Gospodarski List.
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
,,Gospodarski List*1 izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak 1. in 3. petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stano list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo.
Jr* •
Štev. 13.	V Gorici, 3. avgusta 1888,	Leto Vlil.
Avstrijske postave in ukazi o trtni uši.
[dalje)
§. 12. postave z dne 3. aprila 1875 nalaga politični okrajni gosposki dolžnost, paziti na zvrševa-nje vseh ukazanih naredeb, da se odvrne škoda po mrčesih preteča in kjer bi treba bilo, dati jih ob trosku nemarnežev zvršiti.
Po §. 13- gre pritožba proti razsodbam politične gosposke v 14. dneh do više gosposke; podati jo je v 14. dneh po razglasu ali po vročitvi razsodbe ali ukaza.
Paragraf 14. nalaga okr. polit, gosposki, naj uradna djanja zvršuje sb sodelovanjem zvedenih mož. Ona naj si, kedar bode potreba, za svoj okraj izvoli zvedencev, praviloma izmed udov kmetijskih okrajnih društev ali podučenih vinogradnikov, ter naj jih zapriseže na to, da bodo izpolnjevali dolžnosti, ktere jim naklada ta postava. — K dotičnim .obravnavam je poleg dveh zvedencev in vdeleže lih zemljiških posestnikov privzemati tudi župane.
§. 15. govori o tem, kako imajo okrajne gosposke postopati, kedar spadajo sosednje občine, kterim preti nevarnost, pod različne okraje.
§. 17. določa, da plačuje državni zaklad stroške, ki se ob komisijskem pozvedovauji naberč, za dnine, potnine itd., po tem tudi stroške za preiskovanje napravljeno po gosposki in kaka povračila škode.
Po §. 17 se kaznujejo prestopki te postave in ukazov danih v nje izvršbo z globami do 100 goldinarjev. Kedar bi kdo delal zoper izvozno prepoved gledb trt itd., smejo se globe prisojati do 300 gld. — Kedar se ne more potirjati globa, premeni se kazen v primeren zapor, namreč za vsakih 5 gld. v en dan zapora.
-B® vil
Po §. 18. ima kmetijski minister za to skrbeti, da se pouči zadostno število zvedencev, kteri bodo hitro spoznavali bolezen in ljudstvo podučevali in navajali, kako se varovati, kako jo zatirati in si sploh pomagati zoper to nadlogo.
Ministru je dana oblast, v takih krajih, kjer še niso zasledili trtne uši, dati pregledati vinograde, ter prepovedati kupčijo s trtami.
Po §. 19. je deželnim zastopstvom pridržano, dognane odškodnine prevzemati na deželni zalog in po §. 20 so vse vloge, razprave in vsa pisma o stvari, ktero ta postava vravnuje, proste koleka in davščin.
Na podlagi teh postav je kmetijsko ministerstvo z ukazom od 20. decembra 1885 določilo, kako naj se sestavljajo in kakov delokrog naj imajo osrednja in deželne komisije za filokseričue zadeve.
Tu naj objavimo v kratkem še določbo zadevajoče kupčijo s trtami, drugimi rastlinami in stvarmi, po kterih bi se vteguila razširjati trtna uš.
Iz dežel ogerske krone ne smejo se v Avstrijo uvažati vinsko trto s koreninami, kolči, trtni les ali rožje, trtno listje (tudi kakor ovijalo) in tako tudi noben del vinske trte, bodi svež (frišen) ali suh. Žive trtne uši se ne smejo uvažati uiti za znanstvene namene ne. (Ukaz ministerstev za poljedelstvo, notranje reči, finance in trgovino od 16. marcija 1880 štv. 29.)
Kupčija z bilfaini (trtami s koreninami) vseh vrst je po vsej Avstriji prepovedana (se ve, da tudi s takimi bilfami, ktere prihajajo iz neokuženih avstrijskih krajev). To prepoved je izdalo c. kr. kmet. miuisieistvo dne 29. julija 1882 štv. 109 drž. zak.
Deželna polit, oblastva so izdala posebne na-redbe o trtnem prometu z okuženimi deželami v državnih mejah.
Kedar je uradoma dognano, da je ktera občina
n li o č i u
o f* »
— 58 —
po trtni uši napadena, ne smejo se iz dotičnega politiškega okraja kamor koli več razpošiljati trte, trtno rožje, tropine, gnoj, kompost, obrabljeni letniki in kolči. — Iz okuženih občin se tudi ne smejo take reči prenašati v druge občine istega polit, okraja. Iz takih okuženih občin in okrajev se tudi ne smejo brez posebnega dovoljenja izvažati vina, grozdje, grozdno peljke, porezane cvetice, zelenjad, semena in sadje.
Uvažanje trtnih kolči iz inozemstva, tudi iz ueokuženih pokrajin, je prepovedano.
Iz Italije se vsled ministerskega ukaza od 2G. septembra 1881 štv. 110 drž. zak. sploh ne more nič uvažati v Avstrijo, kar prihaja od trte, ali jo ž njo v kaki dotiki.
(konec 'prihodnjič).
Kako zatirati predenico.
Kmetovalcem je predobro znano, da je deteljam sploh največa sovražnica tako imenovana pre-denica, ktero imenujejo v mnogih krajih tudi žido (Kleeseide, Cuscuta europea).
Kedar kupujemo deteljno seme, zagotavljajo nam prodajalci, da je blago dobro iu da ni čisto nič predenice vmes. Taka zagotovila je lahko delati, ker s prostim očesom ni mogoče razločevati deteljnega od predeničjega semena.
Kako se pa prestraši kmotovalec, kedar zapazi že v prvem letu vso deteljo preprežono s predenico! Ne ostaja mu tako rekoč druzega, kakor preorati jo.
Mnogo sredstev so časniki užo priporočali in hvalisali zoper to nadlogo, skoro bi rekel, kot nezmotljiva, a večinoma niso imela nobenega uspeha.
V svoji 20 letni praksi sem tudi jaz naredil marsiktero poskušnjo, a najbolje se mi je sponeslo zatiranje predenice po naslednjih dveh načinih. Prvi je ta, da se detelja, kjer se pokaže predeuica, prav pogostorna kosi, na pr. vsake tri tedne, da vsled tega predenica ne moro roditi semena, kojega sicer jako obilo zaploduja; tako jo zatremo uže v njenem početnem razvitku.
Na ta način so mi je posrečilo dvakrat, pre' denico popolnoma uničiti.
Drugo sredstvo je pliuova ali gazna voda. Na naši kmetijski šoli je bilo na sadnem vrtu za hišo vse prepreženo s predenico. Preteklo zimo pa smo meseca decembra močno pognojili s pliuovo vodo; s tem smo popolnoma pregnali nadležno škodlj'vko.
Se ve, da je le tam mogoče rabiti ta pripomoček, kjer so plinove tovarnice in kjer so torej dobiva pliuova voda — pri večih mestih. Prvo sredstvo je pa povsod mogoče in kmetovalec naj le dobro zaznamuje po predeuici okužena mesta in naj tam prav pogostorna kosi deteljo in prepriča se o uspešnosti priporočenega sredstva.
Kakor sem rekel, meni so je ta iu oni način dobro obnesel, zato oba po razmerah prav gorko priporočam kmetovalcem v posnemanje.
Fr. Žepič.
Vabilo na skupno naročbo raznega kmetijskega blaga.
Da se kolikor mogoče pospešijo interesi naših kmetovalcev, ustanovil se je med udi c. ~r. kmetijskega društva poseben odsek, kteri hoče za to skrbeti, da se bode skupno kupavalo raznotero blago, kakoršno se uspešno vporablja v kmetijstvu.
Tako skupno naročevarije v velikih množinah pri najboljih trgovskih firmah daje nekako poroš^o za dobroto naročenega blaga, zagotavlja manjše cene blagu, pa tudi znatno olajšavo voznine. Posameznik ne more za majhna naročila zahtevati takih prednosti, kakoršno so dovoljujejo, kedar se naročajo celi vagoni blaga.
Podpisano društvo se zanaša torej, da bo delovanje novo ustanovljenega odseka tem uspešuiše, čem veča bo vdeležba od strani kmetovalcev. Za zdaj vabi na naročbo naslednjih umetnih gnojil.
1.	Klorov kalij iz Stassfurta. Obseg: 98% pe-pelikovega klora, ali 619°/0 čiste pepelike (pota-šelja). Cena pri 12 gl. 60 kr. a. v.
2.	Apneni superfosfat (iz živalskih kostij). Obseg: 18°/0 v vodi raztopljive fosforove kisline, */, do 2% dušca. Cena pri 7 gl. 75 kr. a. v.
3.	Tliomas-ova žlindrina moka (razfosforovano železo) Obseg: 20% fosforove kisline iu 80 do 90% najfineje moke. Cena 3 gl. 90 kr. a. v.
4.	Kileški solniter. Obseg 97% soličavega natro-na s poroštvom za najmanj 95%. Cena pri 14 gl. 98 kr. a. v.
(Opomba • Za naročbo na žeplo, vitrijolno železo, bakreni vitrijol, gips, semena krmskih rastlin, kakor detelje in drugih, otrobe ali posevke itd. objavimo-o svojem času poseben oklic.)
Da gnojila res to obsegajo, kar je zgorej naznanjeno, za to daje društvo svojo poroštvo.
Cene so zračunjene po kvintal ih z Žaklji in vozuino vred do Goriške železuične postaje.
Naročfce se sprejemajo do 10. tek. avgusta. Blago se bode izročevalo na Goriški postaji koncem avgusta ali najkasneje v prvi polovici septembra. Vsakemu naročniku so o praven času naznani, l.daj pride blago in kterega dnd se izroči. — Naročevati je uajmanje po en kvintal željenega gnojila.
Kdor se hoče deležiti naročbe, naj to pismeno naznani kmet. društvu in v oglasu pove, kako gnojilo in koliko ga želi in naj plača ob enem društveni blagajnici za vsak kvintal naročenega gnojila celi znesek zgorej navčdene cene; obračuuilo pa se bode pri izročitvi blaga.
— 59 —
Odsek bo naročnikom priskrbel naročene množine gnojil, samo da bo skupna naročena množina znašala cele vagone. V nasprotnem slučaji povikša se cena za k večemu 1 gld. od vsacega kvintala.
Kako se rabijo zgorej navedena gnojila ?
Ta gnojila dopolnujejo gnojitev ter nadomeščajo nezadostno množino hlevjeka; zato je njihova koristnost	za	poljedelstvo	splošno priznana in želeti
je,	da bi	se	tudi	pri nas v prav obširni meri rabila.
Ta guojila ne dajejo vselej zaželjenega uspeha, kedar se uporabljajo sama, luikoršna so. Če jih pa pomešamo, kakor se bolje prilega raznim setvam, smemo se zanašati na dober vspeh.
Tako je na pr. dobro za žito, če potrosimo marča meseca ali začetkom aprila, ali pa tudi pred oranjem, kedar sejemo, na vsake tri njive zemlje, ali blizo na vsak hektar :
320	do	360	kilogr.	apuenega suporfosfata
180	„	200	„	soličavega natrona,
100	„	150	„	klorovega kalija
Opomba. Soličav natron naj se po vsakem načinu raztrosi pomladi, superfosfat in klorov kalij se pa lahko zatrosi polovica pred oranjem, druga polovica pa na pomlad ; — to velja za tančice ali lahke zemlje.
Za turšico (sirk) naj se potrosi v brazde, ke-kar se orje za setev
100 kilogr. Stasšfurthske soli
150 do 160 klg. soličavega natrona in
250 do 270 klg. apnenega superfosfata.
N. B. Toliko teh gnojil se potroša, kedar se samo umetalno gnoji.
Če smo pa pognojili zemljo užo kakor po navadi z hlevjekom, zadostovalo bo, če potrosimo 7s> ali polovico navedenih množin.
Po istem pravilu ravnamo tudi lahko z ovseni; če ga osejemo brez navadnega gnojenja, potrosimo toliko umetnih gnojil, kolikor je določenih za pšenico; če mu pa pognojimo z hlevjekom, potem bo zadosta, da rabimo za turšico odločeno množine.
Za detelje - se natroša polje in z brano prevlači; rabi se
150 do 170 Klg. Stassfurthske soli in
200 do 220	„ apnenega superfosfata.
Za navadne travnike priporočamo Thomas-ovo žlindrino moko in sicer potrosi naj se je 6 do 8 kvintalov na vsak hektar.
Posebno se sponaša gnojenje s to moko na vlažnih, jako prščenih travnikih.
Razume se pa po sebi, da je treba za deteljo tem snovam dodati tudi naznanjene množine pepoli-kovega klora ali Stassfurthskih soli.
Opazuje se dalje, da se smemo nadejati prav dobrega uspeha tudi pri drugih setvah, če rabimo namesto superfosfata Thomasovo žlindrino moko, ker
je njeuin učinek dolgotrajniši, da si primeroma veliko manj stane. Te moke pa moramo potrošati dvakrat do 272 krat več kakor superfosfata.
Za trte se priporoča naslednja zmes: 30 delov klor-kalija, 50 apnenega superfosfata in 15 sodo-vega natrona.
To zmes potrosimo tako, da porabimo za vsako trto okoli 200 gramov, za vsak grm pa d takrat toliko gnojila.
Yse uaznanjene množine so bržč obilne, od-menjeue za intenzivno gnojitev; zato jih pa lahko spremenimo, kakor vemo, da obsega zemlja več ali manj dušca, fosforove kisline in pepelike.
Opomniti moramo še to, da se ktero teh gnojil spremeni, kedar je pomešano z drugimi gnojilnimi snovmi. Tako ne smemo n. pr. mešati sodo-vega natrona z drugimi gnojili, ampak natrošati ga moramo posebej. Nasprotno lahko mešamo apneni superfosfat s klor-kalijem, ko se Thomasova žlindriua moka ne sme nikdar natrošati pomešana sč super-fosfatom.
Po vsakem načinu naj se zmesi prav ročno napravljajo in sicor še le takrat, kedar se imajo izročiti zemlji; še bolje pa je, če trosimo vsako gnojilo posebe dobro strto, če se je zgručilo, in pa pomešano sd subo zemljo, da veter ne raznese drobnega prahu.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici
dne 20. jidija 1888.
Predsednik:
C o v o n i n i.
Gospodarske novice
C. kr. kmetijska družba Kranjska zgubila je svojega preljubljenoga predsednika in častnega člana, visokorodnega gospoda grofa Gustava Tl^irn-Val-sassina-Como-Vercelli, kteri je dne 23. julija t. 1. umeri na svojej grajščini v Radovljici na Gorenjskem.
Kranjska dežela je zgubila v njem jako pravi-coljubnega, izvrstnega glavarja, kmet družba pa odličnega, za kmetijski napredek in razvoj vnetega predsednika. Našo iskreno sožalje!
Peronospora ali po domače strupena trtna rosa napada letos veliko huje od poprejšnjih let naše trtne zasade. Prikazala se je v Goriški okolici tako rekoč hipoma in razširja se tako močno in intenzivno, da so je bati prav zlih nasledkov. Predlanskim se je lotila samo trtnih listov, letos napada
— 60 —
tudi grozdne peclje in jagode, tako da se grozdje silno otresa in da odpadajo celi grozdi. Do ?daj je ta škodljivka — kolikor smo pozvedeli — najhuje zadela Goriško okolico, Brda, Korminski okraj, Dorn: herško stran in deloma Komenski okraj. Okoli Sežane je še ni, v spodnji Furlaniji tudi ne! A bati se je, da se pri sedanji vstrajni vlažnosti, ktera jo zelO pospešuje, še huje razširi. Mnogi trtorejoi se je branijo na vso moč ter škropč napadene zasade z bakrenim vitrijolom zmešanim z rastopljenim apnom, kakor smo priporočali v 6. letošnji iu potem zopet v zadnji številki „Gospodarskega lista“; — a mnogi pripuščajo svoje vinograde čistoma Božjej previdnosti, ne da bi kaj storili v obvarovanje bogatega pridelka. Kdo ravna bolj pametno, to bo kazala trgatev. Res je, da se je škropljenje nekoliko pozno začelo in da mu je zraven tega tudi vreme zelč nevgodno, ker dež pogostoma kvari kmetoval-čevo delo; — a vendar je po našem popolnem prepričanji najrazumniše, da se kmetovalec o tej kakor o vsakej drugi bolezni in nadlogi ravna po starem pregovoru: P omagaj si sam in Bog ti hode pomagal!
O razširjanji trtne uši nemarno nič novih poročil z Goriškega. Raznesla se je bila vest, da je napaden uže kak vinograd v Bifenlergu; a stvar se ni obistinila. — Iz Foljana v Trziškem okraji poslali so našemu društvu nekoliko sumljivih trtnih korenin, — a natančna preiskava je pokazala, da niso okužene po hlokseri.
Gradiško glavarstvo je dalo natančno preiskati tudi dotične zasade; a zvedenci so našli, da do zdaj še ni nobenega filokserinega sledu v njih.
Sadjerejce opozarjamo še enkrat na oklic v zadnji številki našega lista o državni sadni razstavi na Dunaji in na dotično prilogo današnje številke.
Štev. 491.
Hi
Okrožnica.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici je sklenilo v povzdigo deželne živinoreje nakupiti z denarno podporo visokega c. kr. kmetijskega ministerstva za leto 1888 nekaj švicarskih bikov “Untenvaldonskega11 plemena, kteri se bodo oddali v političnem okraji Sežanskem, v sodnijskem okraji Ajdovskem, in v občinah Devin, Doberdob, Opačjeselo, Miren (razun Rupe), Gabrije in v Berdih.
Podpisano predsedništvo naznanja to stvar v-sem slavnim županstvom v namen, da udobč sposobne osebe, kterim bi se mogli podeliti v varstvo po eden izmed vkupljenih bikov.
Prošnje v tem zmislu naj se do 20. avgusta' t. I. po dotičnih županstvih dopošljejo podpisanemu društvu. Bikorejci, kojih prošnje so uslišijo, bodo morali, kadar prejmejo bika, zavezati se, da spolnijo vsa ona pravila in pogoje, ki se nahajajo v pogodbi in dotično županstvo bo moralo za nje poroštvo prevzeti.
C. Kr. krr\etijsko društvo.
V Gorici dne 31. julija 1888.
Predsednik
cosomi
Tajnik
Velicogna.
Razpis državnih štipendij v
za kmetijsko šolo ^Francisco- Josephinum„ v Modlingu.
C. kr. kmetijsko ministerstvo je dovolilo za prihodnji triletni tečaj 1888/89,	1889/90 in
1890/91 en štipendij letnih 250 gld. za kmetijsko šolo “Francisco-Josephinum„ v Modlingu.
Za sprejem v ta zavod treba:
1.	privoljenja staršev ali varuhov,
2.	najmanj končanih 16 let starosti,
3.	dokaza, da zna učenec toliko, kolikor se nauči, kdor z dobrim uspehom konča 4.ti razred kake javne srednje šole.
Želi se tudi dokaza, da si je učenec na kakej kmetiji nabral kaj praktičnega znanja.
Prosilci naj podajo svoje vloge s potrebnimi spričevali vsaj do 31. augusta 1888 ravnateljstvu “Francisco - Josephinum“-a v Modlingu, kder se dobivajo tudi šolski programi.
Štipendijsti niso prosti šolnine.
Na Dunaji 19. julija 1888.
C. kr. kmetijsko ministerstvo.
Kmetijske stroje
n. pr. slamoreznice, pluge, brane itd. itd. iz slavno znane tvornice
Unrath et Comp. v Bubni pri Pragi, priskr-buje po tvornični ceni brez poviška edini zastopnik za to deželo gosp.
Anton Klobučar
uradnik c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Zal. c. kr. kmet. društvo
Tiska Paternolli.