on state maps or state databases. In regulating the issues discussed above it will first be necessary to draw a line between thc (sta te) geodetic servicc and the geodetic profession. Thc Survcying and Mapping Authority of S!ovcnia is certainly thc bcarer of the geodetic service, but the bcarer of thc geodetic profession is hard to definc. Thc state administrative body is probably obliged to fill in the gap and gradually (but not chaotically) cede it to other qualified bearcrs: o the faculty and other scicntific institutions o the Gcodetic Chamber or intcrcst groups made up of geodctic professionals o geodetic engineers who are rccognized experts in individual fields o the Association of Surveyors of Slovenia o othcr informal proponents. Literature: Decision of the Constitulional Court No, U1285/94,J05 (Official Gazet!e of thc RS, No, 20/95) Tlze Basic Conslilutional Charler on lhe Sovcrcignty and Indcpendcncc of the Republic of S!ovcnia (Official Gazette of the RS, No. 1-4/91-l and comxlion 110, 19/91-1) The Conslilulion of the Republic of Slovcnia (Official Gaze/le of tlze RS, No. 33/91-/) The Conslitulional Law far the Implcmenlalion of the Basic Conslilutional Charter on lhe SOFercignty and Independcnce of lhc Republic of Slovenia (Official Gazette of thc RS, No. 1/91-l and 54///94) Thc Decree on the Ten·itorial Extent of Administrative Units i11 lhe Republic of Slovenia (Official Gazetle of lhe RS, No, 75/94) The Law on Administration (Official Gaze!le of lhc RS, No, 67/94) The Law on Assuming of Stale Funclions which were Pe,fonned by Communal Bodies until 31 December 1994 (Official Gaze!le of the RS, No. 29/95) The Law on Local Self-Managcment (Official Gaze/le of 1/ze RS, Nos. 72/93, 57/94 and 19/95) The Law on the Work Area of Ministries (Official Gaze/le of thc RS, No. 71 /94) Review: Stanko Pristovnik Pavel Zupančič, M,Se, Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Reviewer's opinion The importance of the article lies above ali in the fact that it informs geodetic engineers about methods for the transformation of the geodetic scrvice to a newly organized way of pcrforming these services in accordance with newly adopted systemic regulations for administrative bodies as the exccutive branch of authority in the Republic of Sloveniao In order to protcct human rights guaranteed by the Constitution, the tasks of the geodetic scrvice are determined by laws and their performance is assigned to the statc, Leo its administrative bodies" It somehow follows from this article that there is a theoretical possibility for the transfer of the tasks of the geodetic scrvice to the original competcnce of communcs, but it cannot be cnforced in practice, sincc competencc can only be transferred by means of passing a law on it and with the previous approval of communeso I believe that the general transfer of the geodetic scrvice tasks into original competence of communes is not possible at alL Certain tasks, especially those which are predominantly of a technical nature, could perhaps be transferrcd by law into the original competence of communes, but it is illusory to expect aU communes to fulfil the conditions for the performance of such tasks, or for ali of them agree to assume thcse competencieso The solution of transferring the execution of certain tasks of thc geodetic service to communal public services or other organizations cstablished by communes, if this proves to bc neccssary, to perform infrastructural activities (public utilities, roads, streets, markets, etc) by way of concessions and public authorizations is certainly more acceptable, naturally if these services or organizations fulfil thc conditions for the granting of conccssions and public authorizations to thcmo In addition to their own tasks as determined by their commune, such public services or organizations would perform the tasks of the geodctic scrvice for the state, in accordance with receivcd concessions and public authorizations. Stanko Pristovnik Sun1eying and Mapping Aulho,ity of the Republic of Slovenia, Ljubljana Received far publication: 9 September 1996 Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 -& z La T I E L L,S --ZIO I v UDK (UDC) 528.74:72 681.3.06 JD.004.14 061.3(497.12-2) Portorož „1996":528 FOTOG PO AT O P OSTO A ITE ETRIC ZAJEM ZAIZDE VO O ELOV IH OBJE TOV Miran Janežič Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana Prispelo za objavo: 1996-07-10 Pripravljeno za objavo: 1996-09-02 Izvleček V prispevku so kratko predstavljeni nekateri rezultati diplomske naloge, ki jo je avtor uspešno zagovarjal marca 1996. Osrednja tema naloge sega na področje tridimenzionalne arhitekt ume fotogrametrije. Najpomembnejši rezultat naloge je programski paket "3D", ki deluje v okolju AutoCADr 12 in omogoča tridimenzionalni zajem točk in linij iz fotogrametričnega instrumenta in editiranje tridimenzionalnih podatkov v zaključen žični model objekta. Predlagane rešitve in njihova programska izvedba so rezultat lastnega razvoja. Ključne besede: 3D modeliranje objektov, arhilektuma fotogrameflija, AutoCAD, računalniška grafika Abstract In the paper, some results of thc diploma work which the aulhor succesfully finished in March 1996 are briefly presented. The main /opic is three-dimensional architec/ural photogrammet1y. The most importan/ result of thc work is a program "3D" package operaling in the AutoCADr12 environmenl. The program enables lhe editing of photogramme//ically acquired lhree-dimensional dala in order /o complete wireframe object mode/s. Proposed solutions and the developed program package are the resulls of the author's own development. Keywords: 3D object modeling, archilectural photogra111met1y, AutoCAD, computer graphics l UVOD Uporaba fotogrametrije na področju metričnega dokumentiranja arhitekturnih objektov ima dolgoletno tradicijo. Za očeta fotogrametrije sicer velja francoski inženir-oficir Aim Laussedat, ki je !@ta 1851 prvič uporabil fotografije za topografsko Geodetski vestnik 40 (1996) 3 izmero terena. Vendar je že leta 1858 nemški arhitekt in gradbeni mojster Albrecht Meydenbauer uporabil fotografije za izdelavo načrtov Wetzlarske katedrale. Ko so se kasneje fotogrametrične metode tehnološko spreminjale, so bili med prvimi aplikacijami vedno tudi arhitekturni objekti. Danes pa stroka žal ugotavlja, da se kljub nespremenjenemu ali pa morda celo povečanemu povpraševanju po izmeri in dokumentaciji arhitekturnih objektov, še posebej na področju kulturne dediščine, nove tehnike in fotogrametrični dosežki uporabljajo izjemoma. Ta ugotovitev velja v svetovnih razsežnostih (Streilein, 1994). \iT zrokov za to je seveda več, vendar je po našem mnenju eden od ključnih vzrokov za takšno stanje nezadovoljiva delovno-produkcijska raven obstoječih orodij CAD (computer aided design) in CAAD (computer aided architectural design), ki so le navidezno tridimenzionalna. Tretja dimenzija se običajno ustvari s kombinacijo več ravnin, kar je zelo zamudno in pri obsežnejšem objektu nesprejemljivo. Ta ugotovitev se nanaša na izdelavo tridimenzionalnih arhitekturnih modelov, ki so izdelani iz originalno zajetih fotogrametričnih podatkov. Sicer se moderne fotogrametrične metode in tehnike, kot npr. digitalni ortofoto, avtomatska ekstrakcija robov, segmentiranje, itd. v praksi uspešno uporabljajo. v - Ce želimo 3D-fotogrametrično zajete podatke arhitekturnih objektov nadgraditi v 3D-model objekta z obstoječimi grafičnimi orodji, naletimo na velike težave. Pri tem je pomembno dejstvo, da so objekti praviloma neregularnih oblik in zato tridimenzionalnih funkcij, ki jih uporabljajo projektanti za izdelavo novih projektov, ne morerno uporabljati. Za operativno delo je potrebno izdelati nove funkcije in module, ki delo v prvi vrsti najprej olajšajo oz. sploh omogočijo. Vendar ne gre le za programersko delo. Predvsem je potrebno strokovno opredeliti koncept dela, ki poleg tehnologije dela vključuje tudi ustrezne strokovne rešitve. Izdelava zaključenih tridimenzionalnih modelov arhitekturnih objektov iz izvorno zajetih podatkov je s strokovnega stališča zahtevnejša naloga, kot se zdi na prvi pogled. r, lavni razlogi, zakaj se arhitekturna fotogrametrija usmerja v tridimenzionalr1c V izdelke, so predvsem naslednji: • tridimenzionalna predstavitev objekta je identična naravnemu načinu videnja stvarnosti • izkoristimo dejstvo, da fotogrametrija že v osnovi zajema tridimenzionalne podatke • možnost uporabe 3D-modelov objekta je raznolika. Lahko jih barvamo, senčimo, določamo materiale, vrtimo v prostoru, izdelujemo poljubne prereze, poglede • na modelu objekta lahko izvajamo simulacije posegov (načrtovanje restavracije, rekonstrukcije), preizkušamo različne zamisli. 2 FOTOGRAMETRIČNi ZAJJEM PODATKOV lfN NADGRADNJA V 3D-MODEL Fot?gra~etrični instrumenti o~vo~očajo vektorski z~je~ 3D-koordinat p~sameznih tock obJekta. Iz posnetkov ob1caJno ne moremo zaJetl vseh podatkov (m vse vidno), zato zajete točke in linije niso popolnoma zaključene. Običajni izdelki arhitekturne fotogrametrije so še vedno dvodimenzionalni grafični načrti (tlorisi, narisi, prerezi) v analogni ali digitalni obliki. S projiciranjem originalno Geodetski vestnik 40 (1996) 3 tridimenzionalno zajetih podatkov na projekcijsko ravnino se podatki o tretji dimenziji izgubijo. Dvodimenzionalni načrti seveda niso slabi ali neuporabni, vendar želimo iz navedenih razlogov uporabljati tridimenzionalne podatke. Za prostorski prikaz zelo razgibanega objekta namreč potrebujemo veliko profilov in prerezov. Vendar pa izdelava tridimenzionalnih arhitekturnih modelov zahteva drugačen tehnološki pristop (koncept), kot ga uporabljamo pri izdelavi dvodimenzionalnih izdelkov. Na osnovi pridobljenih izkušenj smo glavne probleme pri izdelavi tridimenzionalnih modelov strnili v naslednjih točkah. Definiranje ravnin Pri dvodimenzionalnih prikazih so točke, projicirane na posamezne fiktivne ravnine, ki so običajno vertikalne (fasade, prerezi) ali horizontalne (tloris). Pri tridimenzionalnih modelih pa je vsaka točka postavljena v prostor, zato ni več idealno vertikalnih ali horizontalnih površin objekta. Dejstvo je, da grafična orodja, namenjena širšemu krogu uporabnikov, ne omogočajo editiranja na ploskvah, zato moramo objekt predstaviti na posameznih prostorskih ravninah, ki pa niso nujno vertikalne ali horizontalne. Generalizacija končnega izdelka Glede na zahtevano končno merilo izdelka mora biti zagotovljena tudi natančnost izdelka, ki je običajno znotraj grafične meje natančnosti (0,2 mm v merilu načrta). Vektorski 3D-podatki so v računalniku shranjeni v originalni velikosti zajema dejansko v merilu 1:1, čeprav sama natančnost podatkov ustreza končnemu izdelku v določenem merilu. Pri povečevanju (zoom) v orodju CAD lahko posamezne detajle močno povečamo. Manjša nesoglasja (npr. liniji se v prostoru ne sekata), ki so sicer v okviru zahtevane natančnosti končnega merila izdelka, je zaradi prostorske zaključenosti modela potrebno odpraviti. V kartografskem jeziku bi rekli, da je treba zajete podatke generalizirati glede na končno merilo izdelka (premikanje elementov je eden od načinov kartografske generalizacije). Tovrstna generalizacija je s strokovnega stališča zahtevna, ker je težko postaviti enolične kriterije. Brez jasno postavljenih kriterijev je postopek težko ustrezno avtomatizirati. Možna rešitev je interaktivno delo, kjer je treba odločitve sprejeti glede na značilnosti odstopanj (njihova velikost, kateri podatek je bolj zanesljiv ipd.), vendar je takšna pot precej zamudna. Logična usklajenost podatkov Logična usklajenost podatkov pomeni, da morajo biti posamezni elementi objekta na modelu definirani enolično. Primeri: rob med dvema fasadama je en sam, notranji prostori objekta se ujemajo z zunanjostjo objekta (primer: odprtina okna zunaj in znotraj), stik strehe s fasado mora biti enolično definiran ipd. Zagotavljanje homogenosti Objekt je običajno posnet z geodetskimi točkami in večjim številom posameznih fotogrametričnih posnetkov ali stereoparov. Le-ti so lahko v različnih merilih, eni zajemajo večji del objekta, drugi prikazujejo detajle. Različno natančne podatke pri graditvi modela moramo uporabljati tako, da ohranimo homogeno natančnost. To Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 najlažje doseže.mo s konceptom graditve modela od velikega k malemu. Praktične izkušnje nas učijo, da je priporočljivo najprej dobro definirati osnovne dimenzije objekta oz. žičnega modela z geodetskimi točkami, ki so izravnane v prostorskem bloku. Na to osnovno definirano prostorsko pozicijo objekta se nato dodaja posamezne elemente objekta s fotogrametrično restitucijo ali ročnimi meritvami. Na tak način se natančnost objekta v prostoru ohranja, posamezni detajli pa so lahko relativno (medsebojno) bolj natančni. Na primer, če izmerimo širino okna z merskim trakom, je izmerjena razdalja relativno zelo natančna, vendar pa je pozicija ene oz. druge točke (ki predstavljata daljico) v prostoru definirana glede na položaj cele fasade v prostoru. Zato je potrebno najprej zelo dobro prostorsko definirati položaj fasade v prostoru. Editiranje in kopiranje elementov a izdelavo žičnega oz. ploskovnega modela objekta moramo najprej nepopolno fotogrametrično zajete podatke dopolniti (na osnovi ročnih ali geodetskih · meritev). Preveriti moramo, da so vse linije zaključene, vogali in stičišča enolično določena ipd. V grafičnih orodjih imamo možnost kopiranja enakih elementov. Uporabnik postavi kriterije, kdaj določene elemente lahko upoštevamo za enake in jih samo kopiramo na ustrezno pozicijo (npr. na fasadi je veliko enakih oken; zajem in editiranje vsakega posebej bi bilo zelo zamudno in bi podražilo izdelek). V vsakem primeru pa je priporočljivo, da na neki način ločimo konstruirane in kopirane elemente od osnovno zajetih (npr. z različnimi sloji, barvami ipd.), da ohranimo možnost kasnejše kontrole izdelka. Našteli smo le nekaj ključnih problemov in nakazali njihove možne rešitve. Trenutno se moramo sprijazniti z dejstvom, da idealnega grafičnega orodja na širokem uporabniškem trgu ni, zato je potreben lasten razvoj. 3 PROGRAMSKI PAKET 3D a trgu obstaja veliko različnih proizvajalcev programskih orodij za računalniško grafiko. Poleg čisto komercialnih izdelkov svoja programska orodja ponujajo tudi posamezni proizvajalci fotogrametričnih instrumentov, vendar je poudarek večinoma na izdelavi topografskih izdelkov. Nekateri programski paketi so tudi zaprti za uporabniško nadgrajevanje. Za osnovni koncept razvoja smo izbrali osebne računalnike in obstoječ sistem CAD. Po pregledu in analizi dostopnih orodij smo se odločili za AutoCAD (proizvajalec Autodesk). Poleg vsesplošne uporabnosti AutoCAD-a je na našo odločitev vplivala tudi njegova razširjenost. Na podlagi potreb in pridobljenih izkušenj pri izdelavi konkretnih projektov smo v okolju AutoCAD-a (verzija 12 ali več) razvili programski paket z imenom 3D, Po izvedeni inštalaciji se na osnovnem AutoCAD-ovem meniju pojavi kot dodatna možnost, pod katero se nahaja zavesni meni osnovnih funkcij programa. Vse standardne funkcije AutoCAD-a lahko direktno uporabljamo znotraj našega programa. Programski paket 3D je namenjen zajemanju in obdelavi fotogrametrično zajetih tridimenzionalnih podatkov. Program lahko uporabimo tudi samo za editiranje kakršnihkoli tridimenzionalnih podatkov, brez povezave s fotogrametričnim instrumentom. Celoten program je zgrajen modularno (Slika 1): Geodetski vestnik 40 (1996) 3 AtntoCAD 3D Fotogrametrični instrument 1 gonilnik 1 Fotogrametrični gonilnik 2 instrument 2 gonilnik n zajem Fotogrametrični editiranje instrument n Slika 1 Fotogrametrični instrument za zajem podatkov je lahko sodoben analitični ali analogni instrument, ki ima vgrajene enkoderje za pretvorbo mehanskih premikov v digitalno obliko. Za vsak tip fotogrametričnega instrumenta potrebujemo ustrezni gonilnik, ki omogoča, da prostorske koordinate posameznih točk dobimo neposredno v AutoCAD-u. Ko uporabljamo ukaze, ki povezujejo računalnik in fotogrametrični instrument, se namesto kazalca, ki ga upravljamo z miško, pojavi kazalec, ki prikazuje položaj markice '! instrumentu .. Pred samim zajemom nr1ornnr10 na fotogrametričnem instrumentu narediti re!ativn:) orientacijo modela. Če je instrument analogen, zajemamo modelne koordinate, program 3D pa omogoča izračun parametrov absolutne orientacije. Pri zajemu se modelne koordinate on-line (sproti) transformirajo v absolutne koordinate, ki se prikazujejo v AutoCA.D-u. Če pa je instrument analitičen, lahko izvedemo analitično absolutno orientacijo v instrumentu in v programu 3D nadaljujemo z zajemom absolutnih prostorskih koordinat. Zajemamo lahko posamezne točke, linije kontinuirano in točkovno ter dvojne linije. Pri tem lahko posamezne podatke zapisujemo na različne sloje (layer-je ), ki jih definiramo sami. v ce strnem, programski paket 3D omogoča: • izračun parametrov absolutne orientacije • pregled modelnih koordinat in koordinat v referenčnem koordinatnem sistemu o zajem točk o zajem linij točkovno in z inkrementom • zajem dvojnih linij • definiranje geometrijskih ravnin kot nove entitete v AutoCAD-u Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 • uvoz in izvoz definiranih geometrijskih ravnin med različnimi slikami • editiranje zajetih podatkov z različnimi funkcijami (npr. prostorski presek premic, presečišče premice z geometrijsko ravnino, prostorsko podaljšanje in skrajšanje daljic, daljšanje in krajšanje daljic do geometrijske ravnine, projiciranje elementov na geometrijsko ravnino ipd.) • direkten vnos točk z datoteke ASCII • uporabo vseh originalnih AutoCAD-ovih funkcij in ukazov • uporabo na vseh platformah (ravneh), na katerih lahko poganjamo AutoCAD. Za praktično delo so najpomembnejše nove funkcije, ki omogočajo tridimenzinalno editiranje. Vpeljana je tudi nova entiteta znotraj AutoCAD-a, t.j. geometrijska ravnina, ki učinkovito nadomešča uporabo uporabniškega koordinatnega sistema (UCS-user eoordinate system) . . 4 ZAKIJUČEK Področje arhitekturne fotogrametrije, ki se ukvarja z izdelavo tridimenzionalnih modelov, je danes izredno aktualno in predstavlja velik strokovni izziv. V mednarodni strokovni literaturi ni veliko prispevkov, niti ni obsežnejše publikacije o tem. Sistematično obdelano področje arhitekturne fotogrametrije v okviru diplomske naloge bo tako v pomoč vsem, ki se v slovenskem prostoru kakorkoli srečujejo s to problematiko. Predlagane rešitve in njihova programska izvedba so rezultat timskega dela na izvedbenih projektih, ki jih izvaja Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG. a nadaljnje delo je vzpodbudno dejstvo, da se v slovenskem okolju odpirajo možnosti večje in bolj sisternske uporabe izdelkov arhitekturne fotogrametrije na področju kulturne dediščine, ne nazadnje tudi zaradi skrbnejšega odnosa slovenske družbe do kulturne dediščine. V nadaljevanju je treba še poglobiti sodelovanje z uporabniki fotogrametričnih izdelkov in skupno oblikovati minimalne standarde, ki vključujejo terminologijo, tehnologijo in različne izdelke. Literaiura: AutoCAD release 12, Cus/omizalion Jvlanual. Extras _Manual. Programmers Reference. Auiodesk, 1992 Boesemann, JiV., Ein photogrammetrisches Ve1fahre11 zur modellgesttzten Objeklrekonstniktion. Doktorska dise11acija. DGK šlo 422. Muenchen, 1994 Fras, Z, Enoslikovna fologrametrija v dobi analitične in digitalne fotogrametrije. Magistrska naloga. FAGG OGG, Ljubljana, 1992 Koch, R., Model-basecl 3-D scene analysis from stereoscopic image sequences. ISPRS Joumal of Photogrammet,y and Remo/e Sensing, Vohune 49, št. 5, 1994 Lovenjak, J., Fotogrametrični monorestitucijski sistem za aplikacije v arhitekturi. Diplomska naloga št.405. FAGG OGG, LjubUana, 1990 Mar/en, W, Mauelshagen, L., Pa/laske, R., Digital orthoimagc-system far architecture representatio11. JSPRS Joumal of Photogrammet,y and Remole Sensing, Vohune 49, št. 5, 1994 Ma/teolti, G., Vetlore, A., Expe1ic11ces in archilcctural plwtogrammefly and computer graphics: The survey of villa Revedin Rinaldi Bolasco in casteifranco Venelo, Treviso, Jtaly. Krakov, CIPA XI! lniemational Symposium, 1990 Mihajlovic, D., Praktikwn iz analitičke fologrametrije. Beograd, Gradevimki fakultet, 1990 Saint Aubin, l.P., Le rclev et la representa!ion de l'architeclure. Pariz, Docwnents el met!wdes No 2, 1992 Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 Specification far architectural photogrammetric surveys. English Heritage, London, 1992 Stephani, M, Digital Swface generation and visualizalion in archeology and architecture. Krakov, CIPA XII /ntemational Symposiwn, 1990 Streilein, A., Towards automalion in architectural photogrammet,y: CAD-based 3D feature extraction. /SPRS Joumal of Photogrammet,y and Remote Sensing, Volume 49, št. 5, oktober 1994 Weimann, G., Architektur-Plwtogrammetrie. Karls111he, Wichmann Verlag, 1988 Recenzija: mag. Vasja Bric Mojca Kosmatin Fras Geodetski vestnik 40 (1996) 3 ŠTUDIJ PR p 1--~-.il. J UBLJ I doc.dr. Anton Prosen FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1996-06-05 Pripravljeno za objavo: 1996-09-20 Izvleček V članku so opisani refonnni procesi na področju visokega šolstva, ki potekajo v. Sloveniji, s posebnim poudarkom na študiju geodezije. Podrobneje je prikazan razvoj študija geodezije in prostorskega planiranja. Ključne besede: univerza, refonna univerze, študij geodezije, prostorsko planiranje Abstract The paper describes universily reform process going on in Slovenia, with a special emphasis on geodetic studies, and exhaustively presen/s the evolution of the study of geodesy and spatial p/anning. Keywords: university, university refonn, geodetic studies, spatial planning UVOD UDK(UDC) 528001-711 371.214( 497.12) (091):711 061.3(497.12-2) Portorož „1996":528 GA ZIV akon o visokem šolstvu, sprejet leta 1993, je prinesel vrsto novosti, ki so podlaga za izpeljavo reformnih procesov na tem področju. Seznanili vas bomo s študijem geodezije in njegovimi posameznimi področji. V zadnjih letih se je več visokošolskih ustanov v Sloveniji preoblikovalo ali pa so bile na novo ustanovljene. Z novim študijskim letom 1996/97 vpeljujemo tudi nove oblike visokošolskega izobraževanja. Pojavlja se več vprašanj o tem, kateri na novo ustanovljeni visokošolski zavod je matični za posamezno strokovno področje, ki ga zajemajo različni študijski programi. Tako vprašanje zadeva tudi izobraževanje na področju prostorskega planiranja. Tokrat bomo spregovorili o bistvu novega zakona in reševanju omenjenih vprašanj. PREOBLIKOVANJE UNIVERZE V WUBWANI Državni zbor Republike Slovenije je sprejel leta 1993 Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/1993). Ta zakop ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, določa pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu, ureja način financiranja. Ureja tudi statusna vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz in študentskih domov. Ena izmed bistvenih novosti je tudi ta, da so visokošolski zavodi Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. To pomeni, da je postala Univerza v Ljubljani javni visokošolski zavod, ki ga sestavljajo članice ( fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole). S to določbo so dozdajšnje fakultete, umetniške akademije in druge visokošolske ustanove zgubile status pravne osebe in postale sestavni del univerze kot javnega visokošolskega zavoda. akulteta (članica univerze) opravlja predvsem izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki temelji na eni ali več sorodnih ali med seboj povezanih znanstvenih disciplinah in strokah ter skrbi za njihov razvoj. Glede na to se je več dejavnosti želelo oblikovati v nove, samostojne fakultete oziroma visoke strokovne šole. Tako je na podlagi zakona Državni zbor sprejel Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 82/1994) in s tem aktom je dobila Univerza v Ljubljani petindvajset članic (fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol) .. V skladu s temi predpisi je bila med drugimi članicami Univerze preoblikovana tudi naša nekdanja Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (v nadaljnjem besedilu FAGG). Nastali sta dve fakulteti, in sicer: Fakulteta za arhitekturo in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (v nadaljnjem besedilu FGG). a podlagi Zakona o visokem šolstvu in Statuta Univerze v Ljubljani je začela delovati FGG leta 1995. V skladu z navedenimi akti se je FGG na novo organiziral in ustanovil nekatere nove organizacijske enote - katedre. Po Statutu Univerze združuje katedra enega ali več sorodnih predmetov študijskega programa. FGG ima dva oddelka (za gradbeništvo in geodezijo), 14 kateder oziroma inštitutov na Oddelku za gradbeništvo in 4 katedre na Oddelku za geodezijo. Na Oddelku za geodezijo je med drugimi katedrami tudi Katedra za prostorsko planiranje. Z omenjeno delitvijo FAGG je znova nastalo vprašanje, ali morebiti ne spada celotno področje prostorskega planiranja na Fakulteto za arhitekturo in ali ne bi bilo smiselno Katedro za prostorsko planiranje kar v celoti prenesti na to fakulteto. Naša naloga je, da razjasnimo, kaj je bil povod za ustanovitev omenjene pedagoško-raziskovalne enote in kolikšen delež ter kakšno vlogo ima geodetska stroka v prostorskem planiranju, ne glede na zakonodajo in razvoj te dejavnosti v Sloveniji. MATIČNOS'f PJROSTORSKEGA PLANIRANJA IN URBANIZMA Izraz matičnost pomeni, da prevzame posamezna članica univerze skrb za vsestranski razvoj nekega strokovnega področja, tako v pedagoškem kot znanstvenoraziskovalnem pomenu, čeprav se to predmetno področje predava tudi na drugi članici univerze. Pod izrazom prostorsko planiranje razumemo danes različne ravni planiranja - državno, regionalno in lokalno z iz-vedbenim načrtovanjem. Sodobna evropska metodologija prostorskega planiranja temelji na kakovostnem sektorskem planiranju (politiki), ta pa se opira na ustrezne baze podatkov ter z mehanizmi usklajevanja in nadzora krepi demokratične oblike sprejemanja posameznih aktov, uveljavlja kontinuirane procese planiranja in vpeljuje načela trajnosti. Zaradi naštetega organi FGG-ja menijo, da ne more biti mesto prostorskega planiranja zgolj na Fakulteti za arhitekturo, saj gre za izrazito Geodetski vestnik 40 (1996) 3 interdisciplinarno dejavnost, pri kateri sodeluje veliko strok, in tudi zato ima čedalje več fakultet v svojih študijskih programih osnove prostorskega planiranja. ajpomembnejša raven planiranja je v tujini regionalno planiranje, ki se je razvijalo v svetu in pri nas v okviru geografske stroke, druge stroke pa so ob tem sodelovale po načelu interdisciplinarnosti. Lokalno planiranje, predvsem mestnorazvojno ali urbanistično, ter urbanistično projektiranje (urbanizem) pa so se razvili v okviru arhitekturne stroke. Zato menimo, da je matična fakulteta urbanizma kot dela arhitekturne stroke vsekakor Fakulteta za arhitekturo. Praksa pri nas in v svetu kaže, da na vseh ravneh planiranja vse bolj sodeluje geodezija, razvoj prostorskega planiranja je pravzaprav tesno povezan z razvojem geodezije. Ob gospodarski razstavi v Parizu leta 1878 so se zbrali geodetski strokovnjaki iz različnih držav na kongresu in ustanovili Mednarodno zvezo geodetov (Federation Internationale des Geometres - s kratico FIG). fvnalu so bile v okviru EIG-a ustanovljene komisije, da bi razvijale posamezna področja geodetske stroke. Komisija št. 8 se imenuje Komisija za prostorsko planiranje in razvoj, kar pomeni, da je prostorsko planiranje vendarle tudi del geodetske stroke. Ta stroka pa se žal ni razvijala povsod enako predvsem zaradi različnih družbenoekonomskih razmer, zato FIG prav v tem času organizira ob pomoči univerz iz srednje in severne Evrope posebne podiplomske tečaje za prostorsko planiranje in gospodarjenje z zemljišči, namenjene geodetskim strokovnjakom iz držav na prehodu. FIG namreč ocenjuje, da geodeti iz teh držav niso dovolj usposobljeni za prevzemanje teh nalog, ki jih geodezija v demokratičnih zahodnih sistemih uspešno obvladuje. Tudi v Sloveniji mora geodetska stroka še nadalje razvijati posamezne sestavine prostorskega planiranja, če hoče slediti smerem razvoja te dejavnosti. V okviru FGG-ja bi zato morali razvijati področja, ki so pomembna za urejanje in gospodarjenje s prostorom, kot npr. zajemanje celovitih prostorskih podatkov kot podlage za planiranje, vzpostavitev digitalnega modela prostora ter uresničevanje (prostorskih oziroma urbanističnih) planov skupaj z upravljanjem in gospodarjenjem z zemljišči. Poleg naštetih področij pa bo morala geodetska stroka razvijati tudi druga področja, ki spadajo k urejanju prostora v sodelovanju z drugimi strokami ( arhitekturo, krajinsko arhitekturo, gradbeništvom, agronomijo, gozdarstvom, geografijo, sociologijo, pravom, ekonomijo itd.): vpliv prostorskega planiranja na upravljanje in vrednotenje nepremičnin (zemljišč in objektov), razvoj in urejanje podeželja, varstvo naravne in kulturne dediščine ter varstvo okolja, metodologijo planiranja, presoje vplivov na okolje itd. Seveda pa ostajajo geodeziji še njena matična področja, ki so povezana z urejanjem prostora: prenos planov (zlasti lokalnih načrtov) v prostor, izmera infrastrukturnih in drugih objektov, spremljanje in uresničevanje planov, nadzor nad uresničevanjem planov v prostoru, presoja optimalnih lokacij objektov v prostoru itd. Vse, kar smo našteli, se v večini univerz uresničuje v sklopu študija geodezije. Izraz geodezija se je marsikje zamenjal z novim izrazom, kot sta npr. geomatika, geodetski inženiring, saj je dejavnost geodetske stroke danes mnogo širša, kot si jo predstavljamo z izrazom geodezija. Po našem mnenju pa spadajo na Fakulteto za arhitekturo predvsem tiste sestavine prostorskega planiranja, kot interdisciplinarne dejavnosti, ki se nanašajo na estetsko in funkcionalno oblikovanje pri načrtovanju posegov v prostor ter načrtovanje urbanega Geodetski vestnik 40 (1996) 3 in ruralnega bivalnega okolja. Pri tej dejavnosti stroke res ne bi smele tekmovati med seboj. Kot smo omenili, je prostorsko planiranje izrazito interdisciplinarne narave in je vsaka stroka dolžna prispevati svoj delež k razvoju dejavnosti na podlagi izsledkov lastnih raziskav. Ponekod so ustanovljeni inštituti in katedre za študij geodezije kot tudi za druge stroke na tem področju. RAZVOJ PROSTORSKEGA PLANIRANJA NA ODDELKU ZA GEODEZUO FGG-JA Oglejmo si nekoliko podrobneje razvoj prostorskega planiranja v sklopu študija geodezije na Oddelku za geodezijo FGG-ja. Za lažje razumevanje je prav, da se ozremo v preteklost in ob tem posebej razčlenimo razvoj študija geodezije od ustanovitve Univerze v Ljubljani. Od ustanovitve Univerze leta 1919 do leta 1950 so bili vsi trije oddelki nekdanje FAGG enote Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1950 je bila Tehniška fakulteta reorganizirana v samostojno Tehniško visoko šolo v Ljubljani, v katero sta bili poleg drugih fakultet včlanjeni tudi dve samostojni fakulteti, in sicer Fakulteta za arhitekturo in FGG. Leta 1954, po ukinitvi Tehniške visoke šole, so postali vsi trije nekdanji oddelki FAGG-a sestavni deli enotne Tehniške fakultete; ta se je leta 1957 spet razcepila na štiri fakultete in nastal je FAGG. a študij arhitekture in gradbeništva je znano, da je potekal ves čas od ustanovitve Univerze, in to pomeni tudi nepretrgan razvoj pedagoškega in raziskovalnega dela na teh področjih. To pa ne velja za geodezijo. Studij geodezije je bil med letoma 1919-1928 organiziran kot dveletni zemljemerski tečaj. Ta se je leta 1928 preoblikoval v štiriletni pouk kulturno-geodetske smeri, že leta 1931 pa so ga odpravili. Slušatelji so morali na zaključnem izpitu poleg geodetskih predmetov (višja geodezija, fotogrametrija) opraviti še izpite iz vodarstva in cestogradnje. Po letu 1931 sta se v okviru Inštituta za geodezijo (leta 1935 se je preimenoval v Zavod za geodezijo) razvijala le predmeta nižja in višja geodezija, oba namenjena študentom gradbeništva, predavanja iz nižje geodezije pa so poslušali tudi študenti arhitekture. Geodetski oddelek je bil znova ustanovljen po drugi svetovni vojni. letih 1945-1955 je bilo mogoče na takratnem Oddelku za geodezijo študirati le geodezijo, po letu 1956 pa še komunalno smer, in oddelek se je preimenoval v Geodetsko-komunalni oddelek. Samo študij geodezije ni več zadoščal, zato je bil na pobudo slovenskih občin in Republiškega sekretariata za urbanizem, komunalne zadeve in stanovanjsko izgradnjo učni načrt dopolnjen z nekaterimi predmeti nizkih gradenj in s predmeti urbanistične in komunalnogospodarske dejavnosti. Cilj spremenjenega študija je bil vzgojiti strokovnjake, ki bi s povezovanjem strok geodezije, gradbene in urbanistične dejavnosti ter planiranja znali le-te interdisciplinarno povezovati pri izpeljavi posameznih projektov, upravljanju in gospodarjenju s prostorom ter vodenju komunalne politike. Zaradi tega so bile ustanovljene nove pedagoško-raziskovalne enote in prevzele nove naloge na pedagoškem in raziskovalnem področju. V začetku šestdesetih let so imeli na tem oddelku šest profesorjev, tri asistente in enega višjega strokovnega sodelavca. V okviru tega oddelka so delovali: Katedra za nižjo geodezijo, Katedra za višjo geodezijo in geodetsko astronomijo, Katedra za fotogrametrijo, Katedra za kartografijo, Katedra za urbanistično planiranje in Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Katedra za komunalno gospodarstvo, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo (že kot samostojen zavod pri FAGG-u) ter Inštitut za komunalno gospodarstvo. Po letu 1974, ko se je FAGG preoblikoval v skladu s tedanjo zakonodajo, se je Geodetsko-komunalni oddelek organizacijsko včlenil v VTOZD Gradbeništvo in geodezijo. Z reorganizacijo študija geodezije v šolskem letu 1972/73 so v okviru gradbeništva organizirali posebno komunalno smer študija, Geodetsko-komunalni oddelek je postal spet Oddelek za geodezijo, na geodeziji je bil vpeljan nov učni program, v četrti letnik visokošolskega študija sta bili vpeljani geodetska in urbanistično-planerska usmeritev; k-ta je danes prostorska smer. Katedra za urbanistično planiranje je ostala na Oddelku za geodezijo, Katedra za komunalno gospodarstvo ( oziroma Inštitut za komunalno gospodarstvo) se je pripojil Oddelku za gradbeništvo. Razvoj kateder na Oddelku za geodezijo je tesno povezan tudi z učnimi načrti in spremembami, ki so bile povezane predvsem z novimi strokovnimi nalogami, odvisne pa so bile tudi od osebja, ki je bilo na voljo. a urbanistično planiranje in komunalno gospodarstvo je bila leta 1958 ustanovljena najprej Katedra za komunalno tehniko, leta 1964 pa še Katedra za urbanistično planiranje, ki se je leta 1978 preimenovala v Katedro za prostorsko planiranje. Poznavalci tedanjih razmer so povedali, da je bilo preimenovanje katedre predvsem uradni odgovor tedanje visokošolske organizacije vsem, ki so se skušali polastiti tega področja. Leta 1973 je bil ustanovljen tudi interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja (IPŠPUP), in sicer ob podpori republiških organov s področja urejanja prostora. Iz vsega tega razberemo, da se je prostorsko planiranje v štiridesetih letih razvijalo kot sestavina geodezije in je veliko pripomoglo k vsestranskemu razvoju geodetske in komunalne stroke. SKLEP Razvoj geodezije in kadrovske potrebe v praksi nas silijo, da na Oddelku za geodezijo vsako leto povečujemo število vpisnih mest za novince in vpeljujemo različne oblike študija. Zdaj potekajo na tem oddelku visokošolski študij geodezije (v študijskem letu 1996/97 ga bo nadomestil univerzitetni študij geodezije), višješolski študij geodezije, nadomestil ga bo visokošolski strokovni študij geodezije, podiplomski študij geodezije, interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja (IPŠPUP) ter izredni visokošolski in visokošolski strokovni študij geodezije. Sam razvoj pa nenehno terja dopolnjevanje izobraževalnih programov in sočasno prinaša strukturne spremembe v strokovno delo. Tuje analize kažejo, da se geodeti dandanes v primerjavi s tistimi v šestdesetih letih vse bolj zaposlujejo na novih področjih. V zahodnih državah je čedalje manj geodetov, zaposlenih pri geodetskih delih, ki pri nas prevladujejo, npL katastrskih, kartografskih, in vse več na drugih področjih, zlasti na področju prostorskega planiranja in upravljanja zemljišč. Tudi nas čakajo odgovorne naloge na teh področjih, zato si želimo v prihodnje čim več uspešnega strokovnega sodelovanja z drugimi strokami, da bi dosegli večstranski razvoj na vseh stopnjah in področjih te dejavnosti. Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 Literatura: Arhitektura 1979-1989. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 1979-1989. Jubilejni zbomik ob sedemdesetletnici Unive1ze v Ljubljani in Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. FAGG, Ljubljana, 1989 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo U11ive1ze v Ljubljani. Ob 50-letnici delovanja njenih treh oddelkov in ob dograditvi novega poslopja za gradbeni in geodetsko-komunalni oddelek v Jamovi ulici. FAGG, Ljubljana, 1969 Gradbeništvo in geodezija 1979-1989. Fakulteta za arhilekfuro, gradbeništvo in geodezijo 1979-1989. Jubilejni zbomik ob sedemdesetletnici Univerze v Ljubljani in Fakultete za arhitekturo, gradbenišlvo in geodezijo v Ljubljani. FAGG, Ljubljana, 1989 Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, Uradni list RS, 30. dec. 1994, št. 82, str. 5088 - 5095 Statut Unive1ze v Ljubljani. Ljubljana, 23. junij 1995 Unive1za Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakul!eta za arhitekluro, gradbeništvo in geodezijo 1919-1979. Ob šestdesetletnici visokošolskega š!udija arhitekture, gradbeništva in geodezije v Ljubljani. FAGG, Ljubljana, 1979 Weisch, W. M., Geodaetische Ausbilciung intemational: Konzepte und Standardisiemng A VN, 1991, št. 11-12, str. 363-366 Za/con o visokem šolstvu. Uradni list RS, 17. dec. 1993, ši. 67, st;: 3301 Recenzija: prof dr. Milan Naprudnik prof dr. Albin Rakar Geodetski vestnik 40 (1996) 3 O A GE INF CIJS CENTRA V OBČINI lun/ Režek, mag. Edvard Mivšek Ministrstvo za okolje in prostor, Geoinfonnacijski cen/er Republike Slovenije, Igea d.o.o., Ljubljana Prispelo za objavo: 1996-07-08 Pnpravljeno za objavo: 1996-10-14 Izvleček Z vzpostavitvijo Geoinfonnacijskega centra Republike Slovenije (GIC RS) in podobnimi trendi v občinah pridobivamo subjekte, ki morajo z ustreznimi organizacijskimi in strokovnimi pristopi vzpodbuditi in zagotoviti odgovorno in učinkovito rabo geokodiranih podatkov. V okviru izvajanja teh nalog je kratko predstavljena vloga GIC-a Republike Slovenije, podrobneje pa je opisana vloga GIC-ov v občinah in nekatere izkufoje pri njihovem delu. Ključne besede: geokodirani podatki, GJC občine, GJC RS, metapodatki, organizacija Abstract The establishment of the Geographic lnfonnation Centre of the Republic Slovenia (hereinafter GIC RS) and simi/ar trends in the communes there are legal subjects arising which must through the organizational and tcchnical instrwnenls stimulatc and assurc the responsible and effective use of geocoded dala. The role of the GIC RS is presented in a few words through lhe pe,forming of the assignmenls mentioned above and the role of GJCs in the communes is described in grealer detail as well as some rclevanl working experiences. Keywords: geocoded data, GIC of the communes, GIC of the Republic of Slovenia, meladata, organizalion 1 UVOD UDK (UDC) 061.14(497.12-2/-4 GJC:528+912:659.24/.25 061.3(497.12-2) Portorož „1996":528 GA akonodaja s področja urejanja prostora, graditve ter varovanja okolja in delovno gradivo predpisov na tem področju uvaja pojem prostorske informacije kot neobvezne javne listine, ki jo vsakdo lahko dobi o kateremkoli zemljišču, uvaja pa tudi pojem prostorski informacijski sistem na državni ravni kot sistem javnih podatkov za urejanje prostora. Uvajanje takih informacijskih sistemov mora zagotavljati možnost uporabe podatkov za vse ravni upravljanja s prostorom, tako za državno kot lokalno, ter omogočati posredovanje podatkov na mednarodno raven. Ne smemo zanemariti interesov zasebnega sektorja in vlagateljev posegov v prostor Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 pri vodenju, posredovanju in uporabi prostorskih podatkov, seveda ob upoštevanju obstoječe zakonodaje s področja varovanja podatkov in pravic nad njimi. Poleg povezav med nosilci podatkov in uporabniki, standardov, sistemov obveščanja in posredovanja, zaščite pravic, trženja so prostorski podatki eden od temeljev prostorskega informacijskega sistema. Zanje je značilno, da jih imamo lahko za podporo praktično vsem procesom upravljanja s prostorom ( odločanja in nadzora) in poseganja vanj (izvedbe posegov). Treba je upoštevati različne stopnje ločljivosti podatkov (podrobnost in natančnost), ravni vodenja ( državna in lokalna raven), izmenjave in uporabe (upravitelji in uporabniki). Prostorski informacijski sistem bi bilo mogoče vzpostaviti tudi na podlagi obstoječih analognih baz podatkov, če bi le bilo mogoče zagotoviti dostop do njih na enostaven in vsem poznan način (teoretično obstaja tudi možnost, da jih združimo na enem mestu, toda je neizvedljiva in neoperativna), zagotoviti dovolj hitro odzivnost upravljalca sistema dostopa na zahteve uporabnikov, zagotoviti učinkovito in ceneno vzdrževanje sistema, enostavno izmenjavo podatkov, učinkovite mehanizme za zagotavljanje integritete sistema ter cenenost njegovega delovanja in uporabe. Ob analognih bazah podatkov ti pogoji niso uresničljivi. Pač pa so uresničljivi, če je prostorski informacijski sistem utemeljen na operativnih digitalnih bazah podatkov in če so izpolnjeni še nekateri pogoji predvsem s področja standardizacije, kakovosti in integritete, dostopnosti in uporabnosti ter financiranja. Na ta način bi lahko javna uprava bistveno povečala kakovost lastnih storitev in nudila boljšo podporo uporabnikom na področju geoinformatike tako za potrebe urejanja prostora, graditve in drugih zainteresiranih oziroma povezanih področij. i,Aogoče bi bilo pospešiti upravne postopke in olajšati investicijske odločitve ter imeti boljši pregled nad vsebino in kakovostjo geoinformacijskih baz ter s tem tudi boljše možnosti za njihovo vzpostavitev in vzdrževanje. To so zadostni pogoji, da ne glede na nekatere negotovosti država prevzame iniciativo na tem področju in je zainteresirana za vzpostavitev sistema, ki bo omogočai in spodbujal lažjo dostopnost do geoorientiranih podatkov. 2 GIC RS IN METAPODATKOVNI SISTEM GIC RS, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor (MOP), je eden od nosilcev pri vzpostavljanju geoinformacijske infrastrukture, kamor spada tudi problematika izmenjave prostorskih podatkov. GIC RS ima predvsem vzpodbujevalno, povezovalno in usklajevalno vlogo na področju vzpostavljanja geoinformacijske infrastrukture, ki jo glede na pobudo države in njenega pomena za državo imenujemo nacionalna geoinformacijska infrastruktura (NGII). Pomembne naloge geoinformacijskega sistema RS na tem področju so: o vzpodbujati in omogočati računalniško vzpostavitev in vodenje prostorskih podatkov o izboljšati komunikacijo in povezavo med uporabniki in dobavitelji prostorskih podatkov o zagotoviti enostavno izmenjavo podatkov med udeleženci v prostorskem informacijskem sistemu o podpirati delovanje tržišča na področju izmenjave podatkov Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 o zagotavljati ustrezno tehnično podporo in usklajenost z obstoječimi ali nastajajočimi standardi o vzpostaviti normativno podlago za delovanje geoinformacijske infrastrukture. Ena od nalog v sistemu geoinformacijske infrastrukture je torej omogočiti promet s podatki brez fizičnega stika med ponudniki in uporabniki prostorskih podatkov. Ključnega pomena pri tem je vzpostavitev metapodatkovnega sis!ema in podatkovne baze o podatkih oz. metapodatkovne baze. Metapodatki ali podatki o podatkih so podatki, ki opisujejo zgradbo, vsebino, kakovost, zgodovino, organizacijo, dostopnost, vrednost in uporabo podatkov. Metapodatkovna baza mora biti vodena na enem mestu ( centralna), računalniško vodena in dostopna prek sistema javnega računalniškega komunikacijskega omrežja. Podatki iz te baze (torej metapodatki) pa morajo biti dostopni vsem uporabnikom. Dostop do posameznih (konkretnih) podatkov oz. podatkovnih baz pa je nadalje mogoč po pravilih in postopkih, ki jih predpisuje predvserp upravljalec podatkov, pri čemer je seveda vezan na obstoječo zakonodajo in predpise. Metapodatkovni strežnik (to je računalnik s pripadajočo programsko opremo), ki komunicira z odjemalcem (uporabnikom metapodatkovnega sistema), omogoča povpraševanje po metapodatkovni bazi z vnosom ključnih iskalnih besed, koordinatno opredeljenega pogoja (koordinate oglišč območja) ali z vnosom ene ali več teritorialnih enot. Rezultat povpraševanja je seznam imen podatkovnih baz z njihovimi metapodatki. S to informacijo je uporabnik (odjemalec) seznanjen z vsebino podatkovne baze in njihovim poslovnim vidikom, torej tudi z načini njihove pridobitve. V kratkem je to opis metapodatkovnega sistema (MPS), kot ga vzpostavljamo v GIC RS. Prek metapodatkovnega strežnika GIC RS (centralnega) in sistema podobnih regionalnih/lokalnih strežnikov je omogočen tudi dostop do vseh podatkov v sistemu in njihova izmenjava. Govorimo torej o vzpostavitvi distribuiranega sistema, ki bo povezal tako producente prostorskih podatkov kot njihove uporabnike od državne do lokalne ravni. Tak način posredovanja prostorskih informacij bo seveda mogoč šele, ko bo zgrajeno ustrezno računalniško omrežje. Zato je ena od nalog GIC RS tudi vzpodbujanje vzpostavitve računalniškega omrežja za prenos podatkov, ki bi bilo na začetku lahko omejeno na izbrane, tudi javno dostopne lokacije v Sloveniji, na primer na sedežih upravnih enot, zatem pa razširjeno na vse tiste uporabnike, ki bi zagotovili lastne komunikacije. 3 METAPODATKOVNI STANDARD V GIC RS torej vzpostavljamo sistem, ki bo omogočil potencialnim uporabnikom prostorskih podatkov pregled nad trenutnim stanjem ponudbe, navezavo stikov in komunikacijo z lastniki podatkov, pridobitev podatkov in obveščanje o novostih in spremembah. Sistem hranjenja in posredovanja informacij o podatkih je lahko zasnovan na periodičnem kataloškem popisu (Katalog digitalnih prostorskih podatkov, Katalog podatkov geodetske službe) ali pa sodobni "on line" računalniško podprti izmenjavi informacij. V obeh primerih pa je treba najprej določiti pravila, na kakšen način opisati prostorske podatke. Potrebujemo standard prostorskih metapodatkov (SPMP), ki bo definiral vsebinska in sintaktična pravila za opis Geodetski vestnik 40 (1996) 3 prostorskih podatkov in tako poenotil informacije, ki jih uporabnik potrebuje pri izbiri, pridobitvi, uporabi in interpretaciji prostorskih podatkov. Projekt MPS-ja obsega torej tudi določitev standarda prostorskih metapodatkov, izgradnjo računalniško podprtega sistema vodenja teh metapodatkov, zagotovitev računalniško podprtega sistema, dostopa do metapodatkovne baze čim širšemu krogu uporabnikov in ponudnikov ter izdelavo sitema povpraševanja po njej (računalniške aplikacije). Podatki o podatkih (metapodatki) naj bi predstavljali edino izvirno bazo podatkov, ki bi jo vodil in vzdrževal GIC RS, čeprav bi istočasno zagotavljal dostop do vseh podatkov iz vseh baz. Uporabnost sistema pa bo v največji meri odvisna od količine in kakovosti informacij (metapodatkov), ki jih bodo ponudniki (lastniki) vložili v metapodatkovno bazo in za njih tudi skrbeli. Osnovne usmeritve pri oblikovanju strukture za prostorske metapodatke, kot je zaenkrat implementiran v metapodatkovnem sistemu GIC RS, so bile celovitost, funkcionalnost, enostavnost, nadgradljivost, sintaktična nedvoumnost, kompatibilnost z mednarodnimi standardi ter učinkovita integracija v informacijski sistem. Pri delu smo se v največji meri naslonili na ameriški standard, kajti mednarodnega ali evropskega standarda za to področje še ni. Istočasno pa so tudi glavni proizvajalci programske opreme za obdelavo geokodiranih podatkov najavili, da bodo prav ameriški standard vgradili v svoja orodja (ESRI, Intergraph). Ameriški standard bo gotovo vplival tudi na določitev evropskega ali mednarodnega standarda. Kakorkoli že, podatkovno strukturo našega metapodatkovnega opisa bomo prilagajali evropski oz. mednarodni pobudi. Obstoječa struktura podatkov v meta podatkovnem sistemu GIC RS vsebuje naslednje glavne sklope: o identifikacija, ki posreduje uporabniku osnovne informacije o namenu in uporabi, veljavnosti, načinu ažuriranja ter vsebinskem in prostorskem območju podatkovne baze. Uporabniku posredujemo sekundarne informacije o uradnih virih, standardih in priporočilih, o kontaktne informacije, kjer uporabnik izve, kdo je lastnik oz. skrbnik podatkov, kje se nahaja in na koga naj se obrne za dodatna pojasnila, o tehnologija, ki zajema opis vseh tistih tehnično·tehnoloških parametrov, ki so pomembni za pravilno in smotrno uporabo podatkovne baze, o kakovost, ki informira uporabnika o kakovosti vseh sklopov podatkov, o podatki, s katerimi predstavimo uporabniku podatkovno bazo v smislu abstrakcije dejanskega stanja v prostoru, entitetnem modelu in topoloških značilnostih, o distribucija, ki posreduje uporabniku poslovne informacije ter v kakšnem formatu, na kakšnem mediju ter pod kakšnimi pogoji lahko pridobi konkretne podatke. 4 DISTRIBUIRAN SISTEM DOSTOPA IN POSREDOVANJA PODATKOV Uvajanje opisanega distribuiranega sistema gotovo ne more biti kratkoročen projekt, zato ga bo treba uvajati postopno. V GIC RS se v veliki meri zanašamo na izgradnjo hitrega komunikacijskega omrežja med državnimi organi, kar je temeljni projekt Centra vlade za informatiko (CVI) in nam že zagotavlja povezavo med vsemi Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 organi MOP-a. Informacija o GlC RS ter uporaba testne inačice metapodatkovnega sistema, skupaj z računalniško aplikacijo za povpraševanje po testni metapodatkovni bazi, je že zdaj dostopna prek medomrežja (Interneta) na strežniku GIC RS. V naslednji fazi pa bomo na GIC RS začeli izkoriščati povezavo s centralnim računalnikom CVI-ja, vzpostavili pa bomo povezavo z nekaterimi mestnimi občinami oz. njihovimi mestnimi ali regionalnimi GIC-i, ki so že začeli z aktivnostmi za vzpostavljanje lastnih, lokalnih, GIC-ov, pri njihovem nastajanju sodeluje tudi GIC RS s svojimi smernicami in priporočili. V GlC RS se zavedamo, da je prehod iz trenutnega stanja organizacijsko, tehnično in ne nazadnje tudi cenovno zahteven projekt. Zato smo se odločili, da bomo pomagali tistim, ki tega trenutno ne zmorejo. GIC RS ponuja uporabo centralnega strežnika MOP-a, kar pomeni, da lahko lokalni GIC v nekem prehodnem obdobju pripravi predstavitev dejavnosti, posreduje baze podatkov in omogoči komunikacijo z uporabniki prek strežnika GIC RS. S tem želimo približati prednosti takega poslovanja in premostiti čas do vzpostavitve lastnih lokalnih strežnikov. Vsem interesentom pa so na voljo tudi naslednji pripomočki in orodja: o struktura prostorskih metapodatkov, ki določa vsebinska pravila za opis podatkov o programski paket MPEDIT, ki je namenjen vnosu in editiranju metapodatkov o metapodatkovni strežnik, dostopen prek medomrežja (Interneta) (http://www.sigov.si/GIC/), ki se uporablja za poizvedovanje in posredovanje informacij o obstoječih podatkih o osebna pomoč, ki jo posredujemo po e-mailu na naslovu ales.rnarinsek@mop .sigov. mail.si. 5 LOKALNIGIC aloge občinskih (lokalnih) GIC-ev so pogosto podobne nalogam GIC RS in jih v grobem lahko razdelimo v dve skupini: o zagotavljanje delovanja informacijske infrastrukture za potrebe županstva, službe občinskih (mestnih) svetov in ostale službe lokalne samouprave ter delno tudi države ( upravno delovanje) o zagotavljanje delovanja informacijske infrastrukture za zunanje uporabnike in vzdrževalce podatkov na občinski (mestni) ravni. Za uporabnike na občinski ravni bo občinski GIC zanimiv takrat, ko bo v njegovem okviru na svojem prostorskem območju lahko dobil čim več potrebnih informacij. Zaradi tega bo GIC v občini prevzel vlogo povezovalca potreb po vzpostavitvi in uporabi prostorskih baz podatkov. Na osnovi ugotovljenih potreb bodo identificirane potrebne podatkovne baze in določena njihov lastnik in nosilec. V naslednji fazi mora občinski GIC pomagati oziroma vzpodbujati računalniško vzpostavitev in vodenje prostorskih baz podatkov v vseh tistih okoljih, ki take podatke imajo oziroma bi jih po naravi svoje dejavnosti morali imeti. Med pomembne naloge GIC-a občine spadajo tudi poslovno organiziranje in izgradnja delovanja sistema ter s sodelovanjem občine in zainteresiranih partnerjev pomoč pri zagotovitvi finančnih osnov za vzpostavitev baz podatkov. Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Ugotavljamo, da vsem zainteresiranim za vzpostavitev ustreznih baz podatkov nista dovolj le ideja in denar, potrebno je zagotoviti tudi ustrezno strokovno znanje. V ta namen mora GIC pomagati pri organizaciji in vodenju vzpostavitve baz, na tehnični in vsebinski ravni pa posredovati oziroma omogočiti izdelavo standardov za vzpostavitev, dokumentiranje, vodenje in rabo podatkov. V fazi vzpostavljanja baz podatkov mora GIC skrbeti za poenotenje vseh evidenc na lokalnem območju in za zagotovitev ustrezne kakovosti vzpostavljenih baz podatkov. Z ustrezno medsebojno organiziranostjo posameznih producentov lahko GIC omogoči tudi optimalnejši pristop k vzpostavitvi baz podatkov (cenejši z manj potrebnimi resursi). Optimalnejši pristop lahko GIC zagotovi tudi z vzpodbujanjem sodelovanja med udeleženci v procesih nastajanja, rabe in izmenjave geoorientiranih podatkov na lokalni ravni. a okolja - producente, ki so vložili znanje, delo in sredstva v vzpostavitev svojih lokalnih prostorskih baz podatkov, postanejo zanimive tudi druge baze podatkov, ki jih vzpostavljajo drugi producenti, hkrati pa želijo svoje podatke posredovati tudi drugim oziroma jih tržiti. V ta namen mora GIC izboljšati obveščenost producentov in uporabnikov prostorskih informacij na lokalni ravni z izdelavo metapodatkovne baze za lokalne baze podatkov. Ko posameznik, uporabnik, ugotovi, da obstajajo baze, primerne za njegovo uporabo, želi te podatke pridobiti. Zato mora GIC zagotoviti tudi čim enostavnejši pretok podatkov med posameznimi producenti in uporabniki. Za uporabnike so seveda zelo zanimivi tudi obstoječi podatki na ravni države, zato mora biti zagotovljen pretok informacij in podatkov iz GIC RS na lokalno raven. Za državo pa so vsekakor zanimivi tudi lokalni podatki, saj omogočajo kvalitetnejše vzdrževanje in uporabo državnih baz podatkov, zato mora GIC zagotoviti vključevanje lokalnih baz podatkov v GIC RS. Vloga občinskega GIC-a pa ni le vloga trgovca s podatki, temveč tudi organizatorja vzpostavitve in vzdrževanja tistih prostorskih baz podatkov, za katere so občine življenjsko zainteresirane. Te baze so: • baze podatkov, ki vsebujejo nepremičnine v lasti občine (občinske parcele, vodovod, kanalizacija, ceste, javne površine itd.) • baze podatkov nepremičnin, ki niso v lasti občine, vendar je od njih mogoče pričakovati prihodek (stavbne parcele, zgradbe, stanovanja itd.) 6 PRAKTIČNE IZKUŠNJE PRI ZAČETNEM DELOVANJU GIC-A V OBČINAH GIC-i v občinah. so ~-ele v fa~i vzp?~ta:'.}!anja. _Y or.ganizacijs~~ strukturi _ob~ine so to nova orgarnzac11ska oblika, k1 se 1sce SVOJ optimalen nacm delovanJa. V sedanji fazi je njihova uspešnost predvsem odvisna od iznajdljivosti vodij in delavcev v GIC-ih ter kakovosti obstoječih digitalnih prostorskih podatkov. Pri praktičnem delu lahko v nekaterih okoljih že zasledimo prve rezultate njihovega dela. Začetki delovanja se razlikujejo po okoljih predvsem zaradi velikih razlik v obstoječem stanju baz podatkov, v veliki meri pa tudi zaradi različnih načinov vodenja vzpostavitve in delovanja GIC-a v občini. Predvsem zaradi teh razlik priporočamo tesno medsebojno sodelovanje med GIC RS in občinskimi GIC-i. a osnovi naših opažanj delovanja nekaterih GIC-ev v občinah lahko ugotovimo, da se pri svojem delu srečujejo z organizacijskimi, strokovnimi in tehničnimi težavami. Med organizacijske probleme lahko strnemo predvsem naslednje: Geodetski vestnik 40 (1996) 3 o v fazi vzpostavljanja GIC-a občine je velika pozornost usmerjena v zbiranje obstoječih in vzpostavitev novih digitalnih prostorskih baz podatkov, premajhna pa v vzpostavitev ustreznih poslovnih povezav s pravnimi subjekti, ki bodo vključeni v GIC občine (župan, občinski oziroma mestni svet, komunalna in druga podjetja, ki producirajo ali uporabljajo prostorske podatke), o premajhna politična in finančna podpora občinskih vodstvenih struktur pri vzpostavljanju in delovanju občinskih GIC-ev, o slabo sodelovanje potencialnih subjektov, predvsem zaradi nepoznavanja prednosti in ugodnosti, ki jim jih nudi sodelovanje z GIC-i v občini, o slabo informiranje potencialnih pravnih subjektov v občini, ki bi sodelovali z GIC-em občine. V ta namen bi morali prek ustreznih glasil ali elektronskih medijev (Internet) posredovati predstavitve in informacije. Med strokovne probleme lahko strnemo naslednje: o slabo poznavanje tehnologij, s katerimi se pri delu srečuje GIC občine (komunikacije, GIS ... ), • v okviru vzpostavitve GIC-a v občini je treba reševati tudi probleme pri pravnih subjektih, ki vzpostavljajo baze podatkov. Potrebno je poznavanje tako informacijske tehnologije kot tudi strokovne problematike pravnega subjekta (komunala, geodezija, urbanizem ... ). Strokovnjakov s tovrstnim znanjem je še zelo malo, • prevelike začetne zahteve po obsegu baz podatkov, ki ravno zaradi svojega prevelikega obsega v praksi ne zaživijo. Med tehnične probleme lahko strnemo: • niso še vzpostvaljene kakovostne komunikacije med GIC RS in GIC-i občin, prav tako ne med GIC-i občin in producenti ter uporabniki podatkov, • nepoznavanje ustreznih programskih rešitev, ki bi omogočale vzpostavitev ustreznih komunikacij. 7 ZAKLJUČEK Vzpostavitev občinskih GlC-ov se je šele začela. Naloge, opisane v članku, so načrtovane za izvedbo v posameznih okoljih. Praktično delovanje nekaterih občinskih GIC-ov v formiranju bo dalo nove izkušnje na tem področju, predvsem na področju organizacije, poslovnih povezav in vodenja občinskih GIC-ev. Liternh1nra: Banovec, T., Schlamberger, N., Infonnatika v državnih organih. lndo 93, Ljubljana, 1993, str. 5 Šumrada, R., Ferlan, M., Vizija razvoja in vloga GIC na MOP, Geodetski vestnik, Ljubljana, 1995, letnik 39, št. 4, str. 304 MOP-Geoinfonnacijski center, Katalog digitalnih prostorskih podatkov. Ljubljana, 1995 FGDC (VRL): http://fgdc.er.usgs.gov Recenzija: Uroš Mladenovič doc.dr. Radoš Šumrada Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 OPREDELI1,EV P OST RS H P doc.dr. Radoš Šwnrada FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1996-06-20 Pripravljeno za objavo: 1996-06-20 Izvleček V članku sta predstavljena pomen in vloga osnovnih pokazateljev za določanje kvalitete prostorskih podatkov. Opisani elementi so pojmqvno opredeljeni v kakovostnem modelu in predstavljeni v poročilu o kakovosti, ki je ponavadi obvezen sestavni del standardov za izmenjavo prostorskih podatkov. Prinmja/110 so določeni tudi identifikato1ji kakovosti med poročilom komisije za kakovost prostorskih podatkov ICA, ameriškim standardom SDTS ter predlogom novega evropskega standarda tehničnega odbora CEN/TC 287. Ključne besede: elementi, opredelitev kakovosti, osnovni pojmi, prostorski podatki, standardi Abstract This paper presents ihe role and importance of crucial elements or indicators that detennine the qua!ity of spatial data. Described quality indicators are conceptually defined in the qualily model and presented in the quality report, which is generally a mandato;y constiluent part oj spatial dala transfer standards. The paper also gives a shorl comparative disrnssion and the definitions of spatial dala quality elements as they are implemenled in 1/ie american national standard SDTS, described in the special rcport of ihe JCA Commission on Spatial data qualily and dcfined in the proposals for the ncw Europcan spatial data siandards developed under the auspices of CEN/TC 287. Keywords: basic tenns, definition of quality, element s, spatial data, standards 1 UVOD UDK (UDC) 528+912(086.5): 659.24/.25.002.61 061.3(497.12-2) Portorož "1996":528 VOSTI Al~ OV akovost prostorskih podatkov je ključen problem v obdobju skokoviteg2. razvoja elektronske tehnologije in komunikacijskih omrežij, ki zagotavljajo hiter in enostaven dostop do podatkov. Veliko zbirk prostorskih podatkov lahko uporabniki dosežejo z vključitvijo v lokalno ali svetovno medomrežje (Internet). Brez poglavitnih elementov1, ki opredeljujejo kakovost podatkov, se zdijo vsi pridobljeni podatki natančni in popolni. Med obdelavo pa bo uporabnik lahko opazil, da podatki iz različnih virov, ki jih primerja, niso enakovredni in se ne ujemajo v celoti. Pri grafični predstavitvi in povezovanju takšnih raznovrstnih podatkov se točke, linije in območja Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 ne prekrivajo natančno, čeprav predstavljajo iste prostorske pojave. Brez ustreznih pokazateljev kvalitete prostorskih podatkov, pridobljenih iz različnih virov, uporabnik nima nobenega oprijemljivega merila, da bi lahko razrešil nastala odstopanja. V obdobju analogne kartografije je bila glavna pozornost za kvaliteto prostorskih podatkov usmerjena v natančnost planimetričnega kartiranja objektov (položajna pogreška my in mx v ravnini upodobitve) v odnosu do njihove dejanske lege v prostoru. Na računalniških prikazih so videti digitalni prostorski podatki dovršeni. Zelo hitro se zato lahko ustvari varljiv občutek o njihovi navidezni natančnosti vkljub vsem vsebovanim pogreškom v samih podatkih. Izkušen uporabnik mora zato imeti na voljo ustrezne metode za opredelitev poznane kakovosti izbranih podatkovnih nizov pri njihovi analizi ali prikazovanju. Čeprav obstaja soglasje, da kvaliteta podaja neko vrsto zaželjene vrednosti, pa je dejanski pomen takšne vrednosti relativen oziroma intuitiven. ISO-va (International Standards Organisation) opredelitev pojma kvalitete v okvirih kontrole kakovosti je naslednja (ISO WWW): o kvaliteta je skupek značilnosti in lastnosti proizvoda ali storitve, ki podpirajo njeno sposobnost, da zadovolji izražene ali vsebovane potrebe. Taka opredelitev kvalitete poudarja njen relativen značaj. Kakovost se vedno meri v odnosu do potreb, ki so lahko izražene izrecno ali pa posredno. Zaradi take definicije se lahko kvaliteta določenega objekta spreminja, če obstajajo različne potrebe. Da bi zagotovili podatke o kvaliteti, ki so neodvisni od načina uporabe, je treba opredeliti kvalitetne norme. V primeru prostorskih podatkov temeljijo takšne kakovostne norme na osnovnih elementih, ki opredeljujejo kvaliteto podatkov in morajo biti sestavni del poročila o kvaliteti podatkov. Ce se delno priredi že navedeno opredelitev ISA, potem je lahko kvaliteta prostorskih podatkov definirana (Guptill et al., 1995): • kvaliteta prostorskih podatkov je skupek značilnosti in lastnosti podatkovne zbirke, ki podpirajo njeno sposobnost, da zadovolji izraženi niz zahtev" Kakovost prostorskih podatkov opredeljujejo standardni pokazatelji, ki so povezani in se ne nanašajo samo na položajno natančnost ali točnost Opredelitev ključnih elementov, ki so pomembni za določitev kakovosti podatkov, je samo pr1i korak. Naslednja pomembna stopnja je opredelitev metodologije za specifikacijo kvalitete prostorskih podatkov glede na vse pomembne dejavnike, ki jo določajo. Pri izboru in izdelavi metodologije za določitev kakovosti so torej pomembne predvsem naslednje tri faze: o razvoj in opredelitev ustreznega standardnega niza kriterijev oziroma elementov za opredelitev kvalitete prostorskih podatkov o razvoj in opredelitev enostavnih metod za testiranje ter opredelitev kakovosti prostorskih podatkov in povezav med njimi o opredelitev primernih metod za predstavitev in upodobitev kvalitete prostorskih podatkov (standardno poročilo) ter ustrezna grafična ponazoritev elementov k:ak:ovostL Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Tržna oziroma ekonomska vrednost prostorskih podatkov je prav tako tesno povezana z njihovo kakovostjo. Kvalitetnejši podatki so dražji zaradi številnih dejavnikov in postopkov, ki so potrebni za pridobivanje, zajemanje, urejanje, obdelavo, noveliranje ( ažuriranje ), hranjenje, predstavitev ter posredovanje prostorskih podatkov. cena Slika 1 in ekonomsko sprejcmljivZi natenčnost p@iiaUrnv 75% 85% 95% Stoodstotna natančnost2 ali točnost podatkov je zgolj hipotetična predpostavka tako s tehničnega in z metodološkega kot tudi z ekonomskega vidika. Cena takšnih podatkov bi bila za proizvajalca in zlasti za uporabnika ekonomsko nesprejemljiva. Glede na praktične izkušnje oziroma hevristične predpostavke se kot minimalni tehnološki prag pričakuje nad 75-odstotna natančnost Tehnološko izvedljiva in hkrati za nekatere uporabnike ekonomsko še sprejemljiva se ocenjuje do 95-odstotna natančnost podatkov. Na sliki l so prikazani opisani odnosi, 2 DOLOČANJE IN PODAJANJE KVALITETE PROSTORSKIH PODATKOV Pred izdelavo poročila o kakovosti je treba določiti oziroma izbrati ustrezno metodologijo za testiranje in formalno določitev k'valitete prostorskih podatkov v podatkovnih zbirkah. Kvaliteta podatkov se lahko preizkusi glede na vse elemente, ki jo določajo. Obstajajo uveljavljene metode za določitev kakovosti podatkov, ki temeljijo na ustreznem testiranju in statistični obdelavi izbranega podatkovnega vzorca. Takšni testi se običajno izvajajo ločeno za vsak posamični pokazatelj kvalitete podatkov. Prav tako je treba določiti tudi ustrezne načine za numerično in grafično predstavitev k'valitete prostorskih podatkov. Poročilo o značilnostih in kakovosti prostorskih podatkov mora vsebovati vsaj naslednje pomembne postavke: o podatki o primernosti za uporabo3 morajo biti na voljo neodvisno od podatkov, tako da lahko možni uporabniki ocenijo kakovost podatkovne zbirke pred njihovo uporabo, o zanesljivost kakovostnih postavk predstavlja odgovornost za proizvajalca in uporabnika podatkov. Proizvajalec mora sporočiti vse standardne elemente o poznani kvaliteti podatkov. Uporabnik se mora zanesljivo odločiti o primernosti podatkov za nameravano uporabo, Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 o prožnost omogoča širjenje in dopolnjevanje elementov kakovosti podatkov. Najboljša je uporaba ustreznega metapodatkovncga standarda4 o kvaliteti prostorskih podatkov. Glede na raven, na katero se nanašajo razni elementi kvalitete prostorskih podatkov, se kakovost veže na posamezne podatkovne elemente, ki so lahko: podatkovna zbirka ali karta, podatkovna tematika, podatkovni niz ali sestavljeni objekt, objekt, entiteta, pojav ali podatkovni zapis, podatkovni zapis ali polje. Standardizirane metode in načini za podajanje poročila o kvaliteti prostorskih podatkov so prav tako zelo pomembni ter so lahko zlasti naslednji: poročilo in tekstualni opisi, grafični prikazi kakovosti, statistična opredelitev in obdelave izbranih testnih vzorcev. 3 OPREDEU'fEV ELEMENTOV KVALITETE PROSTORSKIH PODATKOV Prostorski podatki so običajno organizirani v podatkovne nize, ki so razpoznavne zbirke podatkov. Prostorski podatki se lahko pridobijo iz neposrednih opazovanj, izpeljejo se lahko iz drugih podatkovnih virov, lahko so inačica ali posredna izpeljava iz opazovanj, ali pa so pridobljeni iz različnih interpretacij podatkov (CEN/TC 287, 1995c). Uporabnik kljub sodobni tehnološki podpori ni sposoben zajeti in obdelati vseh možnih podatkov o opazovanih prostorskih pojavih. Rezultat je posploševanje oziroma izbor in absti,akcija samo tistih podatkov, ki so pomembni za določeno vrsto uporabe ali aplikacije. V postopkih zajemanja in urejanja prostorskih podatkov je navzoča pristranskost tistega, ki podatke zajema. Pomembni so tudi njegov osebni izbor, obravnava in interpretacija. a jasno razpoznavanje posameznih podatkovnih nizov mora biti na voljo dovolj metapodatkov. Obvezni del metapodatkov je tudi poročilo o kakovosti podatkov, ki mora vedno spremljati dejanske podatke pri standardnem prenosu. Kvaliteto prostorskih podatkov v poročilu ICA opredeljuje naslednjih sedem pomembnih elementov: o izvor podatkov (vir in tehnologija) o položajna natančnost (georeferenčna ali lokacijska) grafičnih podatkov o opisna natančnost (zanesljivost opisnih podatkov) o popolnost podatkov (podatkovni model in opisi) o logična usklajenost podatkov ( doslednost različnih povezav med geometričnimi ter opisnimi podatki) o semantična natančnost podatkov ( odnos med podatkovnim modelom ter stvarnostjo) o ažurnost podatkov (časovne značilnosti in sistem noveliranja). Določitev ali ocena vrednosti posameznih pokazateljev kvalitete se mora izvesti v skladu z izbrano metodologijo za testiranje kakovosti. Poročilo o kakovosti podatkov mora biti na voljo ne samo skupaj z dejanskimi prostorskimi podatki, temveč tudi neodvisno od samih podatkov. Tako lahko uporabniki predhodno ocenijo primernost podatkov pred njihovo uporabo oziroma nakupom. 4 OBRAVNAVA ELEMENTOV KVAU'fE'lfE PROSTORSKlH PODATKOV V naslednji preglednici so prikazani obravnavi pokazatelji kvalitete prostorskih podatkov v ameriškem nacionalnem standardu za prostorske podatke SDTS (Spatial Data Transfer Standard), v že omenjenem poročilu posebne komisije ICE in Geodetski vestnik 40 (1996) 3 1 predlogu standarda CEN tehničnega odbora TC 287 za Geografske informacije (CEN/TC 287, 1995b). Prikazan vrstni red izhaja iz izvornega vrstnega reda predloga ICE, ki je strokovno najbolj celovito opredeljen in predpostavlja obstoj sedmih ključnih elementov kakovosti podatkov. 1 . ' SDTS (1992) ICA (poročilo,1995) CENJTC 287 (1996) izvor podatkov izvor podatkov izvor podatkov in uporaba opisna natančnost opisna natančnost lematska natančnost natančnost opisnih podatkov natančnost opisnih podatkov natančnost opisnih podatkov popolnost podatkov popolnost podatkov popolnost podatkov logična usklajenost podatkov logična usklajenost podatkov logična usklajenost podatkov semantična natančnost podatkov ažumost podatkov časovna na/ančnost 5 CEN(fC 287 MODEL KAKOVOST[ PROSTORSKIH PODATKOV Predlog CEN/TC 287 temelji na tradicionalni triravenski arhitekturi kot podlagi za opisovanje različnih ravni podatkovne abstrakcije. Za opredelitev potrebnih shem se na konceptualni ravni uporablja formalni opisni jezik Express (ISO 10303-11 ). Shema vsebuje opis pomena, vsebine, sestave, odnosov in pravil v podatkovnem modelu. Predlog TC 287 za kakovostni model prostorskih podatkov je prikazan na sliki 2. Kvalitetni model je formalno opredeljen v kvalitetni podshemi. Ta je podlaga za oceno in določitev pokazateljev kvalitete, ki se predstavijo standardizirano v izkazu o kakovosti prostorskih podatkov. 5.1 Opredelitve osimvnih pojmov in razlaga Poreklo 5 je edini obvezni pokazatelj kvalitete prostorskih podatkov, ki opisujejo zgodovino geografskega podatkovnega niza ali podniza v smislu odgovornega proizvajalca, tehničnega opisa izvornih materialov in izvedenih obdelav. Uporaba6 se lahko uporabi za opis predhodne uporabe prostorskega podatkovnega niza ali podniza. Kakovostni parametri7 so kvantitativni pokazatelji kvalitete geografskega podatkovnega niza ali podniza. Predlog kakovostnega modela CEN/TC 287 vsebuje pet primarnih in en sekundarni parameter kvalitete, katerih opredelitve so naslednje: • pozicijska natančnost8 je primarni kakovostni parameter, ki prikazuje točnost geografskega položaja v geografskem podatkovnem nizu ali podnizu • tematska natančnost9 je primarni kakovostni parameter, ki prikazuje točnost opisov v geografskem podatkovnem nizu ali podnizu • časovna natančnost10 je primarni kakovostni parameter, ki prikazuje točnost časovnih zapisov v geografskem podatkovnem nizu ali podnizu • logična usklajenost11 je primarni kakovostni parameter, ki prikazuje stopnjo strukturne celovitosti določenega podatkovnega niza Geodetski vestnik 40 (1996) 3 o popolnost12 je primarni kakovostni parameter, ki prikazuje razliko med dejanskim podatkovnim nizom in njegovo opredelitvijo o zanesljivost besedila 13 je sekundarni kakovostni parameter, ki prikazuje pravilnost besedila v geografskem podatkovnem nizu ali podnizu. Metrika 14 je rezultat opisanega in datiranega preizkusa, ki ga tvori vrednost ali niz vrednosti opredeljenega podatkovnega tipa. 1eovaM••·•·ie11itP:·•·•·•··i.· · ... ··. · ...... ·.·.·••··· ·.· .... ·•·.·· ··.· časopis i .. ·· .. .· ..... .. ·. .··· . država ·• .. ··< Geometre Francija 139 Zeitschrift fuer Vermessungswesen (ZfV) Nemčija 121 Vermessung Photogrammern·e Kulturtechnik Švica 94 (VPK) Oesterreichische Zeitschrift fuer Vermessung Avstrija 84 und Geoinformation (VGI) Geodetski list Hrvaška 73 (50) Geodezija i kartografija Rusija 72 Przeglad geodezyny Poljska 68 Sun,ey Review Velika Britanija 66 (34) Surveyingand Land Jnformation System ZDA 56 Bolletino di geodesia e science affini (BG) Italija 55 Geodesia s kartografija Madžarska 48 Geodetski vestnik Slovenija 40 Geodesia Nizozemska 38 Razpredelnica 1: Čas izhajanja geodetskih časopisov 2 GLAVNI UREDNIKI V preteklih 50 letih so bili glavni uredniki Geodetskega lista samo štirje: Bruno Ungarov, Mato Jankovic, Nedjeljko Frančula in Krešimir Čolic. Prvi in zadnji urednik sta to delo opravljala le eno leto, Mato Jankovic pa je bil urednik Geodetskega lista polnih 39 let. Bruno Ungarov (Šibenik, 1909 - Šibenik, 8. november 1994) je bil glavni urednik leta 1947. V začetku leta 1947 je uredil prvo številko Geodetskega lista, glasila Geodetske sekcije DIT-a Hrvaške. Ta časopis je še v istem letu postal glasilo geodetskih sekcij Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Uredništvo je ostalo pri Geodetski sekciji Hrvaške, urednik v tem prvem letu izhajanja pa je bil Bruno Ungarov, ki je v Geodetskem listu objavil 10 člankov in 20 razlag ter prispevkov, tako da je v prilogi naveden med 15 najplodnejšimi avtorji Geodetskega lista. Mato Jankovic (Budva, 28. junij 1909 - Zagreb, 27. maj 1991) je bil glavni urednik od leta 1948 do leta 1986. Geodetski list je urejal polnih 39 let. V tem obdobju je več sto avtorjev objavilo okrog 1 200 znanstvenih in strokovnih člankov. To je 39 knjig s Geodetski vestnik 40 (1996) 3 skupno več kot 12 000 stranmi. Geodetski list in njegova prepoznavna oblika sta rezultat njegovega dela: uvedel in dal je vsebino vsem rubrikam Geodetskega lista. V letu 1974 je prejel letno nagrado za znanstveno delo Nikola Tesla. Z Redom dela z rdečim praporom je bil odlikovan v letu 1975, leta 1976 pa je prejel odlikovanje ob počastitvi 30. obletnice Geodetskega lista. Nedjeljko Frančula (Zagreb, 20. junij 1937) je bil glavni urednik od leta 1987 do leta 1995. Od leta 1976 do leta 1986 je bil namestnik glavnega in odgovornega urednika Geodetskega lista, od leta 1987 do leta 1995 pa glavni in odgovorni urednik. Od 34 časopisov s področja tehničnih znanosti, ki jih je v letu 1995 sofinanciralo Ministarstvo za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške, je bil Geodetski list uvrščen med 14 najboljših časopisov. K.rešimir Čolic (Soko Banja, 10. julij 1938) je bil glavni urednik leta 1996. Od leta 1987 do leta 1995 je bil namestnik glavnega urednika Geodetskega lista, od leta 1996 pa glavni urednik. 3 TEHNIČNI UREDNIKI V preteklih 50 letih Geodetski list ni imel stalnega mesta tehničnega urednika. Prvi tehnični urednik je bil Bruno Ungarov (1948-1949). Najdlje je to delo opravljal Stjepan Klak (1953-1975). Od leta 1976 do leta 1986 je naloge tehničnega urednika opravljal namestnik glavnega urednika. Nedjeljko Frančula je to delo opravljal do leta 1992, tudi potem, ko je bil glavni urednik. Od leta 1993 do leta 1995 je bila tehnična urednica Nada Vučetic. Bruno Ungarov je bil tehnični urednik od leta 1948-1949 (krajši življenjepis je objavljen v delu Glavni uredniki). Stjepan Klak (Zagreb, 17. oktober 1920) je bil tehnični urednik od leta 1953-1975. Od leta 1950 do leta 1953 je bil član Redakcijskega odbora, od leta 1953 do leta 1975 pa tehnični urednik Geodetskega lista, ki je tudi po njegovi zaslugi dosegel zavidljivo strokovno raven. Uspel ga je popularizirati in izenačiti s številnimi tujimi strokovnimi časopisi. Nada Vučetic (Hvar, 28. september 1958) je bila tehnična urednica od leta 1993-1995. Od leta 1988 do leta 1995 je vodila na računalniku datoteko naročnikov Geodetskega lista. Od leta 1993 do leta 1995 je bila tehnična urednica. 4 TAJNIKI Tudi mesto tajnika Geodetskega lista v preteklih 50 letih ni bilo stalno zasedeno. Prvi tajnik, ki je bil v listu imenovan „uprava administracije", je bil Sulejman Donlagic (1947). Eduard Križaj je bil prvi, ki je bil v listu naveden kot tajnik (1976-1983). Od leta 1984 do leta 1994 je bil tajnik Marijan Božicnik. Eduard Križaj (Čakovec, 15. april 1939) je bil tajnik od leta 1976 do leta 1983. Kot tajnik Geodetskega lista (1976-1983) je uspešno vodil finančno poslovanje in omogočil njegovo redno izhajanje. Marijan Božicnik (Zagreb, 29. avgust 1925 - Zagreb, 7. januar 1995) je bil tajnik od leta 1984 do leta 1994. Od leta 1984 do prezgodnje smrti je bil tajnik Geodetskega Geodetski vestnik 40 (1996) 3 lista in obenem tudi tajnik Hrvaškega geodetskega društva. V Geodetskem listu je objavil 158 člankov, tako da je po številu prispevkov na tretjem mestu. 5 UREDNIK UDK-ja Univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) je najbolj znan in najbolj uveljavljen bibliotečni klasifikacijski sistem, ki se uporablja v vseh državah sveta. UDK zajema glavne in pomožne razpredelnice ter abecedni indeks. Glavne razpredelnice vsebujejo številke, s katerimi se dokumenti klasificirajo po vsebini. Vsaka številka UDK-ja je označba za določen pojem, ki se nahaja v glavnih razpredelnicah. Celotno človekovo znanje in delovanje je s pomočjo številk od O do 9 razdeljeno na deset temeljnih področij. Vsako med njimi se deli na novih deset ožjih področij z dodatnimi številkami od O do 9, vsako od teh ožjih področij na naslednjih deset itd. (Tudman, Boras, Dovedan, 1992). Označevanje člankov s številkami UDK-ja je Geodetski list uvedel v letu 1980. V prvem letu je to delo opravljal namestnik glavnega urednika N. Frančula, v letu 1981 pa je že urejal številke UDK-ja kvalificirani strokovnjak za to delo, mag. Boris Bregant. Boris Bregant (Ljubljana, 15. februar 1931) je bil urednik UDK-ja od leta 1981-1995. Od leta 1991 opravlja to delo brezplačno. 6 AVTORJI V 49 letnikih (50. letnik je pred izidom) je svoje prispevke v Geodetskem listu objavilo 593 avtorjev. Največ avtorjev (333) je objavilo samo po en prispevek. Več kot deset prispevkov je objavilo 48 avtorjev, po 30 in več prispevkov je objavilo 15 avtorjev, medtem ko so štirje avtorji objavili več kot sto prispevkov. Nikola Neidhardt (Zagreb, 6. december 1902 Zagreb, 7. februar 1983). V Geodetskem listu je objavil 25 znanstvenih in strokovnih člankov, 89 terminoloških prispevkov v rubriki Poročila (Vijesti) in 184 predstavitev knjig in časopisov. S skupno 308 naslovi je najplodnejši avtor Geodetskega lista. V njegovi publicistični dejavnosti je posebej pomembnih 89 prispevkov, v katerih se kažejo pronicljivost, izkušnje, širina in toleranca v iskanju in zagovarjanju tistega, kar je tudi jezikovno pravilno in tudi terminološko najbolj upravičeno (Tomašegovic, 1983). V razpredelnici 2 so predstavljeni prispevki avtorjev iz Slovenije v dosedanjih 50 letih izhajanja Geodetskega lista, med katerimi izstopa Franjo Rudi s skupaj dvanajstimi objavljenimi prispevki. Geodetski vestnik 40 (1996) 3 1 ,< ·.· •..• / ... .. · .... ··. 1 ·.·.· zap.št: predstac in ········ avtor > članki novice •·.· vitev merrioiiilm skupaj . . . ·. ··.· 1·,.· .• l. Banovec, Tomaž 2 1 - - 3 2. Belec, Teobald - 1 - - 1 3. Bregant, Boris 2 - - - 2 4. Breznikar, Aleš 1 - - - 1 5. Brvar, Andrej 1 - - - 1 6. Čeme, Jože 1 - - - 1 7. Čmivec, Miroslav 5 - - - 5 8. Čuček, Ivan 2 1 - - 3 9. I)emšm; Božidar - 1 - - 1 JO. Fras, Zmago 1 1 - - 2 11. Golore1; Ivan 1 3 - - 4 12. Gostič, Emil 1 - - - 1 13. Gvozdanovic, Tomaž 1 1 - - 2 14. Jenko, Marijan 3 - - - 3 15. Kilar, Bogdan 1 - - - 1 16. Klarič, Matija 1 - - 1 2 17. Kogoj, Dušan 2 - - - 2 18. Kuhar, Miran 4 - - - 4 19. Lipej, Božena 1 - - - 1 20. Makarovič, Branko 3 - - - 3 21. Mrkalj, Jasim 1 - - - 1 22. Oven, Janez 1 - - - 1 23. Podpečan, Alojz 5 1 1 - 7 24. Prelc, Boris 1 - - - 1 25. Rihtaršič, Mateja - - 1 - 1 26. Rojc, Branko - - - 1 1 27. Rudi, Franjo 8 3 1 - 12 28. Savšek-Safic, Simona 1 - - - 1 29. Stančič, Zoran 1 - - - 1 30. Stopm; Bojan 5 - - - 5 31. Stopm; Robert 1 - - - 1 32. Svetik, Peter - - - 1 1 33. Triglav, Joe 2 - - - 2 34. Vodopivec, Florjan 2 - - - 2 Razpredelnica 2: Avtorji iz Slovenije v Geodetskem listu Geodetski vestnik 40 (1996) 3 7 OBJAVLJENE ŠTEVJLKE IN ŠTEVJLO STRANI PO LETNIKIH Od leta 1947 do leta 1991 je bilo predvideno izhajanje Geodetskega lista v štirih trojnih številkah vsako leto, označenih s številkami 1-3, 4-6 in 10-12. Tako označevanje je omogočalo izdajanje tudi več kot štiri številke, če je bilo dovolj denarja in prispevkov, a tudi manj kot štiri številke, kadar je primanjkovalo prispevkov in denarja. Tako je bilo že leta 1948 objavljenih pet številk. Prav tako je bilo pet številk objavljenih tudi v letih 1955, 1959 in 1975 leta ( 4 redne in kongresna številka) ter leta 1977. Največ številk (6) je bilo objavljenih v letu 1956. Po tri številke so bile izdane celo devetkrat. Od leta 1992 se posamezni izvodi označujejo s številkami 1, 2, 3 in 4. Do leta 1995 so redno izhajale 4 številke v letu. 49 letnikov Geodetskega lista vsebuje 16 560 strani, kar znaša povprečno 338 strani letno. S ŠTEVJLO PRISPEVKOV PO TEMATIKI Znanstvenih in strokovnih člankov je bilo objavljenih 1 491, od teh največ (267) s področja matematično-fizikalne in višje geodezije. Največ prispevkov je bilo objavljenih v rubriki Vijesti. Od skupaj 911 prispevkov v tej rubriki se jih največ (241) nanaša na kongrese, znanstvena srečanja, posvete in tečaje, 180 pa na poročila iz strokovnih posvetovanj. V Geodetskem listu staj bili objavljeni 702 predstavitvi knjig in časopisov, od teh pa 276 predstavitev tujih časopisov ter 269 predstavitev tujih knjig. Literatura: Frančula, N., Lapaine, Jlll, Geodetski list, 50. godina. Referati poster na 3. saboru Hrvatskog geodetskog društva, Split, 13. april 1996 Jankovič, M., Deset godina izlaženja Geodetskog lista. Geodetski list, 1957, str. 3-5 Jankovič, M., Povodom petnaestgodišnjice Geodetskog lista. Geodetski list 1961, str. 143-145 Jankovič, M., U povodu 30-godišnjice Geodetskog lista. Geodetski list, 1977, sir. 210-221 Lapaine, M., Tunjic, I., Geodetski list 1937-41. Referati poster na 3. saboru Hrvatskoga geodetskog društva, Split, 13. april 1996 Milačic, D., ,, Geodetski i geometarski glasnik" povodom 40-godišnjice njegovog pokretanja. Geodetski list, 1959, 12, str. 381-383 Tomašegovič, Z., Neidhardt, N., Geodetski list, 1983, str. 125-128 Tudman, M. et al., Uvodu informacijsku znanost, Škalska knjiga, Zagreb, 1992 Tunjic, I., Geometarski i geodetski glasniki njegovi prethodnici. Sveučilište u Zagrebu, Geodetski fakultet, Zagreb, 1996 Ungarov, B., Geodetski časopisi kod nas. Geodetski list, 1954, str. 5-8, 184-185 ***, U povodu dvadeset-godišnjice Geodetskog lista. Geodetski list, 1967, sir 59-63 Prispelo za objavo: 1996-06-06 prof dr. Nedjeljko Frančula, mag. Miljen ko Lapaine Geodetska fakulteta Univene v Zagrebu, Zagreb, Hrvaška (prevod iz hrvaškega jezika v slovenščino: Irena Strelec) Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Smeri razvoja katastrov v svetu l UVODNE OPOMBE V 70 letih se je začel razvoj katastrov, predvsem iz tehle razlogov: o svetovne krize (gospodarske, ekološke itd.) o zastarelost katastrov o zahteve uporabnikov o razvoj tehnologije. Pri razvoju katastrov ločimo tri skupine držav: o evropske države z dolgo tradicijo katastrov o anglosaksonske države s Torrensovim sistemom registracije pravice lastništva o države brez sistema registracije zemljišč. Prva skupina naprej razvija obstoječi sistem katastrov. Pri tem izstopajo države srednje in vzhodne Evrope, ki so po vojni pozabile na katastre (zaradi prevladujoče oblike kolektivne lastnine) in po letu 1990 znova odkrivajo svoje katastre ali iščejo vzorni model v tujini. Druga skupina hitreje razvija LIS/GIS, spoznava evropski kataster, obenem pa v široko zastavljeni akciji skuša tretji skupini vsiliti svoj sistem registracije zemljišč. Tretja skupina išče svoje poti razvoja katastrov (pri čemer uporabljajo tuje vzore) kot del splošnega razvoja (urbani razvoj, izkoriščanje surovin itd.). Razvoj katastrov ima dva vidika: o razvoj v ožjem smislu: razvoj same institucije katastra o razvoj v širšem smislu: rast vloge katastra v družbi. 2 RAZVOJKATASTROV 2,1 Splošno Razvoj katastrov se na splošno deli v naslednje faze (Henssen, 1988): o fiskalni kataster: podatki o zemljišču/posestvu v davčne namene • pravni kataster: postopoma se razvija, poudarja se pravni status parcele, najprej meja in potem vseh trajnih pravic in obremenitev o polivalentni kataster: podatki za fiskalni in pravni kataster pa tudi za druge potrebe nastajajo z avtomatizacijo administrativnega dela katastra o kataster kot podlaga za LIS: zadovoljuje širok krog uporabnikov, pomeni osnovo za povezovanje z drugimi bazami podatkov, nastaja z avtomatizacijo administrativnega in tehničnega dela katastra. Skozi vse te faze ne gredo vse države; nekatere na primer ohranjajo ločene sisteme katastrov in registracije lastniških pravic. Zadnja faza se pogosto imenuje modernizirani kataster. Vprašanje je, če je tak kataster obenem tudi LIS. Na to vprašanje odgovarja veliki svetovni poznavalec katastrov Henssen (1990). Da bi zadovoljil vse večje število potreb, se je sistem registracije zemljišč (land rccord) v nekaterih državah najprej razvil v ti. polivalentni, tj. večnamenski kataster. Ti katastri so zatem začeli preraščati v informacijske sisteme, zasnovane na parceli z vrsto Geodetski vestnik 40 (1996) 3 l podatkov o zemljišču fizičnega, pravnega, gospodarskega in socialnega značaja. Kmalu ali nekoliko pozneje je postala taka zbirka podatkov zapletena za upravljanje, ker je težila k temu, da so vanjo dodajali vedno nove vrste podatkov. Treba je vedeti, da ni nujno niti praktično (verjetno pa niti izvedljivo), da bi zemljiški registri (katastri, zemljiške knjige ali katerikoli drug sistem) vsebovali vse zahtevane podatke. V mreži sistemov podatkov so nujne dobra koordinacija, standardizacija, organizacija in druge dejavnosti, tako da je kataster jedro, kateremu lahko dodajo ali pridružijo svoje podatke tudi drugi sistemi. Tako je lahko kataster zveza med mnogimi zemljiškimi informacijskimi sistemi. 2.2 Kataster v anglosaksonsldh državah Pri tej skupini držav je bolje uporabljati izraz zemljiški register kot kataster, ker se v nekaterih od njih, npr. v Združenem kraljestvu do l. januarja 1991, beseda kataster ni uradno uporabljala, evidenca pa ni bila javno dostopna. Obstoječi sistemi evidence, Torrensov in podobni, imajo danes nekatere pomembne pomanjkljivosti: niso osnovani na parceli in niso javni. To sta bili nepremostljivi oviri za razvoj teh evidenc oziroma za oblikovanje LIS-a, kar je postalo nujen del splošnega razvoja družbe. Ena od držav, ki je pri razvoju registracije zemljišč odigrala pomembno vlogo, je bila Avstralija. Citiramo njihovo mnenje o lastnem razvoju (Williamson, 1990): sistem registracije zemljišč v Avstraliji se razvija v smeri evropskega katastra. Je treba temu še kaj dodati? 2.3 Kataster v razvitih evropskih državah V tej analizi smo uporabili katastre Švice, Avstrije, Nemčije in Nizozemske. Medtem ko so prve tri države razvile svoj kataster na podlagi bavarskega katastra iz sredine XIX. stoletja, tedaj zglednega modela, spada kataster na Nizozemskem v skupino t.i. Napoleonovih katastrov (Francija, Danska, Belgija). Modernizacija katastra je praviloma povezana z njegovo obnovo. Najpogostejši razlogi za obnovo so: o zastareli projekcijski sistemi o nezadostna točnost geodetskih mrež o pokritost delov države s staro grafično izmero (geodetska miza) o slabo razmejene parcele o „luknje" v geodetskih mrežah o obremenjenost katastrskih načrtov z vsebino oz. spremembami in njihovo slabo fizično stanje o neprimerno merilo katastrskih načrtov o zahteve uporabnikov. Zadnji dejavnik je pomemben za začetek dejavnosti. V konceptu modernizacije katastrov je najzanimivejša avtomatizacija tehničnega dela katastra, saj je bila avtomatizacija administrativnega dela v vseh državah končana že pred deset ali več leti z uporabo podobnih načel. Avtomatizacija tehničnega dela se je začela znatno pozneje, šele konec osemdesetih, zaradi zapletenosti naloge in tudi zaradi razvoja potrebne informacijske tehnologije ( cene in kakovosti programov in Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 strojev). Ena od glavnih značilnosti posameznih konceptov je odnos do točnosti položaja mejnih točk parcel. Na splošno razlikujemo dve rešitvi glede na (Gostovi( l 995): stanje katastrov in cilj, ki ga želimo dosečL 2.3.l Numerična rešitev o Začasne koordinate - Koordinate se dobijo s fotogrametrijo ali digitalizacijo katastrskih načrtov. Gre za prehodno rešitev, saj gre težnja v smer definitivnih koordinat, izračunanih iz numeričnih podatkov. Rešitev pa je hitra in poceni. • Končne koordinate - Koordinate mejnih točk se določajo iz numeričnih podatkov, točke topografske vsebine pa s pomočjo digitalizacije ali fotogrametrije. Metoda je počasnejša in dražja. Tukaj se razlikujeta d"a podtipa: - koordinate se dobijo v okviru celovite prenove - datoteka koordinat se oblikuje postoporna, med rednim vzdrževanjem, 2.3.2 Grnfična rešitev Obstoječi katastrski načrti se pret0iorijo, pri čemer se za ogrodje uporabljajo: • zanesljive točke, ki jih je rn.ogoče identificirati na terenu in zanje določiti koordinate glede na modernizirane geodetske mreže. • bazni zemljevidi, pridobljeni s fotogrametričnim postopkom. Za ponazoritev numerične rešitve je naveden zgled Nemčije - Spodnje Saške (Tegeler, 1991): Datoteka točk: podatki o položajE, splošni podatki o točki in opombe 0 točki Datoteka točk zamenjuje numerične podatl,e izmere. Planirnetričnc (grafične) datoteke: funkcija - ta datoteka je za katastei· aajpomernbrrejša, saj je dejansko digitalno vzdrževan katastrski načrt) ne p,; digitalna kopija ali izvod posebnih oblik/vsebin Načela - odlaganje koordinat: informacija o povezovanju, dopolnitev geometrije; integracija podatkov numerične izmere in katastrskih načrtov; strukturiranje vsebine: skupaj 192 plasti, od tega je 40 katastrskih plasti. Referenčni sistem za digitalno hranjene katastrske načrte je obnovljena mreže: kontrolnih točk. Pri koordinatah se poleg merila točnosti uvaja tudi rnerilo zanesljivosti. Iv!:erila se, zelo stroga, npr.: • Švica (Bregenzcr, 1987) - točnost geodetske podlage: srednii pogrešek (cm) horiz. poiožaia višine za mestna območja ±2 ±2 za vaška ohmočia ±3 ±4 za planinska območja ±4 ±6 Geodetski vestnik 40 (1996) 3 o Nemčija (Navodilo za koordinatni kataster, 1985) mejne točke: ±3-4 cm. o Grafična rešitev je bila uporabljena na Nizozemskem. Njena glavna načela so naslednja (Scheuder, 1990): - prednost ima grafična pretvorba katastrskih načrtov - topografski in katastrski načrti se združujejo ob ažuriranju vseh drugih - prenova bo končana do leta 2000 - zagotoviti je treba povrnitev vlaganj. Če ima prednost grafična pretvorba pomeni, da se uvaja grafična obnova namesto poprejšnje numerične (draga in dolgotrajna). Po grafični pretvorbi bodo kartografski podatki koeksistentnejši, večja točnost pa ni potrebna. Na začetku je bilo nekaj pripomb na kakovost postopka, vendar niso bile upravičene. Združevanje je nujno, ker je nemogoče ločeno ,vzdrževati dve tako obsežni seriji načrtov. Najpreprostejši način združevanja je uporaba topografskega načrta kot osnovnega: · o format 50 x 50 cm o dobljen po fotogrametričnem postopku o večinoma je v merilu 1:1 000. Na ta načrt se postavi katastrski načrt, povečan na potrebno merilo z upoštevanjem prekrivanja meja parcel. Pomembno je, da opozorimo na načela te rešitve: digitalni katastrski načrt ima grafično natančnost. To pomeni, da obnova meja parcel ni mogoča s potrebno natančnostjo na podlagi informacij digitalnega načrta. Meje se lahko obnovijo samo na podlagi izvirnih podatkov izmere. Za vzdrževanja in obnovo izmere se ne uporabljajo tradicionalne geodetske mreže. Opiramo se na lokalni referenčni sistem za vsako lokalno izmero. Pri tem je najpomembnejše, da je lokalna mreža oprta na zanesljive točke (npr. na vogal zgradbe), ki jih je mogoče identificirati, da so stabilne in pripadajo kartografski bazi podatkov. Pozneje se lokalna mreža preobrazi v državno. 3 NOVA VLOGA lKATASTROV Po jasno postavljenih smernicah (Henssen, 1991) je treba kataster opazovati v ohirih upravljanja zemljišč (land management) .. V skladu s tako razlago nove vloge katastra je vsaka vlada obvezana, da zagotovi dovolj zemljišč za vse stalno rastoče potrebe z načrtovanjem in realizacijo zemljiške politike: o za kmetijstvo in za vse vrste uporabe je treba zagotoviti dovolj zemljišč o zemljišča morajo imeti primerno lokacijo in potrebno infrastrukturo D obe navedeni zahtevi morata biti usklajeni z varovanjem okolja o zemljišče mora biti zagotovljeno po gospodarsko sprejemljivi ceni o za zagotovljeno zemljišče morajo biti jasne in zaščitene lastniške pravice. Za izvajanje načrtovane zemljiške politike so potrebni različni instrumenti, ki skupaj predstavljajo upravljanje zemljišč. Ti instrumenti zajemajo: o prostorsko načrtovanje (načrt namembnosti površin) o oceno vrednosti nepremičnin in davčni sistem o zagotovitev potrebnih zemljišč in njihovo razporeditev Geodetski vestnik 40 (1996) 3 o kataster in zemljiško knjigo o LIS/GIS. Ta stališča poudarjajo, da ima kataster svojo samostojno vlogo kot eden od instrumentov. Njegova vloga pa je še mnogo širša, s tem pa tudi pomembnejša, saj je obenem tudi sestavni del vseh omenjenih instrumentov: nujen je pri njihovi pripravi in tudi kasneje pri uresničitvi. Lep zgled za to sta prostorsko in urbanistično načrtovanje. To vlogo katastra lahko grafično predstavimo na naslednji način: POLITIKA 4 SKLEP Osnovna načela sod.obnega katastra so: o zemljišče je največje bogastvo o družba mora skrbno upravljati zemljišča o kataster (z zemljiško knjigo) je eden najpomembnejših instrumentov upravljanja zemljišč o kataster in njegovo vzdrževanje sta naloga države o kataster je prikaz podatkov o izmeri o vsebina katastra so parcele in zgradbe o vsebina izmere se deli na plasti (layers) o država ni pripravljena financirati modernizacije katastrov o dodatne vsebine plača uporabnik o uporabnikom mora biti zagotovljen administrativni in tehnični del katastra v avtomatizirani obliki o kataster mora ustrezati novim nalogam o geodetske mreže morajo biti posodobljene. Literntuira: Bregenzer, W, Reform of Cadastral Surveying Switzerland. Workshop on Cadastral Renova/ion. Lausanne, 1987 Gostovic, M., Ka novam katastru. Gradjevinski fakultet, Beograd, 1995, 190 str. Henssen, J.L.G., Land Registration, Cadas/re and its Interaction: a World Perspective. XIX Congress of FIG, 1990 Henssen, J.L. G., Policy Sta temeni on the Swveyor's Contribution /o Land Management. 58th Permanent Committee Meeting. Beijing, 1991 Henssen, J.L.G., Some Remarks on the Value of a Cadastre far Developing Counlries. FIG Land Information System Workslzop. Bali, 1988 Scheuder, P., Hennsen, J.L.G., The Cadastral Lami Infonnation System in lhe Netherlands. XIX Congress FIG. Helsinki; 1990 Tegeb; W, Automated Cadastral Swvey on the Basis of Coonlinate-Related Swvey System and the Data Base Automated Real Estate Map in Lower ScL"Cony. lntemational Symposium. Beijing, 1991 prof dr. Marko Gostovic Gradbena fakulteta, Subotica, Jugoslavija (prevod iz srbskega jezika v slovenščino: Andrej Skubic) Prispelo za objavo: 1996-08-28 Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Predlog za priznanje specializacije v geodetskem poklicu t•Aenim, da se je že iztekel čas, ko je inženir začel in končal svojo strokovno pot samo kot inženir. Kot vse druge stroke, postaja geodezija za enega človeka neobvladljiva. Nujna je specializacija znotraj stroke, k: pa mora biti po mojem nmenju točno opredeljena, javno priznam, in vidna 11a zunaj. Ko zapusti fakulteto, mora rnlad človek videti pred seboj lestvico znotraj stroke, po kateri bo lahko napredoval in razvil vse svoje sposobnosti v okviru svojih nagnjenj in danosti. Specializacija mora biti tudi javno priznana in mora prinašati določeno materialno korist. Priznana specializacija je spodbuda za stalno spremljanje razvoja stroke, vedno je treba biti korak pred drugimi, nikoli si ne moreš privoščiti, da česa ne bi vcdeL Za ,;isoko strokovna mesta, posebcJ v jnvnih službah, bo potrebno javno priznano strokovno znanje. S priznanjem'. specializacije bo prišlo do razlikovanja med specialiston1 in „rutine:jern a ~ kar bo koristilo stroki in delu. -..:./ naprej je rnožno zav1e,či ugovore o elitizmu, cehovstvti irc o prirnerjavi z vojaško organizacijo. Izhodišče je za vse enako. Z,, strokovnosti se bD treba potruditi. Večja stroko-most zahteva odgo010rnost. Elitizem ,1 taki, pozitivni, obliki pa je za stroko in drža'VO sarno zaželjen, 'Težko ji::: o cehovstvu. Prizna.ni strokovn1iak je odgovoren samo za deio. Število strokovnjakov s priznano specializacijo n; bo o!Ilejeno. Bistvena javnega priznanja strokovnosti je v tem, da si bo vsakdo iahko pridobil strokovnosti hkrati na več področji!: ene stroke. Nobene ovire da ne bi bil neki stroko\1njak hkrati specialist za geodetske n1reže in specialist za fotograrnetrijo. težje je ~n,,- '""" o pri1T1crjavi z vojaško organizacijo. P~ngleška ustanova 'Ths R~oyal Inslitution. of Chartered Surveyors, o kateri bon1c podrobneje govorili kasneje, pozna dolo:Čeno stopnjevanje, vendar vse za boljšo strokovnost. lvknim tudi, da precHaganego j,m1cg3 priznanja strnkovnosti ne moremo enačiti aii zarnenjevati s strokovn.h11i Ecenca12f-1i. I\~arnen teh dveh preizkusuv zrllanja je pridobiti dovoljenje z2, oprnvlj,mjc določenega strokovnega dela, ki pa ne prinese javnega priznanja str,.oko\rrr.o~Ji. Predlagam, da se o!~virG Geodetske uprave Republike Slovenije in Geodetskega interesnega pripravi prograrn in izpite za javno priznanje specializacije geodetskih strokovnjakov - specialistm z naslednjimci nazivi: specialist za zer:r1ljiški katasterj specialist za inženirsko geodezijo, speci.alist za geodetske mreže, sp<;;cialist za fotogrametrijo, specialist za kartografijo, specialist cenilec, specialist programer itd. Predlagano javno pr;znanje specializacije ni nikakršna novost Za geodezijo deluje v Angliji že prek sto let The Royal Institution of Crrnrtercd Surveyors - R.I.C.S. Tej angleški ustanovi so se ~, zadnjem času priključili tudi !vladžari. Nikakor ne mislim, da Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 bi morali vdano posnemati tuje vzore. Njihove izkušnje na tem področju stroke so nam lahko le pomoč. Za zaključek še nekaj besed o ustanovi The Royal Institution of Chartered Surveyors, povzetih iz starejše izdaje pravilnika za člane-geodete. Ta ustanova združuje tudi druge oblike strokovnosti, povezane z dejavnostmi na tleh in zemljiščih. Sekcije v ustanovi so: o Splošna sekcija - cenitve, upravljanje stavb, načrtovanje mest in podeželja, izmera stavb o Poljedelska sekcija in Sekcija za posredovanje zemljišč o Sekcija za obračun količin v projektih in zgradbah o Sekcija za rudarska merjenja o Geodetska sekcija vključno s Hidrografsko sekcijo. Stopnje v članstvu so: študent, pripravnik (probationer), strokovni sodelavec (professional associate) in član (fellow). Študenti in pripravniki so pridruženi članL Clan mora biti star vsaj trideset let, imeti mora opravljen strokovni izpit in najmanj pet let strokovnih izkušenj. Član te ustanove ima pravico, da za svojim imenom zapiše stopnjo v članstvu, npL: N.N., land-surv. grad. eng. (RT) FRLCS., kar pomeni: N.N., land-surveying graduated engineer (Bachelor of Technology) Fellow of The Royal Institution of Chartered Surveyors. Običajno pa se v oklepaju doda še ime kraja, kjer se je član šolal, npL (Eng. Lond.) ali (Leed). Tako javno priznanje strokovnosti imajo urejeno vsi poklici v ustreznih ustanovah zdravniki, gradbeniki in drugi. Prispelo za objavo: 1996-06-18 Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Željko Zlobec Območna geodetska uprava Krnnj, Kranj 40 LET GEODETSKEGA VESTNIKA Ob 40. obletnici izhajanja glasila slovens h geodetov Geodetski vestnik intervju z glavno urednico mag. Boženo Lipej Ali misliš, da je lahko najin razgovor ustrezna oblika prispevka, ki govori o 40: obletnici glasila slovenskih geodetov? Vseh podatkov o zgodovini, sedanjem stanju in prihodnosti Geodetskega vestnika ni mogoče zapisati v eno ali več preglednic. Marsikaj je vredno opisa v daljšem besedilu. Intervju kot oblika tega besedila bo omogočil, da bova marsikaj povedala na malo bolj lahkoten način, kot bi to storila v besedilu, ki bi imelo strogo obliko strokovnega ali celo znanstvenega zgodovinskega članka. Upam, da bo oblika pogovora pripomogla tudi k večji zanimivosti vsebine in pritegnila pozornost bralcev. Kako poteka financiranje Geodetskega vestnika? Financiranje Geodetskega vestnika poteka prek Zveze geodetov Slovenije, ki zbira prispevke v ta namen. Največji in odločilen je prispevek Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki pokriva približno stroške ene manj obsežne številke glasila na leto. Ostala sredstva prispevajo Geodetska uprava Republike Slovenije, člani Zveze geodetov Slovenije s članarino oziroma naročnino, geodetska podjetja in podjetja ter ustanove, kjer so zaposleni geodeti. Kakšno je delo glavnega, odgovornega in tehničnega urednika Geodetskega vestnika? Večina resnih časopisov ima te funkcije ločene, pri Geodetskem vestniku pa jih vse opravljam sama. Poskušala bom v grobem opisati svoje delo in iz odgovora boste gotovo ugotovili, kaj bi ustrezalo bolj eni in kaj drugi funkciji in kaj je dodatno delo, ki v mojem nazivu sploh ni zapisano. Morda lahko začnemo z Ministrstvom za znanost in tehnologijo. Zanj je treba ob koncu leta pripraviti letni program dela s predračunom stroškov za naslednje leto. Ob koncu tega delovnega leta pa mu je treba predložiti letno poročilo o izpolnitvi programa dela s potrebno dokumentacijo. Vmes poteka neprekinjeno oblikovanje in vsebinsko snovanje posameznih zvezkov revije. V tem okviru je mogoče našteti dolgo vrsto del, kot so navezovanje in vzdrževanje stikov z domačimi in tujimi strokovnjaki in njihovo spodbujanje k pisanju člankov, recenziranje napisanih člankov, zagotavljanje klasifikacije (UDK), lektoriranja, prevajanja v tuje jezike. Pri tem se je treba pogovoriti z avtorji, recenzenti, včasih tudi s člani uredniškega odbora, itd. Sledi vsebinsko oblikovanje člankov, seveda tudi v sodelovanju z avtorji, ki niso povsem upoštevali uredniških navodil, zatem pa čisto tehnično delo pri pripravi tiska, kot so izdelava korektur ter korektur slovenskih in člankov v tujih jezikih, zagotavljanje oblikovanja zvezka, pregledi zadnjih izpisov ter korekcije filmov in Geodetski vestnik 40 (1996) 3 montaž v tiskarni. Po opravljenem tisku in vezavi morajo Geodetski vestnik dobiti bralci (distribucija). Je mogoče suhe podatke o zgodovini glasila slovenskih geodetov še kako dopolniti? Res jih lahko dopolnimo z opisom nastanka glasila in nekaterih pomembnejših dejstev v zvezi z njegovim izhajanjem. Pa poglejmo: 1953 - 1956 Vestnik Geodetskega društva LRS Skupščina Geodetskega društva LRS je sprejela 23. februarja 1953. leta predpis, po katerem občni zbor „voli urednike listov, ki jih izdaja društvo in odobrava poslovnik ali pravila uredniškega odbora" (Pravila, 1953), in sklep o izdajanju društvenega glasila (Poročilo, 1996). 1957 - 1961 Vestnik društva geodetskih inženirjev in geometrov LRS Zaradi organizacijskih težav je društveno glasilo za tri leta zamrlo in nato začelo izhajati pod novim imenom. 1965 1972 Bilten Zveze geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije Leta 1963 sprejeti statut Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije je imel opredeljeno izdajateljsko dejavnost; dopolnilo iz leta 1967 je izrecno opredelilo izdajanje Biltena. Bilten so urejali uredniški odbori. 1973 - Geodetski vestnik Strokovno glasilo Zveze geodetov in geometrov Slovenije se je leta 1973 poimenovalo iz Biltena v Geodetski vestnik in pod tem imenom izhaja še danes. Izdajanje časopisa je bilo prilagojeno predpisom (Zakon, 1973). V skladu s tem zakonom je bil leta 1975 napisan (in objavljen v Geodetskem vestniku) Osnutek Pravilnika o urejanju, izdajanju in upravljanju Geodetskega vestnika. Izdajanje Geodetskega vestnika je od leta 1976 pa do ukinitve sofinancirala Raziskovalna skupnost Slovenije. Po nastanku samostojne slovenske države se menjajo predpisi v zvezi z izdajanjem glasila (Zakon, 1994) in po ukinitvi Raziskovalne skupnosti Slovenije je postal sofinancer Geodetskega vestnika Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Kako ocenjuješ dosedanji razvoj Geodetskega vestnika? Glasilo geodetov je izhajalo od leta 1953 pa tja do leta 1985 v formatu DIN A4 (razen v letih 1954-1956, ko je bil uporabljen format DIN A5). Naklada je bila sprva nizka in namesto tiska je bilo uporabljeno razmnoževanje, ki so ga izvajale različne institucije (Geodetska uprava SRS, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Geodetska uprava Maribor). Vendar je imel že Bilten od leta 1967 dalje posebej tiskano (tudi večbarvno) platnico. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG je leta 1976 natisnil Geodetski vestnik v nakladi 650 izvodov. Naklada je postopoma rasla in se končno ustalila pri 1150 izvodih. Novo značilno obliko je dobil Geodetski vestnik leta 1986 (23,5 cm x 16 cm). Kasneje je dobil še prenovljeno, za vse zvezke istega letnika vnaprej natisnjeno platnico. Geodetski vestnik 40 (1996) 3 "I } Da bi izpolnili pogoje Raziskovalne skupnosti Slovenije za sofinanciranje znanstvenih in strokovnih revij je bilo treba urejanje glasila temeljito spremeniti. V ta namen je bilo v letu 1974 v 1. zvezku (Geodetski vestnik, 18. letnik, l. zvezek (1974)) objavljeno krajše navodilo „Sodelavcem Geodetskega vestnika". V Geodetskem vestniku v 3. zvezku (1974) so bili prvič objavljeni izvlečki iz znanstvenih člankov, v Geodetskem vestniku v 4. zvezku (1974) pa je bilo objavljeno daljše „Uredniško navodilo dopisnikom Geodetskega vestnika" v obliki znanstvenega članka, dodani pa so bili tudi prevodi nekaterih standardov dokumentacije JUS (gradivo je dal za ta namen na voljo dr. Jože Spanring, vodja INDOK-a za biotehniko). Oblikovno se je še bolj uskladil s standardi dokumentacije in prilagodil potrebam bralcev 20. letnik Geodetskega vestnika (1976), tako po oblikovanju naslovne strani kot tudi s prevodom osnovnih podatkov o glasilu ter s prevodom kazala v angleščino. Slovenska besedila so bila v tem letniku prvič lektorirana. Prevodi izvlečkov v angleščino so se pojavili v Geodetskem vestniku v 33. letniku, v l. zvezku (1989). Izvlečkom so bile prvič dodane ključne besede v Geodetskem vestniku 35. letnika, l. zvezek (1991). Naslednje leto, v Geodetskem vestniku 36. letnika, l. zvezek (1992), je bil prvič preveden celoten članek v tuj jezik. Leta 1991 je dobil Geodetski vestnik novo „Navodilo za pripravo prispevkov". Pomembna novost za dvig kakovosti prispevkov je bila uvedba recenziranja. Recenzentom v pomoč je bil izdelan obrazec, ki je omogočal sistematično ocenjevanje oblikovnih in vsebinskih sestavin besedila, njegovo klasifikacijo in predlog glede ustreznosti za objavo. Sprva je recenziral članke en recenzent, kasneje dva. Z letnikom 39 (1995) so se kakovostni kriteriji poostrili. ,,Navodilo za pripravo prispevkov" je podrobnejše in sloni na slovenskih standardih za dokumentacijo in informatiko ter med drugim zahteva izdelavo avtorskih izvlečkov. Tudi nov obrazec za pomoč recenzentom je osnovan na standardih dokumentacije in informatike z ustreznimi navodili ter priporočili za uporabo. Velja pa omeniti vsaj nekaj priznanj, ki jih je dobila strokovna revija, kar pomeni, da trud urednikov le ni zaman: jubilejno spominsko plaketo Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije ob 20-letnici izhajanja leta 1972, Plaketo 14. april za izredne rezultate in zasluge v aktivnostih Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki jo je podelila Skupščina Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije leta 1986, Plaketo Zveze geodetov Slovenije ob 30-letnici izhajanja leta 1986 in Priznanje ob 40. obletnici obstoja Medobčinskega društva geodetov Maribor leta 1995. Ali je Geodetski vestnik poznan samo v Sloveniji ali seže njegov glas tudi čez njene meje? V odgovoru na prejšnje vprašanje smo videli, kako se je vsebina postopoma spreminjala in je glasilo preraslo iz društvenega biltena v strokovno ter znanstveno revijo. Pomen revije tako za domače kot za tuje bralce je odvisen od kakovosti njene vsebine, kar pa je spet v veliki meri odvisno od avtorjev. Vloga uredništva je torej, da na eni strani zagotavlja čim višjo kakovostno raven in pestrost objavljenih člankov, na drugi pa omogoča sporočanje o vsebini revije morebitnim domačim in tujim bralcem. O prvi nalogi smo že govorili (navodila avtorjem, recenziranje prispevkov), zato bomo sedaj povedali še nekaj o drugi. Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 Uredništvo pošilja Geodetski vestnik rednim slovenskim naročnikom, poleg njih pa še na okoli 250 naslovov v tujino posameznikom, ustanovam, drugim uredništvom geodetskih časopisov in knjižnicam. Na vseh teh naslovih je torej možno takojšnje seznanjanje s celotno vsebino Geodetskega vestnika. Odziv se je že pokazal, npr. z vabili za predstavitve naših strokovnih rešitev v tujih okoljih. Danes je že običajen način obveščanja uporabnikov o vsebini časopisa prek sekundarnih publikacij. Tako je Geodetski vestnik redno citiran v sekundarni publikaciji „Bibliographia Cartographica" od št. 3 letnika 1976 dalje (sodelavec Boris Bregant). Leta 1993 je to nalogo prevzela Božena Lipej in tovrstno obveščanje še temeljito razširila na vrsto drugih sekundarnih publikacij in bibliografskih podatkovnih baz. Spisek je sedaj naslednji: Bibliographia Cartographica, Internationale Dokumetation des kartographischen Schriftums, KG. Saur Muenchen, New Providence, London, Paris Referativnyj žurnal 52. Geodezija i aeros'emka, VINITI, Moskva . Referativnyj žurnal 07. Geografija, 07M Kartografija, VINITI, Moskva Bulletin SFPT, Socicte Franc;;aise de Photogrammetrie et de Telcdetection GEOBASE, Thc Geo Abstracts Database ICONDA, baza CIB (International Council for Building Research, Studies and Documentation). Bazo naroča: Centralna tehniška knjižnica, SIC za graditeljstvo, Ljubljana Tretji najnovejši način sporočanja bralcem Geodetskega vestnika je sporočanje prek Interneta. Ta način uporabljamo od leta 1995 in sicer objavljamo vsebino posameznih zvezkov Geodetskega vestnika ter izvlečke člankov. Internetski naslov je: http//www.sigov.si/zvezag/gv.html. Kakšne cilje si postavljaš za svoje nadaljnje delo in kaj bi za zaključek sporočila avt01jem in bralcem Geodetskega vestnika? Cilje za nadaljnje delo bi lahko razporedila na tehnične in vsebinske. Med prve spadata: • še nadalje uporabljati in širiti računalniško podporo pri izdajanju Geodetskega vestnika (že več let je evidenca naročnikov računalniško vodena in sproti vzdrževana, računalniške tehnologije pa se uporabljajo pri pripravi in objavi člankov), • že obstoječo računalniško bazo vseh člankov in avtorjev Geodetskega vestnika v 40 letih tekoče vzdrževati in jo še naprej distribuirati prek Interneta. Naša stalna skrb je dviganje kakovosti vsebine Geodetskega vestnika. Ta cilj podpira tudi internacionalizacija uredniškega odbora, ki smo jo pravkar izvedli. Močno si želimo tudi, da bi se povečalo število znanstvenih in zlasti strokovnih člankov, ki lahko popestrijo vsebino ter povečajo zanimivost revije. Zdi pa se, da se strokovnjaki iz geodetskih sredin ne zavedajo dovolj, da predstavlja vsak dober opis njihovega strokovnega dela tudi prikrito reklamo za njihove strokovnjake in storitve, zlasti sedaj, ko je vsebina Geodetskega vestnika dostopna tudi prek Interneta. Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Za konec morda le še to, da bi bila po skupno desetih letih urejanja zelo zadovoljna, če bi moje v glavnem popoldansko in večerno uredniško delo prevzel kolega iz mlajše generacije. Novi ljudje običajno prinašajo nove zamisli, polni so elana in energije, ki bi jo lahko usmerili tudi v zapisovanje strokovne kronologije geodetske stroke. Do te potrebne napovedane menjave pa velja zahvala vsem sodelavcem, ki skrbijo za podporo izdajanja glasila, sofinancerjem in razumevajočim bralcem. Literatura: Poročilo o aktivnosti strokovne organizacije geodetov v SR Sloveniji - 1911-1971. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1996, letnik 40, št. 1, str. 58-67 Pravila Geodetskega društva LRS. Vestnik, Ljubljana, 1953, letnik 1, št. 1, str. 4-8 Zakon o javnem obveščanju, Uradni list SRS, 1973, št. 7 Zakon o javnih glasilih. Uradni list RS, 8. april 1994, št. 18, str. 1024-1033 Prispelo za objavo: 1996-10-25 40 let Geodets nekaj pregledov Pogovmjal se je mag. Boris Bregant Slovenske železnice, Ljubljana ga vestni PREGLED IZDAJANJA GEODETSKEGA STROKOVNEGA GLASILA VESTNIK Geodetskega drnštva LRS Izdajatelj: Geodetsko društvo LRS, Ljubljana 1953/1 - 1957 /1 VESTNIK drnštva geodetskih inženirjev in geometrov LRS Izdajatelj: Republiški odbor društva geodetskih inženirjev in geometrov LRS 1957/2 - 1961/1 BILTEN zveze geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije Izdajatelj: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije 1965/1 - 1972/4 GEODETSKI VESTNIK zveze geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije Izdajatelj: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije 1973/1 - 1975/4 GEODETSKI VESTNIK Izdajatelj: Zveza geodetov Slovenije 1976/1 - 1996/2 Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 1965 ZYEH G'iODHSKI'" HHENIP.:HY IN GEOMEfROV SR StOVEM!H Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 •~d•J~ :,~eu go<>doto• ,lo,onlj, i>~btbhod by the os,~t,~i,on M ou,voro<0.olouonia.yugo,lo~,~ Geodetsko strokovno glasilo ni izhajalo leta 1959 in v letih 1962-1964. Poleg številnih posameznikov in institucij, ki so zaslužni za kvalitetno izhajanje glasila, imajo veliko zaslug tudi glavni in odgovorni uredniki. Zanimivo je, da le-ti niso bili imenovani v vseh letih izhajanja. Zaradi njihove pomembne vloge jih posebej navajamo: • Ivan Golorej • Stanko Majcen • Boris Kren • Zlatko Lavrenčič • Jožica Švarc • Vlado Kolman • Jože Rotar • Božena Lipej • Marijana Vugrir;t • Matjaž Grilc. Podrobnejši pregled najbolj angažiranih sodelavcev pa je razviden iz naslednjega pregleda. PREGLED UREDNIŠKIH IN DRUGIH ODBOROV Vestnik Geodetskega društva LRS 1953/1 do 1954/2 Redakcijski odbor za publikacije, strokovni tisk in izdajanje: Vladimir Vazzaz, Mano Seifert, Martin Rojko Vestnik Geodetskega društva LRS 1954/3 do 1955/1 Ureja redakcijski odbor: Oskar Mesar, Mano Seifert, Peter Svetik Vestnik Geodetskega drnštva LRS 1955/2 do 1958/4, 1960/1 do 1961/1 Urednik: Ivan Golorej Bmen zveze geodetskih ~l]žen\rjev in geometrov SRS 1965/1 do 1965/3 Za uredniški odbor: Janez Kobilica BHten zveze geodetskih inženlirjev in geometrov SRS 1966/1-2 do 1967/3-4 Uredniški odbor: France Bratkovič, Ivan Golorej, Anton Košir, Stanko Majcen, Franjo Rudi, Marjan Smrekar BiHen zveze geodetsk.Jih inženirjev in geometrov SRS 1968/1 Glavni urednik: Stanko Majcen Uredniški odbor: Tomaž Banovec, Lojze Gorenc, Janez Kokolj, Stanko Majcen, Franc Pakiž, Marjan Smrekar, Peter Svetik, Peter Šivic BiUen zve:i:e geodetskih inženirjev nn geometrov SRS 1968/2-3 do 1969/4 Uredniški odbor: Tomaž Banovec, Lojze Gorenc, Janez Kokolj, Stanko Majcen, Franc Pakiž, Marjan Smrekar, Peter Svetik, Peter Šivic Geodetski vestnik 40 (1996) 3 Bilten zveze geodetskih inženirjev in geometrov SRS 1970/1 do 1971/4 Uredniški odbor: Boris Kren, Franc Pakiž, Marjan Smrekar Bilten zveze geodetskih inženirjev in geometrov SRS 1972/1 do 1972/4 Uredniški odbor: Boris Kren, Marjan Smrekar, Bogdan Samobor Geodetski vestnik zveze geodetskih inženirjev in geometrov SRS 1973/1 do 1973/3-4 Odgovorni urednik: Boris Iven Uredniški odbor: Boris Kren, Marjan Smrekar, Bogdan Samobor Geodetski vestnik zveze geodetskih inženirjev in geometrov SRS 1974/1 do 1974/4 Izdajatelj: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije Uredniški odbor: Glavni urednik: Zlatko Lavrenčič Odgovorna urednica: Jožica Švarc Tehnična urednika: Marjan Smrekar in Zlatko Lavrenčič Uredniški svet: Ivan Golorej, Alojz Gorenc, Emil Bremec in Bogdan Samobor Geodetski vestnik 1975/3 Glavni urednik: Zlatko Lavrenčič Redakcijski odbor: Ivan Golorej, Peter Šivic in Stanko Majcen Geodetski vestnik 1975/1 do 1975/4 Glavni urednik: Zlatko Lavrenčič Odgovorna urednica: Jožica Švarc Uredniški odbor: Urednik za znanstvene prispevke: Florjan Vodopivec Tehnična urednika: Marjan Smrekar in Zlatko Lavrenčič Uredniški svet: Ivan Golorej, Boris Kren, Emil Bremec in Bogdan Samobor Geodetski vestnik 1976/1 do 1976/2 Uredniški odbor: Glavni urednik: Stanko Majcen Odgovorni urednik: Vlado Kolman Urednik za znanstvene prispevke: Florjan Vodopivec Urednik za strokovne prispevke: Boris Bregant Urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti: Peter Svetik Član: Božo Demšar Tehnični urednik: Marjan Smrekar Uredniški svet: Tomaž Banovec, Teobald Belce, Ahmet Kalač, Zlatko Lavrenčič, Gojmir Mlakar, Milan Naprudnik, Janez Obreza Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 j Geodetski vestnik 1976/3 do 1979/4 Uredniški odbor: Glavni urednik: Stanko Majcen Odgovorni urednik: Vlado Kolman Urednik za znanstvene prispevke: Florjan Vodopivec Urednik za strokovne prispevke: Boris Bregant Urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti: Peter Svetik Član: Božo Demšar - Tehnični urednik: Marjan Smrekar Izdajateljski svet: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza, Ahmet Kalač, Zlatko Lavrenčič, Gojmir Mlakar, Srečko Naraks, Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Geodetski vestnik 1980/1 do 1982/4 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora: Vlado Kolman Glavni in odgovorni urednik: Jože Rotar Urednik za znanstvene prispevke: Boris Bregant Urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti: Peter Svetik Član: Božo Demšar Tehnična urednica: Albina Pregl Izdajateljski svet: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza, Ahmet Kalač, Janez Kobilica, Gojmir Mlakar, Srečko Naraks, Franc Jenič, Anton Špolar, Vlado Kolman, Jože Rotar in Peter Svetik Geodetski veshdk 1983/1 do 1984/1-2 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora: Tomo Bizjak Glavni in odgovorni urednik: Jože Rotar Urednik za znanstvene prispevke: Boris Bregant Urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti: Peter Svetik Član: Božo Demšar Tehnična urednica: Albina Pregl Izdajateljski svet: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza, Ahmet Kalač, Janez Kobilica, Gojmir Mlakar, Srečko Naraks, Franc Jenič, Anton Špolar, Vlado Kolman, Jože Rotar in Peter Svetik Geodetski vestnik 1984/3 do 1987/4 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora: Tomo Bizjak Glavna in odgovorna urednica: Božena Lipej Urednik za znanstvene prispevke: Boris Bregant Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 Urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti: Jože Rotar Člana: Peter Svetik in Andraž Šinkovec Tehnična urednica: Albina Pregl Izdajateljski svet: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza, Ahmet Kalač, Janez Kobilica, Gojmir Mlakar, Srečko Naraks, Alojz Pucelj, Frančiška Trstenjak, Tomo Bizjak, Jože Rotar in Peter Svetik Geodetski vestnik 1987 Posebna izdaja - 20. Geodetski dan Publikacijo uredil: Aleš Seliškar Geodet~kn vestnik 1988/1-2 clo 1988/3-4 Uredniški odbor: Predsednik: Zmago Čermelj Glavna in odgovorna urednica: Marijana Vugrin Urednik za znanstvene prispevke: Andrej Bilc Urednica za splošne prispevke: Božena Lipej Člana: Franci Bačar, Miroslav Logar Geodletskii vestnik 1989/1 Uredniški odbor: Predsednik: Zmago Čermelj v.d. glavne in odgovorne urednice: Matjaž Grilc Urednik za znanstvene prispevke: Andrej Bilc Člana: Franci Bačar, Miroslav Logar Geodetski vestni.k 1989 Posebna izdaja - 22. Geodedski dlrnrn Priprava tekstov za objavo: Božena Lipej Publikacijo uredila: Božena Lipej in Andrej Bilc Geodetski vestnik 1989/3 Uredniški odbor: Predsednik: dr. Albin Rakar v.d. glavnega in odgovornega urednika: Matjaž Grilc Urednik za znanstvene prispevke: Andrej Bilc Člana: Franci Bačar, Miroslav Logar Geodetski vestnik 1989/4 do 1990/2-3 Uredniški odbor: Predsednik: dr. Albin Rakar Glavni urednik: Matjaž Grilc Odgovorna urednica: Marijana Vugrin Urednik za znanstvene prispevke: Andrej Bilc Člana: Franci Bačar, Miroslav Logar Geodetski vestnik 40 (1996) 3 ., Geodetski vestnik 1991/1 do 1993/4 Glavna in odgovorna urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Geodetski vestnik 1994/1 do 1996/1 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, mag. Božena Lipej, Gojmir Mlakar, prof.dr. Branko Rojc, dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Geodetski vestnik 1996/2 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, mag. Božena Lipej, Marjan Jenko, prof.dr. Branko Rojc, dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prispelo za objavo: 1996-10-31 mag. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Nekaj statističnih podatkov o Geodetskem vestniku po 40 letih izhajanja V letošnjem letu smo s pomočjo sodelavcev pripravili zajem najpomembnejših podatkov o avtorjih in prispevkih, ki so bili objavljeni v 40 letih izhajanja Geodetskega vestnika. Podatkov za leta 1959 in 1962-1964 ni, ker takrat glasilo ni izhajalo. Objavljamo primer izpisa tipične strani. Ker je baza podatkov preobsežna, se nismo odločili za tisk, temveč smo podatke ponudili uporabnikom prek Interneta in strani Geodetskega vestnika: http//www.sigov.si/zvezag/gv.html. Nekaj zanimivih pregledov iz 40-letnega izhajanja objavljamo v nadaljevanju. Geodetski vestnik 40 (1996) 3 VSEBINE GEODETSKIH VESTNIKOV PRlll'IEl~ IN 1111\E Nl11.Sl0V LETO STEVUU\ !STRAN CI.ANKI PREGLEDI NOVICE 1 INIIIEM. RAJŠP VINCENC SLOVENIJA NA VOJAŠi Računalništvo + že 5 let se ukvarjamo z: GEODETSKIMI DELI: Prenos projekta v naravo, zamejničenje ceste, meritve za parcelacijske načrte PREMOŽENJSKO-PHAVNIMl DELI: Sklepanje ,ongorib za odkup zerrrUi,šč in Zf• r11liišl{ok1Jjlir1irni Ul"fJtiitva.rni LEGENDA Šport Oblikovanje Geodetski vestnik 40 (1996) 3 ".r ... ".. 1 ' Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 KOT SPONZOR DNEVA NA 29, GEODETSKIH DNEVIH ŽELIMO VSEM UDELEŽENCEM IN GOSTOM PRIJETNO POČUTJE TER USPEŠNO DELO Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 ( • f l 1 Navodilo za pripravo prispevkov 1 Prispevki za Geodettski vestnik 1.1 Geodetski vestnik objavlja prispevke znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Avtorji predlagajo tip svojega prispevka, vendar si uredništvo pridržuje pravico, da ga dokončno razvrsti na podlagi recenzije. Prispevke razvrščamo v: o Izvirno znanstveno deRo: izvirno znanstveno delo prinaša opis novih rezultatov raziskav tehnike. Tekst spada v to kategorijo, če vsebuje pomemben prispevek k zn.anstveni problematiki ali njeni razlagi in je napisan tako, da lahko vsak kvalificiran znanstvenik na osnovi teh informacij poskus ponovi in dobi opisanim enake rezultate oziroma v mejah eksperimentalne napake, ki jo navede avtor, ali pa ponovi avtorjeva opazovanja in pride do enakega mnenja o njegovih izsledkih. o Začasna objava ali preHminarno poročiio: tekst spada v to kategorijo, če vsebuje enega ali več podatkov iz znanstvenih informacij, brez zadostnih podrobnosti, ki bi omogočile bralcu, da preveri informacije na način, kot je opisan v prejšnjem odstavku. Druga vrsta začasne objave (kratek zapis), običajno v obliki pisma, vsebuje kratek komentar o že objavljenem delu. o Pregled (objavo nekem problemu, študija): pregledni članek je poročilo o nekem posebnem problemu, o katerem že obstajajo objavljena dela, samo ta še niso zbrana, primerjana, analizirana in komentirana. Obseg dela je odvisen od značaja publikacije, kjer bo delo objavljeno. Dolžnost avtorja pregleda je, da poroča o vseh objavljenih delih, ki so omogočila razvoj tistega vprašanja ali bi ga lahko omogočila, če jih ne bi prezrli. o Strokovno delo: strokovno delo je prispevek, ki ne opisuje izvirnih del, temveč raziskave, v katerih je uporabljeno že obstoječe znanje in druga strokovna dela, ki omogočajo širjenje novih znanj in njihovo uvajanje v gospodarsko dejavnost. Med strokovna dela bi lahko uvrstili poročila o opravljenih geodetskih delih, ekspertize, predpise, navodila ipd., ki ustrezajo zahtevam Mednarodnega standarda ISO 215. o Beležka: beležka je kratek, informativni zapis, ki ne ustreza kriterijem za uvrstitev v eno izmed zvrsti znanstvenih del. o Po!judno:manstveno delo: poljudnoznanstveno delo podaja neko znanstveno ali strokovno vsebino tako, da jo lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje. o Ostalo: vsi prispevki, ki jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed zgoraj opisanih razredov. 1.2 Pri oblikovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov je treba upoštevati slovenske standarde za dokumentacijo in informatiko. 1.3 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Geodetski vestnik 40 (1996) 3 2 Identifikacijski podatki 2.1 Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se navedeta ime in priimek ter delovni sedež na koncu članka. Pri kolektivnih avtorjih mora biti navedeno polno uradno ime in naslov; če avtorji ne delajo kolektivno, morajo biti vsi imenovani. Če ima članek več avtorjev, je treba navesti natančen naslov (s telefonsko številko) tistega avtorja, s katerim bo uredništvo vzpostavilo stik pri pripravi besedila za objavo. 2.2 Članki, ki so bili prvotno predloženi za drugačno uporabo (npr. referati na strokovnih srečanjih, tehnična poročila ipd.), morajo biti jasno označeni. Vopombi je treba določiti namen, za katerega je bil prispevek pripravljen, navajajoč: ime in naslov organizacije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad delom ali sestankom, o katerem poročamo; kraj, kjer je bilo besedilo prvič predstavljeno, popolni datum v numerični obliki. Primer: Referat, 25. Geodetski dan, Zveza geodetov Slovenije, Rogaška Slatina, 1992-10-23 2.3 Prispevek mora imeti kratek, razumljiv in pomemben naslov, ki označuje njegovo vsebino. 2.4 Vsak znanstveni ali strokovni prispevek mora spremljati (indikativni) izvleček v jeziku izvirnika, v obsegu do 50 besed, kot opisni vodnik do tipa dokumenta, glavnih obravnavanih tem in načina obravnave dejstev. Dodano naj mu bo do 8 ključnih besed. Obvezen je še prevod naslova, izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. 3 Glavno besedilo prispevka 3J Napisano naj bo v skladu z logičnim načrtom. Navesti je treba povod za pisanje prispevka, njegov glavni problem in namen, opisati odnos do predhodnih podobnih raziskav, izhodiščno hipotezo (ki se preverja v znanstveni ali strokovni raziskavi, pri drugih strokovnih delih pa ni obvezna), uporabljene metode in tehnike, podatke opazovanj, izide, razpravo o izidih in sklepe. Metode in tehnike morajo biti opisane tako, da jih lahko bralec ponovi. 3.2 Navedki virov v besedilu naj se sklicujejo na avtorja in letnico objave kot npr.: (Kovač, 1991), (Novak et al., 1976). 3,3 Delitve in poddelitve prispevka naj bodo oštevilčene enako kot v tem navodilu (npr.: 5 Glavno besedilo, 5.1 Navedki, 5.2 Delitve itd.). 3A! Merske enote naj bodo v skladu z veljavnim sistemom SL Numerično izraženi datumi in čas naj bodo v skladu z ustreznim standardom (glej primer v razdelku 2.2). 3.5 Kratice naj se uporabljajo le izjemoma. 3.6 Delo, ki ga je opravila oseba, ki ni avtor, ji mora biti jasno pripisano (zahvala/priznanje). Geodetski vestnik 40 (1996) 3 1 l • j 1 1 i ~ 1 1 1 1 3.7 V zvezi z navedki v glavnem besedilu naj bo na koncu prispevka spisek vseh virov. Vpisi naj bodo vnešeni po abecednem vrstnem redu in naj bodo oblikovani v skladu s temi primeri: a) za knjige: Novak, J. et al., Izbor lokacije. Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, 1976, str. 2-6 b) za poglavje v knjigi: Mihajlov, AI., Giljarevskij, R.S., Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. Razširjena izdaja. Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, 1975. Pogl. 2, Znanstvena literatura vir in sredstvo širjenja znanja. Prevedel Spanring, J., str. 16-39 c) za diplomske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije: Prosen, A, Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Doktorska disertacija. Ljubljana, FAGG OGG, 1993 č) za objave, kjer je avtor pravna oseba (kolektivni avtor): MOP-Republiška geodetska uprava, Razpisna dokumentacija za Projekt Register prostorskih enot. Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 1993 d) za članek iz zbornika referatov, z dodanimi podatki v oglatem oklepaju: Bregant, B., Grafika, semiotika. V: Kartografija. Peto jugoslavensko savetovanjc o kartografiji. Zbornik radova. Novi Sad [Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije], 1986. Knjiga I, str. 9-19 e) za članek iz strokovne revije: Kovač, F., Kataster. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1991, letnik 5, št. 2, str. 13-16 f) za anonimni članek v strokovni reviji: Anonym, Epidemiology for primary health eare: Int. J. Epidemiology, 1976, št. 5, str. 224-225 g) za delo, ki mu ni mogoče določiti avtorja: Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS, 2. dec. 1994, št. 75, str. 4255 4 Ponazoritve (Hustrncije) in tabele Slike, risbe, diagrami, karte in tabele naj bodo v prispevku le, če se avtor sklicuje nanje v besedilu in morajo biti zato oštevilčene. Izvor ponazoritve ali tabele, privzete iz drugega dela, mora biti naveden kot sestavni del njenega pojasnjevalnega opisa ( ob ilustraciji ali tabeli). 5 Sodelovanje avtorjev z uredništvom 5,1 Prispevki morajo biti oddani glavni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je lahko največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: Microsoft Geodetski vestnik 40 ( 1996) 3 Word for Windows, WordPerfcct for Windows, Microsoft Word for MS-DOS, WordPerfect for MS-DOS, neoblikovano v formatih ASCII). 5.2 Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalni odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 5.3 Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in morebitne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku, oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v tisk 5.4 Urednlišhro bo vračalo Y dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni v skladu s temi navodiii. 6 Oddaja prispevkov Prispevke pošiljajte na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice mag. Božene Lipej, Geodetska uprava Republike Slovenije, Šaranoviccva ul. 12, 1000 Ljubljana. Rok oddaje prispevkov za naslednje številke Geodetskega vestnika je: številka 1 - 1997-01-09, številka 2 -1997-04-21, številka 3 (30. Geodetski dan) -1997-06-13 in številka 4 1997-10-03. Geodetski vestnik 40 (1996) 3