r/78001 i&ev. i. Cüfiis (Uisets m Ea Trst — Sorica, dno 6. jannaria 1927. Posamezna štev. stane 30 stotink Letaš C« 811. Prof. Albert Sič Gradarska ul. 18 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA B&rii no&go Kmeti! v hiši: tobak, kava, lepa obleka, hlapca, izpod lastne strehe v tujino. Držati se nam je prve poti, druge pa, ki vede navzdol, se moramo izogniti. Ne smemo preostro soditi naših starih, ki čez vse hvalijo svoje «stare cajte» in se z no- j pijača itd. Zemlja pa je ostala lista in pridelek tudi, ljudi pa vsak i dan več in vsak dan bolj potratni. I Te in podobne razvade so spravile ... , V1 j našega kmeta v bedo. Zemlje in Nasi stari veno se vedno mnogo j pridelkov ni mogel povečati in se poredat! o kmetu in njegovem po-. je zatekel k najskrajnešemu — iz-ložaju v preteklosti. Od svojih oče- j seljevanju tov in dedov so zvedeli, kako jej pu načenja novo poglavje v zgo-'/uvel nas nekdanji kmet. Skrom- j dovini našega kmeta, poglavje, ki nosi je büa njegova najlepša vrh- ge danes ni zaključeno. Ne bom na, včasih morda_ tudi njegova; pisal 0 njem, ker smo vsak dan večja, napaka, ker je bil skro-j S£lin| priča te naše narodne in go-ine» tudi tam, kjer bi bilo treba spodarske tragedije. Vsak hip nam udariti. \ trpljenju in delu je živel uhajajo misli k trumam naših nepoznan svetu, samo davkarju bratov, ki se potikajo po svetu, znan. Obdeloval je zemljo, jo lju- j iskajoč si vsakdanji kruh, ki jim bil brezmejno, dasi ni bil več nego i ga domovina ne more dati in suženj in hlapec na njej. Ni biljmi*ej0 0d domotožja in osamelosti, iaatnik zemlje, ki jo je obdeloval, ! To je v glavnem pot našega kme-bila, je grofovska, njegovi pa. so!ta> po kateri je prišel do lastne bili žulji, trud in znoj, zato je bil zemlje, od hlapčevanja do gospo-tesno priklenjen nanjo, živel in darjenja. In to je pot navzgor. — sočustvoval z njo. 'Prišel pa je tudi od skromnosti in Ta skromnost hlapca Jerneja pa jZm£r,‘noxst* c{o razkošnejšega in je segala samo do gotove meje. i nJ6hkurnejšega življenja, do stra-Skrito v srcih naših ljudi je kipelo | sli,iU P°^rat. lo pa je pot navzdol, in ko je bila mera polna do roba, Pot v ^edo, pot od gospodarja do žaljen njih čut in človeška narava, je prevrelo v upor. Številni prepiri z duhovniki in grofi, tragični kmetski punti, med temi oni izza leta 1713., so izraz ljudske jeze, energije in junaštva. Provreli so iz zavesti in spoznanja sužnja, da; BR2LNA TATVINA |mnogo oseb, nekatere se borijo v se ima zanašati le na lastno pest,; Velika mesta imajo ogromne trgo-j bolnicah s^ smrtjo, druge so pa že da si mora pravico sam priboriti Iv katerih človek kupi vse, kar I podlegle škodljivemu strupu. A- I hoče: od igle pa do avtomobila. V! merikanski listi cenijo žrtve alko-O našem lastnem gospodarstvu; eni izmed takih londonskih trgovin, ^hola v 1. 1926. na 1700 oseb. v teh dobah ni govora. Premoženje i hranijo velika bogastva, je bila | naših krajev je bilo v tujih rokah,{jeta8d'rzrr|üf^ecem^ra prstek, j SREČA JE OPOTEČA vimi kar nič sprijazniti ne morejo. Ne bomo sicer z njimi vred spravljali vse v en koš, kar je novega, a priznati moramo, da ni vse, kar ima ime «novo» najboljši. Osvajali si bomo vse dobre pridobitve, sledili razmahu napredka in kulture; v ono rafinirano življenje pa, ki je znak gnilobe in mehkužnosti ter se širi pod pečatom napredka in kulture, ne smemo pasti. Ni zdravja v tem, niti ni znak volje ali kulturnosti to. Danes rabimo rod naših ljudi, ki ji-n je odločnost in samovlada lastna, delavnost, preprostost in s) romnost pa podlaga v življenju, i???®1 P°9odbo Mussolini, za Nem-Ljudi, katerih življenske potrebe cijo nemsk) poslanik v Rimu von so skrčene na najnujnejše, rabi- za Inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine In šlrokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 slo!., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1 ‘20, oglase denarnih zavodov L 2,~- Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5~— Tedenski pregled ITALIJA Prizadevanje ljubiteljev miru rodova po vojni že vidne uspehe. Države, ne vse seveda, so udružene v Dražbi narodov. In politika miru med državami in narodi se nadaljnje. Države ne sklepajo več kot nekoč zveze med seboj, da bi se ubranile sovražnikov, marveč sklepajo prijteljske pogodbe. V slučaju, da bi prišlo do dogodkov, ki bi megli motiti mir med obema prijateljskima državama, se obvezujeta obe državi, da se podvržeia posebnemu pomirjevalnemu postopanju. V bistvu so vse pogodbe, ki so bile zadnja leta sklenjene, navedene vsebine. Italija je sedaj sklenila z Italijo arbitražno pogodbo. V dvorani Zmage palače Chigi so se visoki italijanski uradniki zbrali, da prisostvujejo podpisu pogodbe. Za Italijo je pod- rno, ker edino le tako nam je še ostati na tej obubožani peščeni zemlji. ISovice is tršega sveta svoje zadnje dni. Francoska revo-.stori močno zastraženi in krožijo po || pe^-j v aki ' mtali rf® lucija 1. 1789. je zmajala njegove ^11^10 rLive^^hladnllrv6 !prestoi 'tedanjega'šaha. Riza Khani; temelje, zmagalo pa ga je v Ev-v-*- z n. ecf° . niaanokrv ki ge :e dvignil do generala L na- ropi-docela komaj leto 1848. Ljud- vaif dAV Sno odpriiSOsedem^-!Äfa vc>iaka- j,e P«?tal «i^v paklenih vrat. In to se je vršilo brez bivš.®“u najmanjšega šuma in ne da bi jako 1 yla >l Ö5' °/rn1 ° pei’7lJske umno konstruirani alarmni aparati | ö (nekaka penzija za dali najmanjšega znamenja. Ti apa-i |ird„ a raU šla. v. Parjzu rati so predvsem nameščeni v od- A . sklenil je odpreti trgovino O resničnosti tega pregovora se je stvo je zahtevalo pra vic in svobodnejšega življenja. Med drugimi za-bteyami je bila tudi ona, naj se limetu podeli zemlja, ker jo on sam obdeluje. Že,22. julija 1848. so v državnem zboru na Dunaju zahtevali, naj se odpravijo robote in odvisnost kme- delku zlatenine in draguljev. In tukaj so vlomilci želi največ. Zlateni-no, srebrnino (bilo je okoli 1000 zlatih ______ ^ ^ ur) in briljante, ki so bili razpostav- tof od goapodarjev/nšj /eNAajo Sjege! kfsoV wnSäu’'Ä vse pravice takratnih gospodov in podeli zemlja nje obdelovalcu — kmetu. Razumljivo je, da je naletela ta zahteva na velik odpor delka za kovčege. Tako napolnjene kovčege so nesli proti vratom, ki jih uslužbenci tvrdke niti ne poznajo in te tudi niso bile zastražene. Tam so s parfumi. NARAŠČANJE MEST V RUSIJI Neurath. Arbitražna pogodba obsega 16 členov, v katerih se Italija in Nemčija obvezujeta, da bosta podvrgli vse eventualne spore posebnemu pomirjevalnemu postopanju. Če bi tudi na ta način ne bilo mogoče rešiti spora, bosta obe pogodbeni stranki predložili sporno zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu. Pogodba velja za dobo 16tih let. — Sklenjena pogodba je podobna onim, ki jih je Italija sklenila z drugimi državami, kakor s Švico in Španijo. Večina nemških listov je sprejela pogodbo z radostjo. Pravijo, da bo tvorila podlago za bodoče politično in gospodarsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo. JUGOSLAVIJA Peta Uznnovičeva vlada nima še trdnih tal, to pa predvsem radi dejstva, da se pašidevci niso še pomirili in izhajajo iz tega vedno nespe-razumljenja in nestalnost vlade. Uzunovič jb podal v radikalstem klubu o poteku pogajanj s strankami za sestavo svoje pete vlade poročilo, v katerem je dejal, da je sestavil vlado, ker se je mogel opirati na zaupanje stranke in šefa stranke pok. Pašiča. Tudi HSS je imela svoj sestanek, na katerem je izrekla Uzu-novičevi vladi zaupanje. Radičevce veseli, da so v vladi tudi neparlamen- zlasti od strani plemičev, a je v drzni ponočnjaki čakali na znamenje septembru naslednjega leta ven- “sotrudnikov» za nemoten odhod, ki dar zmagala. In sicer so morali 80 pričakovali na cesti. Medtem kmetie odkmriti zemliišče -/ pur, 80 vlomilci Posedli na mehke diva- tretino njene vrednosti, drugo tre- “a i^Sdli kiSL^vUr^alf^ki^o tmo je plačala država, tretjo pa je ga našli v enem izmed oddelkov, moral gospodar utrpeti. ,Ni treba še naglaševati, da so pri .p , . , . x . , . tein kadili najboljše cigarete, lako je postal nas kmet z le- Ob petih zjutraj so zunanji «solom 1849. svoboden gospodar in trudniki» dali svojim tovarišem zna-aosestnik zemlje. To osvobojenje menje za odhod. Vstopili so v čaka-in še druge državljanske pravice, d°či avtomobil in ni jih bilo več. Neki ki jih je dobilo ljudstvo z letom Aražnik je samo še videl kako je 1848' nrav tako velik tehničen avtomobl1 izgmil v temi in prahu. nTnradek L^v.o s i tehni(:en Vrednost ukradenih predmetov zna-napredek, iznajdba železnice, par- ga lo.OOO šterlin, oziroma okoli 1 mi- ia*a’y brzojava, razmah tovarn,‘lijon in 100.000 lir. izboljšanje cest in prometnih sredstev: vse to je docela spreme-1ALK0H03E* V DEŽELI, V KATERI Jiilo življenje ljudi. Iz mest se jej PREPOVEDAN, začel širiti na deželo tudi med; Grda razvada je, da morajo kmete nov način življenja, svo- ljudje proslaviti praznike in na-hodnejšega sicer, a tudi razkošnej- stop novega leta z nezmernim posega in mehkužnejšega, ki se v pivanjem alkohola. In v Ameriki, našo škodo še dan na dan vse bolj kjer je alkohol prepovedan, ni širi. Prej je kmet malo potrebo- nič boljše. Samo da je alkohol v val, živel je zmerno in zadovoljen,'Ameriki zahteval neprimerno več štedil v jedi, pijači in obleki. Se- žrtev, kot drugod, kjer ne obstoja daj so sicer iznajdbe doprinesle/prohibicijski zakon. Amerikanske da se je denar lažje in hitreje pri- oblasti so namreč zaukazale prislužil, a naš kmet se je navadil mešati alkoholu strupa, da bi se zapravljati in so mu vse iznajdbe pivcem alkohol pristudil. Pa se pri obdelovanju zemlje malo ali jim ni posrečilo. Strast človeška nič pomagale. Število njegovih po- se ni ustrašila niti pokvarjenih treh in izdatkov pa se je hipoma opojnih pijač. Radi uživanja ta-oomnožilo. Sto potreb je bilo sedaj kega alkohola se je zastrupilo tarči, ki bodo dali na razpolago svo-j|e strokovno znanje. Nič ni še rešeno Ni še končano v Rusiji ljudsko | rpraš0111!6 rstopa SLS v vlado. Ne štetje in niso še objavljeni podatki ; ve se niti ne, kdaj bo SLS sploh za-tega šteja, vendar se da približno se- i čela s sodelovanjem v vladi, ker je daj reči o prebivalstvu Rusije na Uzmiovid žumalistom izjävil, da podlagi uradne statistike sledeče: ; “ora prej urediti položaj v radikal-prebivalstvo sovjetske Rusije znaša ; skem klubu, potem šele bo mogel 170 milijonov. Število je ogromno, razpravljati in pogajati'se z Jugo-zlasti, ker so domnevali, da šteje ! slovenskim klubom. Rusija samo 145 milijonov duš. Ka- j Presenetila pa je javnost nenadna kor v drugih državah, se opaža tudi [vest, da sta dva ministra, in sicer v Rusiji pojav, da se seli podeželsko ; dr. Miletič, kot minister za narodno ljudstvo v mesta. Od leta 1923. se je i zdravje, in Simonovič, kot minister prebivalstvo Kijeva, Odese in H ar- za šume in rudo, podala ostavko, kova dvignilo nič manj kot za 72 od- ’ Oba ministra nista hotela povedati stotkov. Moskva je štela 1. 1919. —j vzroka svoje demisije, dokler bi ne 800.000 prebivalcev, danes jih ima ; Uzunovič sprejel njiju ostavke. Min. 2 milijona. Leningrad je imel istega ! predsednik Uzunovič pa ostavke ni leta 400.000 ljudi, sedaj jih šteje; sprejel in oba ministra ostaneta še nadalje v kabinetu. 1,600.000. POTRES V KALIFORNIJI. Strah, ki so ga preživeli lani ob novem letu Tržačani, je letos po prvih udarcih ure, naznanjajočih 1. 1927., spreletel tudi Kalifornijce. 18 minut novega leta je preteklo, ko so tajne zemeljske sile začele tresti tenko zemeljsko skorjo. Petdeset sunkov je sledilo drug za drugim v časovnem razdobju desetih ur. Prebivalcev spodnje Kalifornije se je polastila panika. Najmočnejše sunke sta doživeli mesti Calexico in Mežikali. Škoda znaša po približnji cenitvi 3 milijone dolarjev. V Mericah je bilo poškodovanih in porušenih mnogo stavb in tembolj, ker je nastal še požar. V Calerici so se zidovi nekega velikega hotela zrušili nazven, kot da bi jih bil kdo napihnil. Tudi novo železniško postajo je potres močno poškodoval. Vlada je proglasila izjemno stanje. Podpisujte UktoßKo posojilo! KITAJSKA Na Kitajskem se bojuje grozna bratomorna vojna, ki se odlikuje po svoje krutosti in brezobzirnosti. Ideja narodnostne neodvisnosti se je polastila kitajskih ljudskih mas, ki se hočejo otresti vpliva in varuštva drugih držav. Ta mržnja se kaže v demonstracijah proti tujcem in pobojih. Zapadne države morajo Kitajce krotiti s topovi. Vlada je brez vpliva. Zato pa poveljujejo in ukazujejo razni častihlepni generali, ki se borijo drug proti dragemu. Razumljivo je, da se bojijo evropske države za svoje interese. Zlasti je prizadeta Angleška, ki jo v Aziji izpodriva bolj in bolj Rusija. Te dni je Angleška poslala državam, ki so zainteresirane na Kitajskem, spomenico, v kateri jih poziva naj zavzamejo svoje stališče proti težnjam kitajskih nacijonali-stov. Zdi se, da se z angleško spomenico strinja samo Belgija. Francoski tisk izjavlja, da bo gledala Francija na razvoj dogodkov na Kitajskem mirno in brez vmešavanja, tembolj, her je cilj kitajske vojne narodnostna osamosvojitev Kitajske. POLJSKA Parlamentarni krogi zatrjujejo, da se bodo pričela pogajanja med vlado in socijalnim! demokrati ra vstop v vlado. Pravijo tudi, da namerava i Pilsudski kabinet rekonstruirati. General Sosukovski, ki je bil v majniškem prevratu na Poljskem ranjen, bo vstopil v vlado kot podpredsednik. Dosedanji podpredsednik Bartel pa bo prevzel prosvetno ministrstvo. DNEVNE NOVICE Bankovci po 25 lir. Naše ljudstvo še enkrat opozarjamo, da, so državni bankovci po 25 lir netiali imeti postavno veljavo z 31. decembra 1926. Radi tega ni nihče dolžan sprejeti 25-iirski bankovec kot plačilno sredstvo. Pač pa bodo bankovce sprejemale zakladnice in računski uradi države kot plačilno sredstvo in meno do vštevši 30. junija t. 1. SPORT NAŠIM ČITATELJEM. |stvo v sporazumu z ministrstvom dfpÄÄ.“ rotTa 'nam 1 *** W » «O.™™», Siartremnenia iTdetav™s“vilir- v razmerju z davkom na pre- K,7n!S kV premoženje, pri vseh onih, V slu- njej se zrcali naša bitnost, ki jo povdarjamo, ki pa bi obstojala tudi brez tega povdarjanja. Ne majhno nalogo v gojenju in vzdrževanju našega jezika vrši naše časopisje, dnevno in tedensko. ki trgovino že izvršujejo, čaju, da se davek na premično premoženje zviša, bodo morali imetniki dovoljenja dopolniti v istem razmerju svojo kavcijo. «Novice» bodo tudi v četrtem Mu Kavcija se lahko ^a v ^otovini «movice» nouo tuen v četrtem letu ali y vrednotnicah liktorskega po- sojila, ki se bodo računale po nor- svojega obstoja ostale zveste svojim nalogam kot tednik. Da, ne samota bodo ostaie zveste, mar- ob obrestL (čl. Z.) več bodo svoje delo izpopolnile mi p - - ,.sCnenvi no izboljšale. Kolikor je v moči ured-1 : ,saKl. ol3C,1]V a po ništva in upravništva lista, bo scbua, J01flslJa? ^ bo sestavljena storjeno, drugi del naloge — in ne *lz Poteštata ali njegovega zastop-maniši — nade na naše liudstvo mka’ 1Z dveh zastopnikov trgov-Ä najP * üsto^ žive bel“:'5k^f stenu, ki ju imenujejo sim Soh KrX-^äih 'žit.m zastopnikov delavskih sindikatov .m ^lali sindikatov intelektualcev. tem Sež jÄ moglo nnliti votl ,Tf k"misiJ,a ^ ««otala, ali prest™ lista. Vsak stari naročnik naj Sf“fHvP^*^l'1;nt!5,orI?s„lu““• pridobi vsa j enega novega. Vabi- ^da mnenje ^S se iHS doTOliente mo pa v krog sotrudnikov vse, ki ^,1 se ima rim ni nrvoSolo *irrlizmialro m/rZ PrOSllCU dati ali ne, 111 bO nadZO- malni \Tednosti in od katerih bo Sicer je bila svatba podobna bolj jim ni upešala življenjska moč, vabimo one, ki ne poznajo malodušja. «Novice» bomo izpopolnili s prilogo, ki so jo morali naši čitatelji zadnje čase pogrešati. Priloga sicer ne bo dodana vsaki številki, rovala zneske kavcij (Dalje prihodnjič). Glas iz občinstva. Iz občinstva smo dobili sledečo pritožbo; Ko sem bil 31. decembra pretek- zato pa bo odslej bolj odgovarjala lega leta na davčnem uradu v našim potrebam in času, kar je Kopru, da mi izplačajo malen- veljavno odločila o veljavi obeh društev. «Prosveta» je mahoma dvignila glavo. Vrača se k onim rezultatom, ki smo jih bili lansko leto od te vajeni. Igrala je sicer «Prosveta» s številnimi rezervami, kljub temu pa v formaciji, ki je pokazala, da nje tehnična forma narašča. Od «Zore» pa bi se moralo res pričakovati, da bi si formo malo več zboljšala. Opozarjamo voditelje te drugače res izborne čete, da se bo moštvo razšlo, Če se kdo ne poprime članstva. Sicer ne mislimo tega v očigled zadnjega rezultata, temveč po celotnem moralnem stanju moštva. — Res škoda bi bilo «Zore». «Concordia» je šla v nedeljo pač vesela domov. Svojo direktno Vedenjsko rivalinjo je porazila s sicer ne velikim goalnim reznltatom, ali vendar porazila. No, «Šparta» se bo pač morala ozreti in se zopet poprijeti. Mogoče ji bo potem sreča mila, ker tudi izgube ni takrat v polni meri zaslužila. V drugi diviziji nas je S. K. «Val» kolikor toliko presenetil, ker smo pričakovali res drugačen rezultat. oni, kjer se svatje malo preveč n! «Valu» SSÄ* mejo in natepejo, kljub temu pa je . ^ , prepričevalne zrnate Vse bil dogodek le zanimiv. \™ ^^igoče" ke? pa STogS Kot rečeno je bila igra težka in ! da bi bil naš športni kritik na vseh brezobzirna. Šlo se je za dve točki, 1 igriščih, se o tem vprašanju ne moki bi znale biti vendar usodne eni jremo direktno izjaviti, ali drugi četi. In iz onega poželjenja j Novo jeto naB torej čaka z veliko do goalov, se je rodilo izenačenje. !malho pVesenečenj. Z velikim vpra-Izenačenje, ki ni zadovoljilo ne §anjem preprežena leži na mizi ta-«Adrije» ne «Obzora». Še najmanj bela klasifikacij: kdo bo letošnji pa številno članstvo obeh moštev, j prvak? Vendarle pa odgpvarja rezultat še - «Prosveta» na poti k višku, coritia» se uveljavlja. Nogomet - I. Divizija: «Adria» - «Obzor» 1:1 (0:1); «Prosveta» - «Zora» &:0; «Concordia» -«Sparta» 2:1. II. Divizija: «Val» - «Primorje» 2:2. Novoletna nedelja je bila športno ostra in zanimiva. Orjaka «Adria» in «Obzor» sta imela svatbo in ples. precej dobro kakovosti čet. Ne preostaja drugega pa, kot da počakamo retour tekmo, ki bo mogoče končno- V naši nepristranosti kličemo pač vsem našim četam: «Obilo sreče 1» Bade 7a& DROBNE NOVICE Z DEŽELE SV. LUCIJA ; Upamo pa, da bomo imeli sedaj Naš trg je znan po svoji legi kot mir-pravo trgovsko križišče in je tudi v IZ VIPAVE. , . . ... ^ ^upxu, ua im mpiaccLjo mamur -esnici met lz Tolminskega, I Drage «Novice»! Prvič Vam piše bila ze davno želja uredništva. j kostno svoto, sem imel priliko go- Kobarigkega in cej0 Bovškega gre mo v tem novem letu. Ni da bi poro Da pa bomo mogli knti stroške, vonti z več osebami, ki so prišle s mimo nas® ravno se ateka z čali o življenju v našem trgu v pre za izpopolnitev lista, smo bili istim namenom kot jaz. Čakali druge strani oni iz Cerklanskega in točenem letu in delali sklepe, več prisiljeni povišati ceno listu, po- smo od 8. ure zjutraj do 1. popol- Idrije. Povsem naravno, da pri nas slabega je bilo nego dobrega, nesre čen&i z današnjo številko. Povdar- dne. Med nami, ki smo čakali, je trgovstvo še precej cvete. Res imamo ča za nesrečo. Upamo, da bo to leto jamo, da stanejo vsi časopisi že bil mož, ki je napravil 3 ure ce-dolgo 30 stotink in so le «Novice» ste, da bi dvignil malenkosten de-ostale pri stari ceni. narni znesek. In da dobi to ma- V letu 1927. bo stala posamezna lenkost, je moral čakati 5 ur. Ne-številka «Novic» 30 stotink, celo- kateri so celo zaman čakali, letna naročnina 15 lir, polletna! Prosimo tedaj upravo, da bi šla 7.50 lir. j ljudem, ki prihajajo od daleč, bolj Prepričani smo, da bo naše ljud- na roko in ne bi zgubljali drago-stvo znalo ceniti naša prizadeva- cenega časa. nja, kakor je to storilo doslej. | Enako pritožbo smo dobili iz Uredništvo In upravništvo, Marezig, v kateri dopisnik pravi, da tamkajšnja davkarija tudi ne posluje kot je to v interesu države in davkoplačevalcev. Mislimo, da bi se z dobro voljo dali ti nedo-statki odpraviti in bi se ljudem, ki dajo radi državi, kar je državnega, olajšalo poslovanje. (Op. ur.). Ali smo res divjaki? (Naj slišijo čitatelji tudi drugi zvon o sportu. To so besede človeka, ki je hotel videti sport na lastne oči, morda ker so se mu zdela sport- lepo število naših' domačih trgovcev boljše in isto želimo tudi vam, dra-in tudi obrtnikov, ki se dobro drže. gim «Novicam», ki redno prihajate Velikega pomena so tudi običajni nas. Upamo tudi da se bomo semnji, ki so zelo obiskani; na dan večkrat oglašali, nego do sedaj; na-sv. Lucije je bil tak semenj in je (106111 80 dobn. dobro uspel. r>a viicy, /vri Hanoa ni« ! UI Ü*. _ _ _ jasnejšo zavestjo, mro usoei i Tiho 5X00 Preživeli praznike in Ti -qprrrnii" na niso od danes niti brez posebnega hrupa končali leto s fen. iashejjo da j» le v ti- zgodovino, v kateri spoznamo, da je bem delu m nas ^amib u oda zabil naš trg tudi že v preteklosti ve- \ like trgovske važnostL Čujmo kaj pravi Simon Rutar v tem oziru o preteklosti našega trga: četem letu. S tem spoznanjem stopamo v novo leto in mislimo, da se ne bomo varali. Če se bomo po tem tudi ravnali, upamo da najdemo več dobrot in kruha doma ter da v tem «Domačo kupčijo so pospeševali IO mnogoletni semnji ob času cerkvenih Jf;to °5 b° i«™ " l jS- praznikov. K starim semnjem srednjega veka pri farnih cerkvah so se v 16. stoletju pridružili še štirje zelo važni in mnogo obiskovani pri Sv. Luciji na mostu. Tu so 1. 1612 dozidali novo cerkev Marije Device in sv. Lucije. Ker je bila ta cerkev nih na izseljevanje, kakor v klosti. — Vipavci. IDRIJA. Že dolgo časa se nismo oglasili v «Novicah», četudi jih Idrijčanje pridno čitamo. Imamo tako malo novic in še te so vse žalostne. Nekdaj je ubožna, so dali od volčanske farne jnielo naše mesto vse polno prosvet-cerkve en semenj k novi podružnici. njb organizacij; zadnje čase pa so Ker pa je Sv. Lucija naravno sre- nam razpustili Telovadno društvo, dišče Tolminskega, so se v kratkem kar nam je ostalo pa spi. času razvili štirje semnji ob letnih | gpet ge je nekdo oglasil v «Edi-časih, katere je ljudstvo ie. «štmavre» ' nosti» radi telefonske zveze s svv- fÄ> Proti «Oteoru^p^n- Novi zakon o trgovini. j na poročila športnikov pretirana. Op. «Gazzetta Ufficiale» od 29. de- ur6d.)- ... , x. cembra 1926. je prinesla vsebino ^ nedeljo so igrali nogometaši ° \ /~i i'»-. t w v* j".-f--i //1 1 rr /-\ *v»'l » . rrn '»»v /"v iv teri šele pri Sv. Luciji začeli, ostalo vse pri starem.» BOVŠKO. Marsikdo, ki čita «Novice», bo govine posebno dovoljenje (ličen- stvo'. Vari} bllox pravo divja-co), katera do sedaj v Italiji ni ^ n} brcan|e (poročevalec bo re- bila predpisana, temveč je zado- kel’ da ^ tezka)' 0bc1?- stovala enostavna prijava nove tr- stvo Je sledilo igralcem m morda govine se moramo zahvaliti le nekaterim, Novi zakon predpisuje torej da,ni P1^,1.0 do Pretepov (športniki __ predvsem posebna dovoljenja za b°oa ^ekl1’ da bll° obcin*tvo, morda mislil, da smo vsi Bovčani one trgovine, ki so last posamez- navdusen?^ ^dor ne v6ruJ6 Dar- pomrli. Pa ni res, samo nekoliko nikov, kolikor tudi za one, ki so wmuj naJ na športna last trgovskih družb in drugih ker tam bo ^861 “ zve' naprav. Toliko za trgovine, ki že nne‘ poslujejo, kolikor za one, ki bi se Novi kazenski zakonik in avto-imele odpreti, bodo morali priza- mobil, deti napraviti posebno prošnjo za Kakor se doznava, bo predvide-trgovinsko dovoljenje. Dovoljenje, val novi kazenski zakonik, ki se dajejo občinske uprave (čl. 1.). pripravlja, tudi kazni za razne zlo- Prošnja za trgovinsko dovoljenje'čine zagrešene od voditeljev avto-se mora napraviti na kolkovnem mobilov; določena bo največja br-papirju petih lir. Prosilci morajo'zina, katere prekoračenje se bo priložiti prošnji pobotnico, da so smatralo za zločin in se bo temu položili pri občinski zakladnici ali pri kakem poštnem uradu po- so iz tega nastali veliki prepiri. Ker | prj prVem zametu že odpovedala koso pa Mostarji dokazali, da so neka- rjjera preko Cola in Črnega vrha. + • ri/~»1 -vx-m! Ctt T n /•»$ i! rra JSnK to t iv » * _ C ü /J S ^1 sebno kavcijo. Način polaganja te kavcije določi finančno ministr- Idrija je mesto, je važna radi rudnika, pa smo zanemarjeni kot kaka gorska vas brez važnosti, kot da bi bili v Sibiriji. KOČE ZRI PRESTRANKU Na Silvestrov večer, ob uri, ko se je ves svet poslavljal od starega leta, je našo vas zadel strašen uda- molčeči smo in se preporedko oglasimo. Tu živimo dokaj mirno. Zadnje rec.’Bliskovito se je razširila novica, čase nas je obiskal sneg in mraz in da leži 19-letni Vadnal Franc in An-ravno za praznike je bilo enega in . drejev v sredini vasi v mlaki krvi. drugega več pot preveč. j Nesrečnež je imel s sekiro pod ko- Ob času povodnji smo imeli, kot lenom leve noge presekane vse žile, so že pisali listi, čuden naraven po- a njegov tovariš Vekar Antor globo-jav. ki je zbegal vse bovško prebi- ko rano na vratu. Ko je bil Vadnal valstvo. Mislim na oni pojav lokal- Franc prenesen na svoj dom, do ka-nega potresa pri Soči. Ob času orne- | terega je kakih 300 korakov, je ostal njene povodnji so se neprestano z ; za njim potok krvi. Ubogi Franc je močnim gromenjem pojavljali po-: izkrvavel. Le par besed je zamogel še spregovoriti, na kar je revež na . ir, -x • tresni sunki. Po povodnji se je to še spregovoriti, na — /- ------------------- primerno kaznovalo. Z naraščajo- j p0mirjj0 jn do danes nismo ničesar tako nesrečen način umrl. Oče in čim avtomobilskim prometom injVee čuli. Iz tega je sklepati, da so mati sta padla v nezavest, ko so porabo avtomobila kot prometno j prihajali ti sunki od sredstvo, je to prav umestno. 1 meljskih votlin, ki vode in podze- jima prinesli sina v hišo. Pa saj ni ki so se rušile, i nič čudnega, eaj je bil Franc naj- priđnejši mladenič v vasi, dobrostojeće premožno družine in edini sin! Bolj lahko jo bil ranjen — kakor omenjeno — njegov tovariš Vekar. Ta je tudi spoznal napadalce, ki so bili 18-letni fantje Tominc Stanko, Furlan Lojze in Glažar Andrej. Povod temu strašnemu koraku je doslej ostal še neznan. — Kako si mlad človek z nepremišljenim korakom pokvari celo svoje življenje in lahko uniči družino! Dogodek je globoko pretresel vso vas! Ljudstvo je od žalosti potrto! Povsod slišiš ihtenje in jok! Mladeniči! Ne bodite tako nepremišljeni! Premislite trezno vsak korak, ki ga napravite! Ne uničujte si svojega življenja in ne vodite družin v nesrečo in žalost! Ne najdemo primernih besed, a katerimi bi zamogli potolažiti nesrečno družino Vadnalovo. Tebi pa, dragi Franc-, ki si nam bil vsem tako dober in ki si na tako tragičen način končal svoje cvetoče življenje, mir in pokoj Tvoji blagi duši! S TRŽIŠČE PRI PODBRDU, Res pravijo, da smo blizu nebes, a s tem še ni rečeno, da se nam le predobro godi. Tudi mi smo trpini. Samo polje nas ne more rediti, zato pa si iščemo kruha drugod. Lepo število naših fantov je v Franciji, a nekaj pa pri drvah. Ko pa poidejo ta, bo treba iti tudi ostalim s trebuhom za kruhom. V naši vasi imamo mlekarno, ki izdeluje dober sir. Na Kalu in v Znojilah izdelujejo pa maslo, ki ga skupno oddajajo po 18 lir kilogram. Naša ljuba živina nam torej donaša še lepe dohodke. Boga hvalimo, da imamo njo in zato ji posvetimo še več pozornosti, ker ona je pač največje važnosti za našo gorske kraje. IZ SLIVJA Sz naše vasi že dolgo ni bilo glasu. Gotovo bo kateri mislil, da se nam najbolje godi, toda temu ni tako. Kot povsod, moramo tudi mi reči: letina je slaba. Vedni nalivi so nam. razor ali pota in cesto. Vihar je izrul več dreves ter pobil veliko šip na naših hišah. Žganja ne kuhamo vsled previsoke takse. Gostilno imamo eno po številu in še v tej je vino največkrat — Bog pomagaj — tako, da varčujemo na vse pretege. Zapustila sta nas učiteljska dvojica Kabajeva, katera sta se preselila v Jugoslavijo. Priznati moramo, da se nismo prav nič lepo ločili od njiju, ko sta nad 18 let delala za ljudstvo in vzgojevala našo mladino. No, se je pa tem lepše in težje poslovila od Kabajevih naša mladina, katere srce ne hlepi po milosti in časti. Dal Bog našima vzgojiteljima obilo sreče! IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU. (Zakasnelo.) — Kod pri vseh božjih vernikih, se tudi pri nas bližajo prazniki z vso brzino. Sveti prazniki, ki so nam v otroški dobi prinašali nepopisno veselje in radost. Spominjam se, s kakšnim brezmejnim navdušenjem smo se pripravljali z deklamacijami, pesmicami in celo z veseloigro za vsakoletno tradicijo-nalno božičnico, kjer so bili seveda, kot za Miklavžev večer, vsi obdarovani. Kod vedno smo hudobni dobili naš domači slikal’ prof. Sirk in pisnik obrekovalec tujega imena, ker upam, da bo nam v bodoče še marši- vem, da dopisnik prav dobro pozna kaj lepega Križa novic. in novega podal. IZ KOPRA. Malarija v Kopru. Pred par tedni se je vtihotapila v Koper in okolico malarija. Do sedaj je bilo kakih štiristo slučajev. Ali ne pada pri tem največja krivda na občino? Kakor znano so bile v okolici mesta soline, ki so sedaj popolnoma zapuščene. Mesto da bi občina skrbela, da se to zemljišče osuši, prinaša sedaj mestu in okolici nevarno bolezen. Zanemarjenost ima večkrat hude posledice! IZ BORŠTA. Tudi v naši vasi bomo praznovali letos zlat jubilej. In sicer obhaja naš domačin g. Anton Petaros št. 42 petdesetletnico cerkvenega in narodnega petja. A. Petaros je tisti, ki je skozi poi stoletja neutrudno povsod in ob vsaki priliki bil steber našemu pevskemu društvu. Vsak zbor je skoraj odvisen od prvih vodilnih glasov. In ravno s tem se je lahko ponašal naš Petaros in naš zbor, kajti njegov čist tenorski glas mu ni delal nikdar težav. Za njegovo tru-dapolno idealno delo, bomo skušali dati možu ono čast, ki si jo zaslužil Kako in na kakršen način bomo to naredili, bomo poročali tudi v «Novicah». Zgodilo se je da ste zahtevali PEKATETE, prejeli pa drugo blago, ki vam ni ugajalo. Odslej vdobite lahko makarone, špagete, subjote in juhne vrste v zavojih po x/a in 1 kg. Zahtevajte jih pri trgovcih! IZ DOLINE. Bral. pevsko društvo «Vodnik» je priredilo v dvorani g. Pangerca Silvestrov večer. Vzpored je bil kaj priprost, a kljub temu je privabil toliko ljudi, da so bili vsi Pangerčevi prostori mnogo pretesni in marsikateri je moral oditi radi pomanjkanja prostora. Domača godba je ubrano igrala tudi par koncertnih komadov, zbor je zapel nekaj naših pesmi, vršilo se je srečkanje za 20 lepih in koristnih dobitkov, šaljiva pošta je spravila v veselo razpoloženje mlade in stare. O polnoči je zagorelo na lepem božičnem drevesu nebroj lučić, na kar je g. Jos. Barut v primer- tukajšnje razmere, katere niti od daleč resnično ne opisuje. Torej pričakujem odgovor s podpisom, na katerega sem pripravljen takoj odgovoriti. Vas pa, g. urednik, prosim posredovanja, da se zadeva kar najhitrejše razčisti. — Josip Frol, ml. - Jelšane. (O p. ur e d .: - G. Frolu radevolje ugodimo, ker nam je resnica nad vse. Vendar pisec omenjenega dopisa ni obrekoval nobenega in kratil nobenemu časti, ker je bilo njegovo poročilo stvarno in brez osebne osti; dopisnikov namen je bil dober in zdi se nam, da mu je bila tuja misel žaliti koga. Saj je bila njegova želja, da bi med vaščani zavladala res prava sloga. Sicer pa prepustimo njemu besedo.) IZ ĆRNEGAKALA- Dobili smo dovoljenje, da sme naš zJw>r zopet začeti s pevskimi vajami, i Saj je to tudi popolnoma razumljivo. Če smejo drugod imeti svoj pevski zbor, zakaj bi ne imeli tudi mi. Pevske vaje bodo začele v sredo, 5. jan. Bog daj lepih vspebov! Gospodarstvo VZAJEMNA ZAVAROVALNICA GOVEJE ŽIVINE ZA JUL. KRAJINO. Gospod Starc Drago nas je prosil naj objavimo, kar rade volje storimo, ker smo prepričani, da bi bila ustanovitev zavarovalnice goveje živine našim živinorejcem prekoristna. Že mnogo se je dosedaj pisalo in , Naslov govorilo za ustanovitev splošne za v a- j nttetom« zstfraga c osMjaaiM ysrötaua uraduje v svoji lastni hiši üilvs Torre blancu W, 1. nat!. Sprejema navadne h rami ne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in «talne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovora. Daje posojila «a vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Sa razpolago varnostno telice (safes) iraSi» BT8 IB SMS miš1/, • ßj-fl Ob nedeljah je urad zaprt Telefon 5tv. 25-67. HolsMšl s!0?en. Usnaral zsfoö Dam nih besedah vzel slovo od starega Klopčič žice in rijast žebelj? rovalnice proti poginu goveje živine. Moramo pa obžalovati, da je ostala ideja neizpopolnjena in je stvar potem nekako zaspala, ker ni našla pravega odmeva. Naš živinorejec, mesto da bi se odzval z navdušenjem ter zasledoval lastne koristi, kratko-malo zavrže vsako misel na to In ee navadno skuša samega sebe pregovoriti, češ: Kaj hoče meni zavarovalnica, ko bi moral tej plačati v desetletni dobi mnogo več, kot bi stala moja najlepša krava? Imam pa vzorno urejen hlev, ki ga lahko primerjam z grajsko dvorano, in ta mi nudi v najem hišo na križ-potju v Marezigah. Po-I goji ugodni, prednost imajo čevljarji, SABADIN J., Marezige 202. □□DiDDDnaDooDoonoaon ZDRAVNIK Dr. Fran Gruden v Postojni je nanovo preuredil svoj zobotehnični ambulatorij Tehn. vodja J. Priedmann S B B O P O 5. pop. g onannaanriciciaBnnanciaaaocoociEiCt 01" —----------------------------- nekako jamstvo pred boleznijo. Ako DODQOQÖÖDÜODDOÖDOOO bi pa tudi do tega prišlo, da bi mi katera žival zbolela, posežem po knjigi «Domači živinozdravnik» (knjiga izdana po Mohorjevi dr. v Celovcu), ali pomešam pest grenke soli v otrobe; drugi dan je žival popolnoma zdrava, tako, da bi še jasli požrla. Ali ne, Marijana, da odkar si ti pri hiši, sta nam poginili le eno tele in ona požrešna mrha, ki je na paši po- leta, Nato je društvena pevka Karla Slavec voščila v imenu društva «Vodnik» vsem srečno in veselo novo Kaj bi si torej glavo ubijali e temi zavarovalnicami, ko imamo plačevati dovolj davkov, zavarovalnine za po- leto' Razšli smo se šele ob iutranii ^ar’ xn ^mamo P°leg vsega tega še ne-uri ” woto Mio, da bi uim ätet° 1927. res prineslo ono srečo, zadovoljnost mir in pravico, ki so po- Prijatelj, ne govori tako nespametno! Kar se ti do dames še ni pripetilo. se ti že jutri prav lahko zgodb Knjiga ti pomore le do gotove meje. Poznam dobrega živinorejca, katere- trebni za obstoj človeške družbe. IZ MAREZIG. Dobili smo dopis i* Marezig, ki je mu sta v enem letu poginili že dve dospel za božično številko -Novic», govedi, kljub temu da je imel lepo Vsega ne moremo priobčiti, ker se hlev. Babjeverni sosedje so je večina nanašala na praznike in je (!a .mu ^,10. uriG®®no-. hrinjevo palico, pridni pa razna lepajbiia torej priložnostna. Ko dopisnik . Nekateri se ponašajo, da imajo svo-dariia. Kje, kdaj in kakšna bo letos, | razpravlja o božičnem običaju, da so .V£X*^° zavafova.lnico, ki dobro plar dragi malčki, vaša božičnica ? ... 'streljali vaščani z možnarji na sveti xn jrr,fL denar v Podružnica Ž. D. U. je dosedaj še i večer, se spomni tudi, da so ljudje blagajni. Pravijo: kaj bi se brigali za ve(jiI10 prepevali v cerkvi. Nadaljuje druge, naj si sami pomagajo! Napo- . 1 , — . _______ « ** 01 /\ /-J Vv-i Tl r, 4 ■» -» /-JI v.-nrx nv r*-. -n s* A Zobozdravnik D O □ D C C C c D O a D B D C C e c s D C O C n D gl_____________________________ oaaaaoaoaaaaanDaoaDOtiaaaaoaĐ sprejema s GOHa no TnonlHu 5 II. nadstropje vedno po svojih močeh skrbela ob tej priliki vsaj za najpotrebnejše in vredne. Upamo, da bo tudi letos naklonila kako božično dobroto našim otrokom. Ce smo nekdaj pričakovali praznike z nekim posebnim veseljem in zadoščenjem, se nam je danes to veselje izpremenilo v mržnjo do praznikov, ker ne prinesejo drugega kot nova razočaranja in večje uboštvo. Kot pritiska davčni vijak našega ribiča, in kmeta, pritiskajo delodajalci našega delavca, ki dela za svoj vsakdanji kruh. Drugače je pri nas vse po starem. Za «Goriško Matico» je mnogo zanimanja, moralo bi ga biti petkrat toliko. Ne bi smelo biti hiše, kjer bi ne imeli nadvse zanimivih in kratkočasnih knjig «Goriške Matice». Saj je njih cena borih 5 lir. Knjige bodo prihodnje leto še lepše in zato ne bo Škodilo, ako se sedaj začne z nabiranjem naročnikov. Ravno tako se mora pomnožiti zanimanje za «Naš glas», ki je edino naše mladinsko glasilo in kakor vemo bo izhajal sedaj v obliki družinskega lista; posebno morajo Križani poseči po aadnji številki, v kateri je zastopan pa takole: Hvala Bogu! Do sedaj ne f,led bi Pa bilo tudi preneumno, da moremo še reči, da je popolnoma )X z.a druge plačevali. ..... ugasnilo petje v naši cerkvici. In to Ti 80 Pa le kratkovidni ljudje, ki po zaslugi bivše učiteljice v Marezi- ,ne vedo> da bodo moFoee v zeI° krat-gah Angele Stegu, na katero ostane *em 5asu potrebovali tuje pomoči, živ spomin v naših srcih. Ona je Danes meni “ lutri tebi! pravi prebila tista, ki je vzbudila k življenju S°vor’ Na bližnjem Krasu imajo ste^ cerkveno petje po vojni; brez nje bi ?? zavarovalnico, ki šteje okoli sto gotovo bilo žalostno in tiho. Izgubili članov. Pa je do predpreteklega leta smo še njo in ostali smo brez pevo-vodje. Pa se naša brhka dekleta niso prestrašila in skoro vsako nedeljo pojejo sv. mašo brez učiteljice. Da ne smemo pozabiti tudi na bivši moški pevski zbor, ki se je tako krasno razvijal pred vojno in ki po vojni skoro spi, V velikih praznikih prihiti na pomoč dekletom in tako mešani zbor brez pevovodje častno reši svojo nalogo. IZ JELŠAN Prejeli smo in objavljamo: V «Novicah» od dne 16. pret. meseca je bil objavljen članek iz Jelšan, katerega tretji odstavek je naperjen proti meni. Ker je omenjeni odstavek dobesedna laž, s katero ima dopisnik namen obrekovati, pozivam dopisnika, da se javi s svojim imenom. Za sedaj trdim le toliko, da je do- raa POSTOJMA »si HoMe bolezni In operacije. IH ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. ■wismcxis Ljubljansko Mtno banka s,Hi.Podružnica a Trstu: Gla XXX Ottobre 11 5-18; 22-98: BRZOJAVNI NASLOV: BANCALUSIANA Podružnice; OoHoa, Breifce, Celje, ČrnomeJJ, Kranj, Logatec, Maribor. Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Spil) Centrala v Delniška glavnica in rezervni zaklad : 00.000.000 Klinarm. Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na viožne knjižice ter jih obrestuje z 40/0) a vloge na tekoče račune z 4 Va°/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---------------------- varnostne pušice (SAFES) ---------------------— Blagajna je odprta od 9l/5 do 12-50 in od 14% do 16 ure. komaj izdajala. Lani pa je imela ka-Mh petindvajset poginov in več dru-gSi slučajev bolezni, pri katerih se je morala zaklati žival. Pri prvih slučajih je bila zavarovalnica v stanu plačati Škode, kasneje so morali vsi člani doplačevati na premijah precejanje svote za kritje odškodnin. Ob koncu leta so pa prizadeti iskali podpore z beračenjem od hiše do hiše. j£ko ta zavarovalnica še obstoji, je pač lahko ceniti njeno financijelno | stanje. Podobnih slučajev žal, več po deželi. Drobiž V Italifi so izračunali, da pride na 1000 moških 1028 žensk. Zemski c stanki kraljice Marti Ii eri le so bili preneseni v novo grobnico v Pantheonu. Nagrobni kamen je iz nabrežinskih kamnolomov. ¥ Italiji so kadilci v poslovnem imamo",: letu 1925-26 pokadili 285.014 kvin-talov tobaka. Dobijo se tudi kmetje, ki imajo le i Nov most preko Rečine, ki deli po eno živinče v hlevu in je skoro ; Reko od Sušaka, oziroma Italijo od tega odvisen njih gospodarski po- pd Jugoslavije, je bil izročen pro-požaj, ker nimajo drugih sredstev, ki j metu. Most so morali po rimskih bi jim donašala za tudi skromne po-; konvencijah sedizati Italijani, trebe Celo taki radi preslišijo dober ; Po a3i Kalabrije je upadlo nasvet. Izgovarjajo se enostavno, da ! _____ ne morejo trositi denarja v te svrhe, jtnega. ko ga nimajo niti za nujnejše potre-1 R'ts&ü parnik «Karel Marx» ima Me n. pr. da bi kupili krme živini.-19 mornarjev; ženskega spola. Beg in Sv. Florijan, naj živino obva- j Poljski socijalisti zahtevajo, da mjcta! Iizstopijo iz sedanje vlade monar- Prošnja pa je premalo! Ako ti ži- bistični in reakcijonarni ministri, val vendar pogine, kaj potem? Kdo j v dunajskem parlamenta je ti da denarja da si kupiš drugo in prišlo do protiitalijanskih demon-jtešiš družino siromaštva m bede? Ce si pa pripravljen odtrgati in žrtvovati ' .. ...... „ od bornih dohodi. Čeprav je veliko ljudi niem, ker le v slogi je moč. To bi ne bohnh, smi't m zahtevala mnogo bila nikaka novost! Take ustanovi- žrtev. Ive obstoje po vseh državah, kjerkoli se prebivalci pečajo z živinorejo. V Italiji imamo po večjih provincah take vzajemne zavarovalnice, ki štejejo na tisoče in tisoče članov. Zavarovanci so pa grofje in siromaki. Ako bi te zavarovalnice ne bile koristne, bi jih drugi narodi gotovo ne ustanavljali. Poglejmo si reveža v zakotni vasi, kateremu je poginila krava — edina zaslomba. Družina joka, kot bi žalovala ob grobu matere. Ni se čuditi, k«r hudo mora zadeti hišo, ko izgine Počkaj — Trst L 10.—; N. N. — Radi smrti japonskega cesarja je izvršil japonski baron Musa-rako - Ikado «harakiri». To je japonski način samomora, pri katerem si samomorilec prepara trebuh. ■ DAROVI Za tiskovni sklad «Novic» so darovali sledeči gg.: N. N. — Trst L 10.—; Just Fabčič — Trst L 5.—; Mihael Flajban — Trst L 5.—; Ivan Zobozdravnik D- D. Sardoč specijalist zä ustne in zobne bolezni perlekcijoniraa na dunajski kliniki i ordinira v TRSTU tria (39Bterto»i 16/iii. ter«! Sla 5. (ftnasaš; od 9—12 in od 3—7 urs .w——— ' Spomnite se „Šol društva11! ©pora, — družino, ko izgubi ono, kar jo je redilo. Kako naj tak revež-go-spodar potem preredi sebe in svoje? Kam naj se obme? Sredstev nima, tkt bi si kupil drugo žival in noben zavod mu ne posodi svote, ki je potrebna za nakup tudi zato, ker ne dobi izlepa človeka, da bi jamčil za posojilo. Brani se pa zastaviti bajto in njivo, ker če ga doleti ponovna e »sreča, je z družino na cesti, brez krova in ognijšča. Po pravici: bati se je dolga in greha! Na tak način propada gospodarstvo, se rušijo domovi in umirajo revščine naši pošteni ljudje. Ne prepuščajmo tedaj toliko ubožcev neusmiljeni usodi! Na delo, da si medsebojno pomagamo! Ne samo, kar veleva mu stan; kar saere, to mož je storiti dolžan! Obračam se zato, na vse one, kateri se strinjajo z mojim mnenjem v tem pogledu s prošnjo, da mi izvolijo, to pismeno potrditi. V skupnem delovanju bi nedvomno dosegli izpolnitev skupne želje! Z ozirom nato, da bi bila ta ustanovitev velikega gospodarskega pomena, prosim vse cc. gg. urednike, da blagovolijo to misel objaviti. Med čitatelji, naj vzpodbude čim več oseb za potrebno sodelovanje. Na skupnem sestanku vseh prila-šefncev bi se izvolil pripravljalni odbor, kateremu bi bila prepuščena sestava pravil itd. itd. Pričakujem tedaj obilo sotrudni-kov in priglašencem sem vsak čas na razpolago. V živem upanju, da ta klic ne zamre neslišen, marveč da najde pravi odziv mnogoterih se beležim Srago Starec — Trieste Barcola. Trst L.30.—; skupaj L 60.—. U-pravništvo «Novic» se zahvaljuje ter poziva vse čitatelje «Novic», da slede vzgledu navedenih gospodov. Bralno pevsko društvo «Vodnik» iz Doline daruje od svoje prireditve na Silvestrov večer L 25.— za «Šolsko društvo». Srčna hvala! LISTNICA UREDNIŠTVA. F. L, Zagorje. Za Vaše poslano smo Vam prav hvaležni. Doslej nismo mogli priobčiti, storili bomo to v prihodnji številki. Hvaležni Vam bomo, če se nas boste še kdaj spomnili. ZDRAVNIK D1 Fran Ambrožič se je stalno naselil v lf. P&tm mm fCrasii in ordinira y KümM öISI oä 9-12 in od 13-15 UgotovivšI, da je povpraševanje po zdravilu izredno močno, Je lekarna «vedla novo vrsto steklenic, ki vsebujejo večjo količino od prejšnjih tako zadostuje za kompletno zdravljenje le 6 steklenic. CENA STEKLENICI L 8*30. Farm. CASTELLANOVICH, via Giuliani No. 42 (pri sveiem Jakobu.) Lastnik P. BOLAFFSO Odgovorni »rednik : JANKO RUNTIC. Kmetijski stroji ... Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torrebianca 19, in Rafiineria 7. Telefon 44-39. i I 1 ,MUHDLQ$‘ šivalni stroji -Qörkke“ ,s ta -s SE /Ms Msieso, moiorini „FiUM" in iiešgijšiig pišRe se udoiis ie iri 25 §r ca. SSL Josipa Kerševamju GORICA — Piazssa Cavotar 9 — GORICA S I 1 Posreifflü Metle Juom impreso“ Odlikovano z diplomo, zasloinim križcem in zlato medaljo €@fso ¥. E. M 47 - TOST - Telefon it. 14-02 Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga^krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori), ulica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2 Lastnik in upravitelj H. STIBIEL.