388
Kmetijstvo.
Moštna tehtnica v vinarstvu.
Razumnemu vinščaku mora biti mostna tehtnica velike vrednosti, da, neobhodno potrebna, če hoče z grozdjem in moštom tako delati, da bo vino v vsakem oziru popolno ne samo za domačo rabo, ampak tudi za svetovno kupčijo. Ker prihaja zdaj čas za rabo te važne priprave v vinarstvu, menimo, da vstrežemo domačim vinorejcem, ako o tej stvari izpregovorimo.
Grozdni sok ni nič druzega, nego vodena raztoplina grozdnega sladkorja, solij, posebno vinskega kamna, or-ganičnih kislin, rastlinske beljakovine, klejnih snovij in barvil in pa še raznih drugih organičnih in rastlinskih snovij, nahajajočih se sploh v našem sadji. Najvažniša sestavina grozdnega soka pa je sladkor, ker podeluje, spremenivši se po vrenji v alkohol, vinu moč in vztrajnost; kisline in organične soli pa uplivajo na vkus; vino postaja po njih kisljato in trpko, če jih je mnogo, harmonično in milo pa, če jih je malo v njem.
Glede množine sestavin je grozdni sok precej različen; po vsebini sladkorja se razlikuje od 10 do 30 in več odstotkov, po vsebini kislin pa od 5 do 20 na tisoč. Razne okoliščine, kakor: trtna vrsta, način obdelovanja, zemljišče in njega lega, podnebje in letni čas, stopinja zrelosti, učinek zajedavih glivic in žuželk in boleznij sploh na trtah in na grozdji, uplivajo bodisi združene, bodisi vsake za se mogočno na omenjene različnosti, zlasti pa na vsebino sladkorja. Praviloma daje grozdje tem boljše vino, čim več sladkorja je v njem; torej mora biti vino-rejcu mnogo na tem, ga poizve, koliko sladkorja obsega njegovo grozdje,   še predno je potrže,  ker trgatev lahko
ustavi toliko časa. dokler se v grozdju ne nabere toliko sladkorja, kolikor se ga sploh zapazuje v navadno dobrih letinah v dotični pokrajini. Če se po tem ravna, napravi lahko dobro vino, katero bo sposobno za veliko kupčijo, ker bo imelo v sebi mnogo alkohola, bo prijetnega vkusa, in nikakor ne trpko, kakoršna so iz kislega grozdja narejena vina.
Koliko je sladkorja v grozdju, tega ne moremo določiti s pokušnjo ali po okusu,  marveč  treba  za to bolj zanesljivih sredstev.   Praktičnemu  vinorejcu vstreza v ta namen najbolj mostna tehtnica ali moštomer. Ta priprava slon: na gostosti tekočine ; če jo potopimo vanjo, se ustavi pri  neki točki plavajoča v tekočini. Taki moštomeri so zloženi  na   različne   načine,  nekateri  imajo  celo obliko areometrov.  Moštomer  je steklen,  ima na jednem konci drobno cev in v tej je znotraj zaznamovana lestvica (skala) v sredini   se  cev razširja v votel  cilinder,   da priprava lahko plava, na drugem konci pod cilindrom pa je okrogla čebula,  napolnjena z živim srebrom  ali pa z svinčenimi šibrami v namen,  da vzdržujo  pripravo   v enakotežji in navpično v tekočini.  Čim   gosteja je tekočina, tem manj globoko   se   vtaplja priprava in narobe; po tej lastnosti se  uravna ali določi  lestvica v cevi,   in ker je grozdni sok tem gosteji,   čim  več  sladkorja je v njem,   zato je moštomer  tehtnica, katera kaže,   koliko  sladkorja je  v moštu.
Lestvica nadomešča tehte in je narejena po raznih načelih, to je po tistih sistemih, ki so obveljali v raznih deželah; tako rabijo na Francoskem Guyot-ov Gleuco-meter, na Nemškem Oechsle-vo mostno tehtnico, ki ni nič druga, nego merilo gostosti, in v Avstriji Kloster-neuburško ali Babovo mostno tehtnico. Ker zasluži ta priprava mimo vsake druge, da se splošno rabi tudi pri nas, naj jo tu popišemo in razložimo, kako se rabi.
Klosterneuburške mostne tehtnice lestvica kaže od 8 do 35 stopinj, ki odgovarjajo sladkornim odstotkom in vsaka stopinja je razdeljena v štiri dele, kažoče 1jl %• Pri narejanji te lestvice so jemali v poštev, da v grozdnem soku vplivajo razven sladkorja še druge nesladkorne snovi na gostost. Da stvar bolj razjasnimo, naj povemo, da bode ta mostna tehtnica, da če potopimo v raztoplino 20% čistega grozdnega sladkorja, kazala samo 17%, ker je 3 odstotke odbiti kot pritikajoče drugim nesladkornim snovem. Določili so 3 odstotke manj, ker to približno odgovarja množini nesladkornih snovij, ki so raztopljene v soku popolnoma zrelega grozdja. V prezrelem ali pre-sladkem grozdju kaže mostna tehtnica nekoliko niže, kakor bi morala kazati po dejanski vsebini sladkorja in nasprotno kaže više, kakor je prav, v ne prav zrelem grozdju. Toda med 17 in 22% kaže mostna tehtnica zadosti natančno za to, kar potrebuje praktičen vinorejec, tako da se brez skrbi lahko prezirajo malenkostne različnosti.
Lestvica mostne tehtnice se je določila ali merila 14° R ali 17ya% C topline in samo pri tej toplini kaže priprava natančno, Zato se izdelujejo take mostne tehtnice,
389
katerim je pritrjen tudi termometer (toplomer). Če potopimo tako pripravo v mošt, ki se ima preiskati, pokaže nam istočasno, koliko odstotkov sladkorja in koliko topline je v moštu
Ker postaja mošt pri nizi toplini (kadar je hladneje) gosteji, pri visi pa manj gost, je potreba, da se popravi sladkorni odstotek vselej, kadar nema mošt zahtevane topline 14% R (17V2% C)- Ta poprava znaša približno */ o sladkornega odstotka, katero treba odbiti od napovedi mostne tehtnice vsako stopinjo nad omenjeno normalno toplino 14° R. Ker so te razlike, kakor vidimo, zelo majhne, jih je brez skrbi prezirati, kadar gre za malo termometerskih stopinj; vendar pa priporočamo, naj se raje rabi mostna tehtnica previdena s termometrom, da se zagotovi, da ni prevelikega razločka v temperaturi in da se, če treba, iz eda poprava. Zraven tega pa je taka mostna tehtnica tudi natančniše zložena in je lažej citati stopinje z nje, ker je lestvica daljša in so razdelki bolj ločeni drug od druzega. V grozdju se opazuje sladkorna vsebina po sledečem načinu: Kadar gre za to, da se določijo sladkorni odstotki v moštu, to je v že zmaščenem grozdju, zajeti je iz čebra, v katerem se nahaja mošt, s pripravno posodo blizo jeden liter, ki se pretoči skozi sito ali skozi debelo tekano blago, da se od soka ločijo lupine, peclji, pelke ali druge trde ali vlačne stvari, ki so morda v njem obtičale. Predno se pa vzame tako po-kušnjo iz posode, treba mošt dobro pomešati, da postane ves enakomeren. Prevažno pa je tudi to, da ni morda že začel vreti (kipeti) mošt, ki se ima preiskati; kajti po tem bi bile napovedi mostne tehtnice gotovo napačne. Preiskovati je vedno svež, ne zavret mošt. Pokušnjo ali uzorec mošta je vliti v steklen cilinder, kakoršen se rabi za al-koholometer, 50 ctm. visok, od zgoraj 5 ctm. širok, ki drži okoli 3/4 litra in napolniti ga je do 2 centimetrov pod zgoranjim robom in potem pustiti, da nekoliko minut počiva. V tem času se poleže večji del gostih in vlačnin snovij in tudi kar je morda trdih snovij ušlo pri pretakanji v posodo in katere bi zakrivile, da bi op azovanje na mostni tehtnici ni bilo prav natančno.
(Konec sledi).
398
Kmetijstvo.
Moštna tehtnica v vinarstvu.
(Konec.)
Če bomo tako ravnali, bode mošt kmalu tako čist, kakor treba za zanesljivo opazovanje. Filtrovanje ali pretakanje skozi filtiirni papir, ki je dober za druge motne tekočine, ni za rabo v našem slučaji, ker mošt zamaši precej filtrove odprtine ne samo v papirju, ampak celo v debelem platnu. Kadar zapazimo, da se je mošt v cilindru ločil v dve skoro enako debeli plasti, v spodnjo, obstoječo iz goste polege, in zgornjo čistejo, potopimo mostno tehtnico v zgornjo plast. Pri tem držimo tehtnico na zgornjem koncu z dvema prstoma in jo spremljamo polagoma, ne da jo pustimo pasti, v tekočino, dokler jame plavati in se ustavi pri neki gotovi točki. Da bo lažej brati točko, kjer se je tehtnica ustavila na površju mošta, napolnimo cilinder z moštom tako, da pojde nekoliko tekočine črez, to je, da bode mošt segal nad goranji cilindrov rob.
Da se ne pomaže miza, na katerej sloni cilinder, postavimo ga na kakoršen si bodi krožnik, na katerem se bo nabiral mošt, kolikor ga je preveč. Cilinder mora stati navpično, da bo tehtnica sredi tekočine in se ne bo dotikala cilindrovih sten, ker sicer bi kazala napačno. Pred in po vsakem opazovanji treba tehtnico z mokro cunjico osnažiti in posušiti, če moramo narediti zaporedoma več opazovanj, rabimo lahko razne cilindre, da ne zgubimo časa, ko se čisti mošt. Mostno tehtnico pa držimo lahko v posodi vode, ki ima na dnu kako mehko stvar, da se tehtnica ne zadeva naravnost ob trdo dno. Na ta način se olajša snaženje in sušenje priprave. Seveda se mora po vsakem opazovanji oplahniti in osnažiti tudi cilinder.
399
Pred čitanjem odstotka sladkorne vsebine v moštu moramo nekoliko trenutkov počakati, da se tehtnica popolnoma umiri, potem znižamo oko, dokler ne dosežemo vodoravne gladine moštovega površja v cilindru; zazna-mimo prvo nad to gladino stoječo številko, potem jej doštejemo toliko razdelkov na lestvici, kolikor jih je do gladine oziroma do mostnega površja. Kakor potegnemo tehtnico, ki je prividena s toplomerom, iz cilindra, pogledamo tudi, koliko kaže topline, da naredimo morda potrebno popravo, to je pa samo tedaj potrebno, kadar je toplina za več stopinj različna  od normalne 14° R.
če priporočamo poprej omenjeno previdnost, storimo to zaradi tega, ker smo že večkrat videli prav okorno ravnati z mostno tehtnico in s tem ravnanjem se zgreši lahko za več odstotkov. Zapomniti si je, da ta priprava ne kaže prav do pičice natančno, a če jo rabimo prav, nam vendar približno prav določi vsebino sladkorja, da ne bo niti za četrtinko odstotka razločka, in to zadostuje v praksi. Kdor hoče sladkorno vsebino natančneje določiti, treba, da se obrne do kemika.
Dasi se narejavci trudijo, da izgotove zanesljive priprave, da jo preskušajo poprej v kaki kemični delavnici in se prepričajo o zanesljivosti njenih napovedi, ali pa poizvedo morebitne razlike, preden jo rabimo. S pomočjo mostne tehtnice sledimo tako rekoč dan za dnem zoritvi grozdja ter doznavamo sladkorno vsebino, da lahko začnemo trgati, kadar je grozdje doseglo toliko sladkorne vsebine, kolikor je ima navadno največ v dobri letini. Za tako določevanje natrgati je 2 do 3 kilogr. grozdja, na katerem se je rosa že posušila, orobkati in zmastiti same jagode, da se iz njih iztisne čist sok. Lupine, peclji in pelke se ločijo od mošta s tem, da se vse skupaj vloži v vrečo (žakelj) iz močnega platna in od obeh strani skupaj stiska, dokler se izcedi zadnja kaplja soka. Namestu take vreče rabi se tudi lahko mala stiskal nico, ali se bolje ameriška stiskalnico, kakoršno rabijo za maščenje sadja, Obrane jagode — brez hlastin in pecljev — se vložijo v lij te stiskalnica; ko se zgoraj zasukne držaj, zmasti v pripravi nahajajoči se vijak grozdje, tako se sok odceja pri strani v podstavljeno posodo, od spodaj pa padajo popolnoma suhe tropine v drugo posodo, Na spodnjem koncu je pritrjen vijak, s katerim je uravnati spodnje ustje tako, da stiskalnica naglo dela in da se ne izgubi nobena kaplja soka.
Ameriška stiskalnica je prav pripravna in zlasti dobra tedaj, kadar se hoče naglo določiti sladkorno vsebino mostov iz raznih grozdnih vrst, ter iztiska bolje sok, nego je to možno opraviti z roko; ker je trdno zložena in vsa pocinjena, služi tudi v stiskanje soka iz vsakovrstnega sadja; ker je pripravo lahko razložiti v kose, jo po obrabi lahko popolnoma očistimo; pii strani je z vijakom in ključem tako preskrbljeno, da je lahko pritrdimo k vsaki mizi*.
*) Ta ameriška stiskalnica je na prodaj po 10 gld. komad pri Weisserbock et Schwarz, I. Wildpretmarkt 2 na Dunaju: dohitijo je tudi po trgovcu z železnino F. Papis v Rastem v Gorici. — Želeti bi  bilo,  da bi kak spreten mehanik zložil po enakem
Tega ni pač povedati, da se mora iz te stiskalnice izcejeni mošt; kakor vsak drugi mošt, v steklenem cilindru poteči, preden vtaknemo vanj mostno tehtnico.
Samo tedaj, če poznamo sladkorno vsebino vina, sodimo lahko o njegovih lastnostih. Zato je mostna tehtnica prevažna priprava kolikor za pridelovalce, toliko za vinotržca. Po sladkorni vsebini združujemo to in ono grozdje skupaj, da dobimo mošt, kakoršnega želimo ali potrebujemo za svoje namene. Vinotržec pa uravna po vsebini sladkorja svojo kupčijo in izkoriščanje mošta. V mnogih pokrajinah se ravnajo mostne cene po napovedbah mostne tehtnice, tako posebno ob Renu. Čim večje sladkorja v moštu, tem viša je njegova cena. Lansko leto so na pr. nekateri zunanji kupci v Brdih zahtevali, da ima rebulin mošt 20% sladkorja, drugače so ga zavračali. Če vemo, koliko odstotkov sladkorja je v moštu, določimo lahko, koliko odstotkov alkohola bode v vinu po končanem vrenju; to izračunimo, če stopinje Barbove tehtnice množimo z 6/l0; tako nam da mošt, v katerem je 17% sladkorja, vino, v katerem bode 10% alkohola, mošt z 20% sladkorja a vino z 12% alkohola. V navadnih letinah, doseza navadna črnina v naši Furlaniji 10%. Rebula 11% v prav vgodnih letinah, kadar grozdje pop Jnoma dozori, do 12%. To alkoholino vsebino dosezajo tudi vina iz prav zrelega Rizlinga, Traminca, Sauvignona, belega in črnega Pinota in Karmeneta.
Ker se pa žal pogostoma ponavljajo abnormalne letine glede dozoritve grozdja, ker bolezni kaze pridelek in ker so vinotržne zahteve čedalje večje, je postala mostne tehtnica v vinarstvu neobhodno potrebna, ker je le z njeno pomočjo moremo na zanesljivi podlagi svoje mošte tako uravnati, oziroma popraviti, da dobimo iz njih taka vina, kakoršna se zahtevajo v veliki kupčiji.
Začasa lanske bendime smo imeli priliko, prepričati se, kako je koristila mostna tehtnica vsem tistim, kateri so jo znali prav rabiti. V naprednih vinorednih deželah jo rabijo obično in zato se tam ponašajo s tipičnimi, vztrajnimi vini, katera so v svetovni kupčiji na dobrem glasu. Naj delajo tudi naši vinorejci tako, seveda prav in razumno, pa bodo gotovo veseli tega napredka.
sistemu stiskalnico za navadno rabo. Ž njo se iztisne mnogo več mošta iz grozdja, kakor z navadno stiskalnico. Tako so nam dali n. pr. Rizling 78, Glera 80, modra Frankinja 86, Karmenet 78, Refošk 83 in Othello 93 odstotov mošta iz dotičnega iztisnjenega grozdja.