Šolsko obzorje. Iz rogačkega okraja na Štajarskem. Kam? v Zagreb ati v Linc? To je vprašanje pii nas zasiian obiskovanja učileljskega zhora. V I.inc je predaleč, v Zagreb je bli/.eje. ,Šli bodemo k našim slovanakiin prijateljem, in se bodemo z njiini ne Hamo (Iuhiio ampak tndi teleano združevali in pomeukoruli o uarodni šoli. Ker ae bode v Zagrebu aploh alovanako Holstvo pretreaovalo, je tedaj za nas slovenske učitelje veliko važnejši slovanski učiteljski zbor, kakor neinški. iVli ačimo na alovenski zemlji in imaino veslno nkerbeti za prihodnji omikani slovennki narod, kteri je žalibog! (ako dolgo dreinal, in teduj ne po svojein vzroki še v marsikteri nevednosli tava. Pri tem zboiu bomo slišali zdatna jederca za slovensko šolstvo, in pri naa bode, da uarodu v Hinisli, ktera ae mu prilega, k omiki in izobražcnnsti pripoinoremo! Na kaki natin se naj to sploh godi, kako uaj ae naae šnl«tvo vravna, da se bo v njem za pravi napredek Ijudstva delalo, vse to bumo slišali. Kteri učitelj je tedaj ud velikega slovanskega ilebla, ae bo potiudil, iti za bratevskim in piijateljnkim vabilom in klicein pogunmih «agrebčkib Bkoloikov k aplošnemu Hlovanskemu iititeljskeniu zboru! Bolj ko se boino edinili, veča bo naša moč in obilnejši bojo naši vspehi! Če se pa ne bomo me/.ili in gibali, nam oaoda ne bode mila! Sami od sebe nam ne bodo začeli pečeni tiči iz zraka letati. Tirjati moraino! Kakor nam odbor za stanovanje v 13. lislu nUč. Tov." naznanja, obiskovalci tega zbora ne bodo iraeli velikih Btroškov, kar bo vaakemu mogočejae se ga vdeleževati. V tem okraju snio 32. avgusta vsi potniki proti Zagrehu, razun če se kterega kakana nenadna okoIiBČina ne zadene; popred pa še inoramo odpust dobiti. Tedaj le obilno 32. avgnsta v Zagreb, da bomo ime tega zhora ningli djati v zlati okvir. I)a se vidimo, zdravi! Ivan Žolnir. Iz Goretiskega. ,,VaterIand-ov" dopisnik ABC 17. pret. m. razkladal je o učiteljskib zadevah po deželi tako nepremisljeno, da mu niora vsakdo reči, da o vsem tem čisto nič ne razume, ali pa ga je nevošljivost tako prevzela, da resnice ne vidi sedaj, ko ae IjadBkim učiteljem na deželi vendar enkrat kaže nekaj upanja. On pravi: ,,Učitelj na deželi že sedaj ložeje shaja, kakor vradoik in tudi ložeje kakor profesor srednje šole, kteri mora za obleko, hrano, stanovanje, svečavo in kurjavo veliko več izdajati, kakor pa učitelj na deželi, ki ima atanovanje in kurjavo zaslonj, obleko in hrano pa veliko ceneje". Rad bi vedel, kako zna ta dopisnik številiti, ko pravi, da iraajo učitelji po deželi knrjavo zastonj, vse bolji kup i. t. d. Jaz eeni učilelj v gorah, kjer je dovolj derv, in vendar sem letoB seženj derv moral plačati čez 4 gold., za naprej bodo se dražje. Moj sosedni učitelj ima svoj drevošec ali del, kjer 8ine sekati derva zastonj, ali ta kraj je tri ure daleč v Jelovici, tako da gre voznik zjntraj pred diievom na pot, in pride komaj do noči z vozičkom, na kleiim so trije niali ,,porajkeljni", kteri uiso toliko vredni, kolikor stane voznikova plača in pijača. Mleko plačujem po 10 kr. bokal, fuut masla pa pa 50 kr., in vaaka druga reč — meso (če se še dobi), rajž, sol itd. je na deželi dražji, kakor v mestn. Vaterland-ov dopianik ne ve, da z vse gorenske etrani hodijo sedaj ljndje v Ljabljano na terg, kjer reči nakupijo in potem doma za ne majhen dobiček prodajajo. Tadi obleko raora učitelj na deželi dražje plaeevati, kakor ae plačuje v rnestu. Učitelj ne more imeti za vse take obleke, kakoršno izdeljujejo na kmctih rokodelci; tedaj mora zavoljo mnogo takih opravkov večkrat iti v mesto in tedaj obleko dražje plačevati. Pa, ako bi učitelji na deželi tii pa tam (kar v naših gorenakih krajih ni) s telesnimi potrebami ložeje sbajali, kakor mestui učitelji, vprašamo: kako pa je z dušnimi potrebami ua deželi? Mislimo si učitelja v gorah, ki je vsetnu svetu zapert. Vendar mora učasi kaj brati; tedaj potrebnje knjig in časopiaov, ktere si mora drago drago pridobivati in naročevati. Poglejmo učilelja v mestu! ou sedi pri viru vsega tega; ni inu treba toliko izdajati za svoje izobraževanje, kakor učitelju na deželi, kteii ima dobro voljo', da bi se rad dalje izobraževal. To je ena. Poglejmo pa učitelja, kteri je oče več otrok, več ainov! Rad bi svoje sinove vendar za kaj več omikal, kakor za kmečke pastirje, hlapce in dervarje; pa kako rnu je to mogoče, ker nima denarja, da bi jih pošiljal v srednje ali višje šole, in tako mora kmečki učitelj večkrat med tem ko druge otroke izobražnje, svoje zanemarjati, ker si brez denarja ne more pomagati. Učitelji v mestu imajo tudi več prilike, da si labko kaj prialužijo, kar si učite\j na kmetih ne more. Iz v.soga tega se vidi, da se nam kmečkini, posebno goienskiin učiteIjem za telesni in dušni živež vse hnje godi, kakor mestnim učiteljem, posebno gg. profesorjem srednjih šol, kteri iinajo po štiri in petkrat več dohodkov na leto, kakor kmečki učitelj z naj boljšo plačo. Vaterland-ov dopisnik tudi pravi (kar moramo Ijudski učitelji mnogokrat Bliaati) da učitelj na kraetih ložeje sbaja, kakor duhovnik, kteri je mogel veliko več ,,študiiati". Za (akc besede zdravi pameti ni treba veliko ngovora. I)a ae sedanji učitelji nismo veliko po Molab potikali, je sicer rcs — a tega nismo sami krivi, ker učili iu storili smo vse, kar koli se je tirjalo od nas in še več, ker izobražujemo se od dne do dne aami in lahko terdimo, da po večini ne zaoBtajamo za drugimi stanovi. Kar pa zadeva učiteljeve in duhovnikove dohodke na kmetih je tu tak razloček kakor incd blatom in biBŁrom. Duhovni gospod je sam iu ima zraven rednih dohodkov še nuiogo mnogo piecej zdatnih postranskih prislužkov, ki jih učitelj nima in imeti ne more. Pa elišim reči: ,,Čemu pa inia učitelj deržino, naj bode sam, kakor duhoven!" Takim besedam zopet ne odgovarjam, ker mislim, da tako vprašanje ni kerščansko — ja ae celo človeško ne. Vsak, kdor le količkaj prevdarja tirjatve daiiašnjega časa, more spoznati, da je prosto Ijudstvo treba izobraževati iu sicer tehtno izobraže v a t i. Za to pa nam je trebu dobrih šol, in če hočemo dobrih aol, moramo imeli dobre učitelje, dobri učilelji pa se bodo dobili (kakor vsaki drugi delalci) po dobri pi ipravi in boljši plači. Toliko niimo grede Vaterland-oveinu dopisniku, iz klerega nam učiteljein veje veter eame nevošljivosli, kar ne prisije prav ^ultramontanskemu" obnebju. x. Iz Železnikov. (_0citna zahvala.^) Lepa zbirka učnih pripomočkov tukajanje šole ae je zopet pomuo/.ila z znamenitim darom. Naš verli okrajni šolski nadzornik in c. k. gimn. profeeor v Kranji, goap. Fr. K r a š a n, je namreč pokloniti blagovolil na radost naao in naae šolske mladosti lukajšnji učilnici lepo in veliko zemeljako oblo (globus) a slovenakim tekatom. Siner sino vpiaali to hvale vredno djanje kot stalni spominek v našo Holsko kroniko, vendar pa spoznamo za dolžnost, za lepi dar tudi blagemu g. nadzorniku tu očitno zahvalo izreči. Jos. Levičnik, V Železnikih 6. julija 1871. učenik in pervosednik krajnega šolskega sveta. Iz Ljllbljane. ¦Učiteljem pevcem! Jeseuski zbor Ijudakih učiteljev na Kraujskem bode 27. in 2 8. septembra t. I. Pri tej priliki bode (udi pervikrat javna učiteljska beseda (koncert), /. godbo, petjem, govori i. t. d. in sicer na korist drušvu v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotani na Kranjskem. Peviski oddelek te beaede bode dobrotno vravnaval g. Anton Nedved, učitelj glasbe pri c. k. izobraževališču za učitelje. Da bi se pa pri tej besedi učitelji pervikrat dobro obneali, vljudno vabimo vse gg. učitelje pevce, noj se podpiaanemu odboru že do konec tega ineseca oglase, da pridejo k zboru in da povedo, kteri glas pojo, ker ae jim bodo potem na dom poslali napevi za posarnne vaje. Učitelji pevci, združite se v mogočni zbor — vsi od pervega do zadnjega — inka/.ite, da v bratovaki harmoniji, blišči naše geslo: ;,V združbi je moč in napredek!" Odbor učit. društva za Kranjsko. Po sklepu odbora učiteljskega drnštva za Kranjsko bode se pri jesenskem učiteljakem zboru v Ljubljani napravila tudi izložba učnih pomočkov in naj raji takih, ki se apešno rabijo v naai Ijudski aoli. Vse učiteljc in šrilnke prijatelje, ki imajo kaj takih učil, proaimo naj jih v ta nainen aaj do 15. sept. t. 1. poeiljajo odboru za izložbo učnih pomockov v Ljubljani. — Njihovo Veličanstvo je z najvikaim sklepom 5. t. m. deželnemu Holskenni nadzorniku dr. Fraucetu Močniku, stopivšemu v pokoj, za~ voljo mnogih zaslug pri šolstvu podelilo red železne krone trctjega reda. Slavnini zaslugam nlavni venec! — Prijateljem cerkvenega petja naznanjamo, da bodo jutri ob 10. v križanski cerkvi pod vodatvom g. Nedveda pripravniki tukaj.šnjega učiteljskega izobraževalinča pervikrat peli mašo v A-mol od Oberhoffcrja /. VVeissovimi in Nedvedovimi dodatki.