X
Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; MC	vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za
za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h.	*	večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. .143,	V Ljubljani, 10. aprila 1903.	Poštno-hran. št. 849.872
Kmetijstvo.
Živinoreja.
Sol v živinoreji.
Sol ima v živinoreji precej imenitno vlogo. Imamo sicer živali, ki ne potrebujejo soli v hrani in je tudi ne žele. Med raznimi domačimi živalimi sta zlasti pes in mačka, ki imata raje neslano hrano in katerima močno osoljena hrana zelo mrzi. Prežvekovalci in konji pa zelo čislajo sol, sol je zanje nekaka slaščica. Ravno to velja o divjih živalih, ki znajo najti pripraven kraj, da dobijo soli. Iz tega vzroka rabijo tudi lovci sol, katero potresajo na gotovih mestih v gozdu, da tako privabijo divjino.
Ta razlika mrzenja in nagnjenja do soli pri raznih živalih pa ni kar tako slučajna, ampak ima svoj globlji vzrok v fizijologičnih lastnostih dotičnih živalij, kakor je to jasno dokazal prof. Bunge v Baselu. Kuhinjska sol ali klor-natrij je snov, potrebna vsakemu organizmu (živemu bitju). Nahajamo jo v različni količini v vsaki tkanini (tkanina je namreč tukaj skupna množina stanic živalskih ali rastlinskih), bodisi rastlinski, bodisi živalski. Med živalimi dobivajo posebno morske živali veliko soli vase. Kar se tiče ptic in sesavcev v obče, je tudi v nji-
hovi hrani po nekoliko soli. Ta sol zadostuje za mesojedne živali, ne pa za rastlinojedce. Poleg kuhinjske soli se nahajajo v navadni hrani tudi razne rudninske snovi, kot železo, vapno, fosfor itd. v precejšnji množini. Ako odtegnemo kaki rastlinojedni živali, t. j. kakemu živalskemu vegetarijancu sol, vpliva to jako neugodno na njeno fizijologično počutenje, žival slabo prebavlja in zgubi tudi slast do jedi.
Kaj ima tedaj sol opraviti v živalskem telesu in zakaj hrepene po soli pred vsem rastlinojedci ?
Sol ima dvojo fizijologsko nalogo. Naj prej e je neobhodno potrebna snov za tvorbo tkanin, za proizvajanje želodčnega soka in za izločevanje kalija. Kuhinjska sol je torej edina rudninska snov, katero moramo pridevati krmi odrasle živine.
Kako da deluje sol na slast in na dobro počutenje pri živini je znano, tudi so opazovali, da se živina pri polaganju soli hitreje redi. Sol je zato potreben del hrane. Kri ima v sebi kuhinjsko sol in druge natronove soli, v krmi pa prevladujejo kalijeve soli. Te kalijeve soli se nahajajo po resorpciji ali vsrkanju hrane v krvi kot ogljikovo-kisli kalij in provzročajo v krvi nekatere kemijske spremembe na ta način, da se nahaja notri poleg nerazkrojene soli (klornatrija) in ogljikovo
kislega kalija (potošlja) tudi klor-kalij in ogljikovokisli natrij (soda). Ker imajo ledvice nalogo, da ohranijo kri čisto, zato imajo tudi dolžnost, spraviti iz telesa v scalni vodi vse tuje soli torej tudi ogljikovokisli natron, ki je nastal na račun kuhinjske soli; na ta način zgubiva kri pod vplivom kalijevo bogate krme mnogo natrija. Tega moramo torej v hrani znova dovažati. Iz tega sledi, da je potreba pri kalija bogati hrani mnogo, pri malo kalij asti hrani le malo ali celo nič kuhinjske soli. Tudi ljudje, ki se hranijo le bolj z rastlinstvom n. pr. krompirjem, ki ima v sebi veliko kalija, vživajo mnogo soli.
Ker se rede naše koristne domače živali, izvzemši mladiče, izključno le s kalija bogato krmo, zato potrebujejo brez izjeme soli. Ako pametno rabimo sol pri živini, ima to jako ugoden vpliv, ne samo, da je sol del hrane, ampak ob enem tudi zabela in dišava, ki posebno pospešuje prebavljanje. Kakovost mleka se znatno izboljša, mleka več pridela in tudi meso je boljše. Razven tega so živali, ki dobivajo dovolj soli, tudi pred kugo na gobcu in parkljih mnogo bolj zavarovane.
Koliko pa dajajmo soli in na kakšen način ?
Po Francoskem dajo enemu volu po različnosti teže 40—80
(4—8 đek), molzni kravi 50 do 60 gr, konju ali muli 20 -30 gr, ovci 1—2 gr, pitavni ovci 3—4 gr.
Pri nas po Avstriji, na Nemškem, v Švici, na Angleškem in Belgijskem so te porcije bistveno večje. Na Švicarskem pride na govejo žival na dan po 5 dhg, še enkrat toliko pa, če se žival pita.
Na Angleškem dajo konju v obče po 10 dkg na dan, kravi po 71l‘i dkg, volu 10 dkg, teletu 2 dkg, ovci V/s—2 dkg.
Pri nas in po Nemškem po-kladamo navadno konju 2—4 dkg, srednje velikemu govedu 3—5 dkg, ovci 1/s—1 dkg, prašiču ravno toliko.
Kakor pa je sol dobra reč, ravno tako svarimo pred njeno zlorabo.
Pravilo, koliko se sme pokla-dati soli na dan bi bilo po kemijskih preiskavah:
Pri prežvekovalcih, ki še rastejo 4—10 gr na 100 kg žive teže, pri prašičih ravno toliko, pri molznih kravah 20—40 na glavo, pri konjih po 10—20 gr na komad. Ako se poklada preveč soli se s tem zviša prebavljanje redilnih snovij, nastavi se pa po zanesljivih preskušnjah premalo mesa.
Zato se mora pokladanje soli ravnati popolnoma po krmi. Ako dobiva žival zrnje, ki ima veliko kalija, ji dajemo tudi menj soli. Nikakor pa ne dajajmo živini soli kot take, surove, ampak jo pomešajmo vedno mej krmo ali pa raztopimo v pijači.
Sesanje ali napajanje telet.
Po nekaterih krajih je silno razširjena tuberkuloza ali jetika pri goveji živini. Tele pride na svet večji del zdravo, in naleze bolezen še le od krave po mleku. Da to zabranijo, ločijo mnogi gospodarji tele takoj po rojstvu od krave in ga rede s pomolzenim mlekom, ki ga preje prekuhajo. Ta način telečje reje je izumel Bang. Takemu mleku je pa vselej
treba pridejati malo soli in pa fosforno kislega apna ali tudi stolčene krede, tudi je sprva pitati teleta po 4—5krat na dan, če nočemo doživeti velike smole. Mnogi se s tem načinom prav hvalijo, drugi ga zametavajo. Kdo ima prav? Da moremo to presoditi, si oglejmo dobre in slabe strani sesanja in napajanje.
Solnčne strani sesanja. 1. Sesanje je bolj naravno. To je le na pol resnično, namreč ako imamo v misli način, kako jemlje mladič hrano vse. Ni pa naravno sesanje z ozirom na čas, kateri ostane pri materi. Puščamo ga namreč le 3 do 8 tednov pri kravi, dočim bi naravno imel ostati 6 mesecev pod njo.
2.	Pri sesanji je manj dela s teletom.
Senčne strani sesanja. Tele se preobilno redi in postane preveč tolsto, ko ga pa odstavimo pa preveč shujša in dobi viseč trebuh od sena. Skoro vso maščobo, kar je tele porabi med sesanjem, smatramo lahko za izgubljeno in zapravljeno.
Mnogi trdijo, da so ena izmed posledic zgodnjega odstavljenja telet tudi ozke prsi. Tudi se krava zadosti čisto ne izmolze od teleta in zato trpi njena poznejša mlečnost. Nekateri povdarjajo kot slabo stran tudi to, da teleta vsled obilnega mleka pogosto obolevajo, tudi je odstavljenje za tele in za kravo težavno.
Za napajanje telet se naštevajo kot dobre strani: mlečnost krave se pospešuje s tem, da se vime prepusti človeški roki, ki si prizadeva izločevanje mleka na vso moč pospešiti in pomnožiti in to tudi izvrši s tem, da pomolze kravo 3—4krat na dan do zadnje kaplje. Kot pa vsi veste, je ravno prav natančna molža do zadnje kaplje eno najvažnejših sredstev za pomnožitev mleka. Napajanje telet, ki smo jih odločili za naprej, je pa tudi umni reji mnogo bolj primerno od sesanja zato, ker do-
biva žival svoj delež v določenih enakomernih porcijah in časih, ne pa naenkrat prav na debelo. Načelo napajanja je: tele naj dobi toliko mleka, da ne bo v rasti nič zadrževano, masti pa prav nič ne potrebuje. Enako bi dajali mladiču toliko časa mleko, da bi ga dobival v divjini, potem lahko imenujemo napajanje naravneje od sesanja, le način sprejemanja hrane je drugi.
Kot slabo stran napajanja navajajo, da ni naravno, kar moramo priznati, in da zahteva veliko točnost, skrbnost in snažnost, tudi s tem se vjemamo, pa le s pripombo, da vse te lastnosti slovenski gospodinji, ki ima navadno odrejo teleta v rokah, — krasno pristoje.	Sovljanov.
Pitanje telet na Francoskem.
Da dobijo izvanredno nežno meso, ravnajo na Francoskem pri pitanju telet tako-le: Teleta imajo zaprta v čisto ozkih, po možnosti zatemnjenih stajah, v katerih se pač zamorejo vleči in vstati, sicer pa na noben drug način premikati. Redijo jih večji del s samim čistim mlekom in skrbijo celo s posebno torbico na gobcu zato, da ne morejo živali nobene druge stvari požreti. Mleka jim dajejo toliko, kolikor ga teleta le hočejo, torej množine prav nič ne omejujejo. Pitanje trpi po navadi 3 do 4 mesece in proti koncu pitanja dobiva eno tele na dan dostikrat 25 litrov mleka in še več. Da si prihranijo na mleku, mešajo mleku pogosto sveža jajca, ali pa dajejo jajca naravnost na ta način, da potisnejo živali zdrobljeno jajce z lupino vred v gobček. Na ta način opitana teleta dado res meso, ki se bolj nežno ne da pridobiti na noben drug način. Pa tudi pri nas ni ta način popolnoma neznan, ker se mnogo telet za dunajski trg opita na podoben način.
Vsi poskusi, da bi s primes-kom kakega druzega krmila do-
segli enako fino meso, so se izjalovili in zato so se morali ljudje vedno zopet vrniti k stari preizkušeni metodi. Nadalje kažejo skušnje, da je bila živa, kakor tudi klavna teža z mlekom spitanih živalij vedno večja nego onih, na drugačen način krmljenih. Potemtakem za telečje pitanje mleka ne prekosi nobena druga stvar.
Mlekarstvo in sirarstvo.
Važnost poskusne molže.
Pojdi na katerokoli večje posestvo, ki se bavi z molzno živino in ki hoče veljati za vzorno, pov-sodi boš našel zaznamovano vsako glavo živine s posebno številko in na tablici na steni najbrže tudi zapisano, koliko se namolze od nje. Je pa tudi velike važnosti, da vemo, koliko mleka nam daje kaka krava. To je pri kravah v toliko važno, ker moramo vedeti, katerim kravam bi bilo dobro dati priboljšek močnih krmil. Pa tudi za nadaljno rejo je to važno vedeti, kajti krave, ki ne dado neke najmanjše letne množine mleka, je vsekako izločiti iz plemena.
Določitev, koliko litrov mleka daje vsaka krava v hlevu, pač ne da toliko opraviti, kakor si marsikdo misli. Vsak mesec dvakrat, lahko tudi vsaki teden, se zmeri ali še bolje stehta mleko vsake krave. 1 kg mleka postavimo enak enemu litru. Konci leta zamoremo določiti za vsako kravo, koliko je dala mleka. To moremo storiti na ta način, da povprečno množino mleka poskusnih dnij pomnožimo s številom dnij, katere je krava molzla, ali pa določimo za vsak mesec posebej mesečno množino mleka in seštejemo množine posameznih mesecev.
Na pr. jaz bi stehtal mleko krave „rudečke“ vsakih 10 dnij enkrat; meseca prosinca bi našel pri prvi poskušnji 8 7<y, pri drugi 7'5 kg, pri tretji 7 kg. Da dobim poprečno svoto, seštejem 8 +7‘5+ 7
in delim to svoto 22,5:3 = 7,5; to pomnoženo s 30 da 225 litrov mleka za prosinec. Seveda za 10 l mleka se pri tem lahko ušteješ navzgor ali navzdol, a zato nam ne gre. A vemo pa na konci le, koliko litrov mleka da vsaka krava. Pri tem se je pa treba ozirati na čas laktacije; kajti lahko se zgodi, da kaka žival prvo leto sklene neugodno, ker pade njen glavni čas za molžo še-le v prihodnje leto. Toda taka krava, katera nam daje manj nego 2000 l mleka na leto, naj ne ostane več v našem hlevu, ker ne poplača svoje krme. Ker pride tukaj tudi živa teža v poštev, zato se zahteva, da dd krava na leto naj-menj toliko mleka, kolikor znaša njena šestkratna (6 X) živa teža.
„Jaz ne vrjamem“, slišim ravno nekoga mrmrati, „da bi bil imel doslej 2000 litrov mleka od krave, potem bi moral tedaj vse svoje krave dati od hiše!“
Na to odgovarjam: Prijatelji, vsaj pa doslej tudi še niste primerno krmili. Naj prej e poskusite to, in potem še-le glejte, kakšen račun da pride ven! Jaz tudi ne mislim, da bi morali vi potem vse one krave, ki ne dado zahtevane množine mleka, kar na vrat na nos prodati in kupiti druge; prišli bi namreč lahko pri tem iz dežja pod kap. Ne, vi sami si morate izrediti boljše molzne živine in pri tem naj vam kaže pot ravno zapisnik o poskusnih molžah. Pred kratkim sem obiskal nekega oskrbnika, ki je natančno vodil tak zapisnik. Redil je krave samo za mleko, katero vozi v 21/ž ure oddaljeno stolno mesto po 10 in 11 kr. liter. Kravo obdrži toliko časa, da ima še 61/« litra mleka na dan, precej nato pa jo odda mesarju. Pri njegovem predniku je molzla živina počez niti po 6 Z na glavo, on pa je ta počezni znesek zvišal že na 9 */2 litrov na kravo.
Vzemimo na pr. da bi krmili na 500 kg žive teže 3 kg sena,
30 kg pese in 3 kg močnih krmil, kar bi stalo 1 krono na dan. Pri poprečni živi teži 400 kg na kravo bi znašali krmilni stroški na dan in glavo 80 vin. in na leto 292 K. Vzemimo, da bi dala neka krava 2000 litrov mleka na leto in bi se mleko prodalo po 12 vin., tedaj bi znašal dohodek iz mleka 240 kron. K temu moramo prišteti še vrednost enega telička z 36 K, kar znaša skupno 276 kron. Potemtakem imamo pri kravi zgube 16 kron. Rekli boste mogoče; „Grnoj je pa tudi še vedno več vreden nego slama za krmo in steljo, ki jo je dobila žival!“
To priznam, toda pomisliti morate, da mi nismo kravi ničesar zaračunali za njeno oskrbovanje (delo hlapca ali dekle), ničesar za obrestovanje hleva, zavarovanje itd. tako, da nam ostane izguba 16 K pribita. Še-le, ako bi dala krava 2400 litrov, bi imeli nekaj malega dobička. Kadar pa boste vpeljali v svoje hleve pravo živino in jo dobro krmili, tedaj tudi ta številka ne bo nič previsoka.
Sadjarstvo.
Misli o sadjarstvu.
Ne zanikamo sicer, da se je ljubezen do sadjarstva v novejšem času pomnožila, a občno dobro našega ljudstva še davno ni; in to bi vendar moralo postati, saj požlahtnuje srce, ima velik vpliv na nravnost in pospešuje blagostanje družine, občine, cele dežele. To je spoznal tudi neki znani pisatelj, ki je dal svojemu sinu, ko je šel ta na popotovanje, lep svet: „Ako prideš v deželo, kjer so zasajeni ob potih sadni drevoredi, tu ostani; kajti to drevje je dokaz, da prebivajo ondi pošteni ljudje, ki imajo glavo na pravem koncu!“ Po pravici lahko rečemo, da stoji sadjarstvo na čelu poljedelstva; sadje je tako izvrstno hra-nivo, da bi bilo njegovo zanemarjanje popolnoma protinaravno. Jeden najboljših ameriških časni-
kov piše: „S popolnim prepričanjem se lahko trdi, da ga ni, izvzemši žito, na zemlji pridelka, ki bi dajal tako dobro hrano, kakor jabolko. Ta plemeniti sad ni samo za sladko-snednost, ker je zelo redilen. Ima v sebi več redilnih snovij nego krompir, ki vendar velja kot glavna človeška hrana. Kako zdihuje cela dežela, ako grozi slaba krompirjeva letina in kako malo se govori o tem, če ni pričakovati dobre sadne letine.41
„To ravno kaže, kako malo znamo še ceniti sadje. Jabolko ni samo redilnejše od krompirja, ampak ima vrhu tega v sebi tudi mile in prijetne kisline, ki delujejo na celo človeško telo prav prijetno. Kdor rad in pogostoma uživa jabolka, bo imel redko trpeti na prebavilih ali v vratu. Jabolko tudi poživlja in ima v sebi več fosforja, nego kak drug sad (fosfor je pa važna obstojina človeških možgan). Zato je uživanje jabolk za ljudi, ki živijo v velikem razburjenju ali ki mnogo duševno delajo in nimajo priliko gibati se tudi telesno, zelo koristno. Kajti vzpodbuja možgane in jetra, kar take osebe ravno potrebujejo. Jabolko redi in osvežuje duha in telo. Mesto, ki je zavzema jabolko, ne moremo nadomestiti z nobenim drugim sadežem in z nobenim drugim rastlinskim pridelkom14.
Zgodovina uči, da je bilo sadje na mizi naših prednikov veliko bolj čislano kot je pri nas, pri mali j užini pa je bilo glavna stvar.
Važen znak za pomen sadjarstva je tudi vpliv, ki ga ima sadje na značaj in izomiko človeka. Skušnja uči, da so predlog, vporabiti sadjerejo kot vzgojno sredstvo, že mnogokrat in z velikim vspehom uresničili. Učitelju na deželi se odpira tu krasno polje delovanja.
Čimbolj se razširi med ljudstvom pouk in čimbolj prodro v učne načrte ljudskih šol načela vzgoje sadnega drevja, toliko bolj bode zginjala pri otrocih sladko-
snednost in toliko manj se nam bo bati njihovega prirojenega nagona, v katerem tako radi kaj uničijo in pokončajo. Učitelju ni potreba, da bi vzel z otroci celo sadjarstvo zistematično skozi, ampak je dovolj, ako jim da splošnih, pa jasnih, nazornih in praktičnih pojmov, kajti na ta način najbolj vzbuja njihovo zanimanje. Najpreje mora biti (to velja bolj za mestne šole) po igrališčih nasajenih po nekoliko dreves. Pod tem drevjem lahko spravi učitelj v razgovor tisoč zanimivih in koristnih reči. Pred vsem bode učil učence ljubezni do sadnega drevja. Razlagal jim bo dalje, kako se sadno drevje sadi, zakaj se zemlja pripravi tako in ne drugače, zakaj globoko prekoplje, zakaj se drevesce posadi zdaj na griček, zdaj v prsteno globelico, zakaj se ne sme zemlja novo zasajenega drevesca precej trdo pohoditi, čemu razna varnostna sredstva, čemu podporni količi, čemu vapnena be-lež, ograjenje debla s trnjem, zakaj delamo drevju krone, zakaj cepimo, kako se brani drevje mrčesa in bolezni in slednjič, kakšen je dobiček vsega tega ravnanja.
Res je, vsi otroci ne postanejo kmetovalci, toda te reči mora vsak človek vedeti in koliko reči se uči v šoli, katerih se pozneje naravnost sicer nikoli ne potrebuje, ki so pa vendar le koristne, ker pospešujejo razum in so neka vrsta duševne vaje. Učenci lahko to, kar so se naučili v šoli, doma ponavljajo in na ta način stariše lahko na marsikaj opozore, kar jim je bilo doslej neznano.
(Konec prihodnjič.)
Splošno.
Klanje perotnine.
Da ne spremenimo klanja perotnine v mučenje živalij, je pred vsem potreba, da je orodje (nož, sekira) dobro nabrušeno in v dobrem stanju.
Golobe in piščance zakoljemo najbolj brez bolečine, ako jim s krepko roko odrežemo glavo. Se lažje storimo to na kaki leseni kladi. En varen udarec in neprijetno delo je pri kraju.
Tudi gos in raca najlažje pogine, ako ji odsekamo glavo. Ako to žival zarežemo ali sunemo v tilnik, mora dalje časa trpeti smrtno muko, zato pa vsaj ne opustimo omamiti živali pred sunkom z močnim, pa varnim udarcem na zadnji del glave.
Domače zajce koljemo na ta način, da jih z navzdol visečo glavo najpopreje omotimo s krepkim udarcem za ušesa ter jim precej na to odpremo in prerežemo glavne krvave žile na vratu.
Ribe, naj bodo majhne ali velike, omotimo najpreje s krepkim udarcem na možgane. Potem ločimo z urno, globoko zarezo glavo od trupla. Zdaj še-le ji ostržemo luskine in jo iztrebimo.
Po francoskih pitavnicah za perotnino, katerih pulardi in kopuni slove po celem svetu in katerih perotnina se odlikuje i po skrajno okusnem mesu, kakor tudi njihova tolšča po svoji krasno beli barvi, koljejo gosi in race s sunkom v votlino za tilnikom; pi-ščeta, kopune in golobe more na ta način, da jim prerežejo grlo in posebno pazijo na to, da čisto iz-krvave pri visoko dvignjeni glavi. V takih pitavnih zavodih izpitajo vsako leto na tisoče perotnine, jo pokoljejo in na daleč razpošiljajo.
Da utemeljimo predstojeće predpise, se hočemo nasloniti na preiskave znanega monakovskega fi-zijologa, prof. Bišofa. Po njem krvavenje od začetka, dokler se praznijo velike žile odvodnice ne dela bolečin, nasproti temu pa nastopijo proti koncu, ko se praznijo najmanjše žilice, lasnice (kapilare) hude kontrakcije (stiskanje) živčevja. To trganje, ki nastopi v vseh okoliščinah, je bolestno, ako ima žival še zavest, ako je namreč še kaj krvi v možganih (ve-
I
—101 —
likih možganih). Gre se tedaj zato, da držimo glavo izkrvaveti živali visoko navzgor, ne pa nizko, še menj sme mahati tisto doli.
Volčji hob.
Ali poznate zeleno gnojenje?
Le slabo, v čem pa obstoji prav za prav?
Kdor ni popolen analfabet (ki brati ne zna) v kmetijstvu, ta ve, da so pred vsem tri reči, ki jih uživa rastlina: kalij, fosforna kislina in pa dušik. Najdražje gnojilo je vsekako dušik. Pred par desetletji je pa prišel nemški graščak Sulc-Lupic na to, da se nahajajo rastline, ki takorekoč iz zraka (zrak ima v sebi 4/b dušika) vlečejo dušik vase. Teh rastlin je zelo veliko, ker spadajo k njim vse metuljčnice, posebno stročnice. Pri takej rastlini, na pr. ko ruješ fižol, lahko opaziš na koreninah mnogo majhnih gomoljčkov, ki so glavno skladišče za zračni dušik. Zato je tudi dobro utemeljen nasvet, fižola, boba in drugega stročja ne ruvati s korenino, ampak ga žeti. Ne samo, da se dobi pri tem neprimerno čisteje blago, ampak se tudi zemljišču skaže dobroto, ker se mu pusti bogato zalogo dušičnatih korenin. Ena iz-mej stročnic, ki najhlastneje vleče prosti dušik iz zraka in ga naklada v svojih koreninskih go-moljcih je volčji bob ali lupina. Čim lepše se rastlina razvija, toliko več dušika nabere; zato je dobro, predno se volčji bob poseje, tla krepko pognojiti s kalijem in Tomasovo moko. Lupine je več vrst, je večna lupina, ki vztraja čez zimo, je bela, rumena in modra lupina. Med vsemi pa nabere modri volčji bob največ dušika, stoji torej kot zeleno gnojilo drugim na čelu, vendar pa kmetovalci navadno bolj obrajtajo rumeni, ker se bolj močno razkosati.
Volčji bob ima kot gnojilna rastlina veliko vrednost, ter je za lahka peščena tla ena najvažnejših kmetijskih rastlin, le čudno, da je
pri nas še popolnoma neznana. Res, da se v tako zvanih intenzivnih gospodarstvih, kjer je manj zemlje, ki jo je treba pa toliko skrbneje izkoristiti, v takem gospo darstvu se res lupina ne da porabiti kot zeleno gnojilo za ozimna žita, zato pa naj bi jo raje rabili vsaj za krompir in jarine. V ta namen se rženo strnišče pre-orje 12 cm globoko, dobro je potem zemljo z obročastim valjem (zemlja je seveda peščena) dobro povaljati in na to se poseje volčji bob. Lupina se podorje vže jeseni, lahko pa tudi še-le na spomlad, ker dušik ostane navezan na koreninske gomoljčke tako dolgo, da ga nastopna rastlina ne izsesa. Na slabejših zemljah, kjer se intenzivno obdelovanje ne splača, se korist lupine skoro preračuniti ne da, ker vspeva na najslabejšem svetu in pripravi dobro podlago za rž; potrebno pa je na takem slabem svetu, kot smo vže omenili, bobu preje nekoliko pognojiti in sicer mu privoščimo na ha (10 mernikov posetve) kake 4 kvin-tale (mq) kajnita in 2 do 4 mq Tomaževe moke. Če tla niso popolnoma peščena, potem ne storimo nič napačnega, ako vržemo mej lupino (ki ima z bobom največ podobnosti) nekoliko seradele (neke vrste mične detelje) in sicer kakih 15 h) seradele na 100 kg lupine.
Opomnim naj še to-le: Utegnil bi kdo napraviti poskušnje z volčjim bobom, ki ima veliko peščenega sveta, pa bolj malo gnoja (Gosp. Zveza v Ljubljani, Gradišče št. 1, bi gotovo preskrbela posevek). Temu se bo morda čudno zdelo, ker prvo leto lupina na zemlji, v kateri še ni rasla, ne kaže nobenega pravega veselja. Vzrok temu je, da provzročijo one gomoljčke na koreninah, ki nabirajo dušik, silno majčkena bitja, ki so različna pri fižolu, bobu, deteljah, lupini itd. Zato se danes po kmetijskih listih večjih narodov mnogo čita o tako zvanem cepljenju tal; po doslej nevajeni zemlji
je treba namreč raztrositi par stotov zemlje, na katerej je volčji bob že star domačin, in tako dosežemo tudi na tem svetu koj prvo leto popolen uspeh. Drugače je pa lupina prvo leto bolj mršava, z leti pa čedalje lepša.
Lupina vspeva skoro v vsaki zemlji, le lapornatega, vapnenega sveta in pa mokro-mrzlih spodnjih plastij ne prenaša. Fr. P.
Narodnogospodarske drobtine.
I.	O semenu za setev.
To vprašanje, kakošno naj bode seme za setev, se je že mnogokrat med kmetovalci prerešeta-valo. V obče se je dognalo, da mora biti seme čisto, brez plevela, a v nasprotju pa so si bili ljudje, kakšno naj bode seme glede teže ? S tem vprašanjem so se že pred dvanajstimi leti bavili posebno kmetovalci na Češkem, kjer so dognali resnico, da čim težje je zrnje, tem bolje je za setev. Največ opazovanja s tem je imel prof. Volny, kateri podaja o tem sledeče podatke:
Od ozimne rži, sto zrnic težkih 4*25 gr je pozeblo po zimi 12°/o, od sto zrn 3-51 gr težkih 13°/o in od sto zrn le 2,70 gr težkih celo 51°/o, toraj nad polovico. Pomniti je tudi, da iz močnega zrnja vzraste močna rastlina, katera zimo lažje prestoji, nego ona iz slabega. Toraj le močno zrnje se more razviti do zime, katero potem gotoveje prestoji.
Vendar to samo še ne zadostuje. Treba vpoštevati še druge okolnosti, katere vplivajo na razvoj setve pred zimo. Na vlažnej zemlji treba sejati rž rano, posebej pa še paziti, kako globoko v zemljo da se nasaja. Od tega je veliko odvisno. Tako se je opazilo, da je od semena, ki je bilo spravljeno za 4 cm v zemljo, pozeblo za 10 >, od 8 cm globoko 15 °/o in od 12 cm globoko pa celo 65 °/o. Vendar v bolj lahkej zemlji je bil pridelek boljši.
Tudi prepogosto sejanje rži na jednej njivi pokaži setev čedalje bolj. Po šest let naj bi se menjavala setev, ali vsaj po štiri, daje potem upati še dobrega pridelka. Tudi se trdi, da močno gnojenje s hlevskim gnojem pomaga k po-zebu ozimine. Boljše je baje gnojiti na polovico, navrh pa pozneje dodati z umetnim gnojilom.
II. Kako oskrbovati krave mlekarice 1
Vsak umen gospodar potrudil se bo poskrbeti, da se mu krave pravilno gleštajo, da dobi od njih čim največ dobička. Da se to zgodi, treba mu je narprej skrbeti, da dobi žival iz vrste dobrih mlekaric, od kojih naj gleda, da si zaredi mladi naraščaj. Ko si izbira živino pri nakupovanju, treba mu paziti na sledeča znamenja:
1.	Mlečna žila na spodnjej strani trebuha proti vimenu mora biti široka, debela in dolga, pa ne mesnata ali s tolščo napolnjena.
2.	Vime mora biti veliko pred molžo, po molži pa splahnjeno in majhno.
3.	Velike važnosti je lega dveh zadnjih reber. Čim širji je prostor med njima, tem boljša mlekarica se sodi.
4.	Jako mnogo se drži na mlečno ogledalo pri kravah. To je lega drobne dlake na zuotranjej strani stegen in vimena od zadej. Vendar spoznavanje mlečnosti na „ogledalu14 treba, da ima človek vednosti zato, sicer ga lahko prevari.
Vemo, da mleko sestoji večinoma iz vode (okoli 87 odstot.), iz česar sledi, da ne sme kravam primanjkovati poleg suhe klaje dosti vodnatih, t. j. svežih ali pa kuhanih snovij. Najbolj upliva na mleko voda arganska, katera se dobi, ako kakršno si bodi krmo prekuhamo. Za napajanje je dobro, da vodo segrejemo od 12 do 15° C s čemur se je dokazalo, da daje krava za liter mleka več na dan.
Prirojena hrana kravam je paša in pa sveža krma. Paša vpliva posebno na dobroto mleka in masla. Toda tukaj moramo ravnati oprezno. Predno ženemo krave na pašo, treba jim dati vselej nekaj suhe krme, sena ali rezanice. Ob dežju ali rosi ni dobro goniti krave na pašo, najmanj pa še ob slani, ali če je zemlja zmrzla. Tudi se mora na pašniku poskrbeti za čisto vodo, ako pa to ni mogoče, se pa živina, predno se žene v hlev, gotovo napoji.
Kjer ni primernih pašnikov, se žival krmi s svežo klajo. Zato je najboljša štajerska detelja, lucerna, navadna sladka tratnica, v jeseni koruzna slama itd. Kdor krmi z deteljo, mora jo zmešati s suho rezanico, da ne napihuje v želodcu. Ako krmimo z lucerno, moramo jo vzeti ali kositi kmalu, ko je začela cveteti, ko je odcvela postane trda, da jo žival nerada žre. Ako hočemo koruzine slame nalašč za krmo, sejemo jo za 2 do 3 tedne prej, nego navadno.
Tako imamo skoraj za celo leto svežo klajo za krave preskrbljeno.
Kakor se po letu krmijo krave z imenovano zelenjadjo, blizu tako se jim po zimi skrbi za priboljšek v klaji, kar se zgodi, če se jim od suhe krme nasičenim daje še po nekoliko narezanih buč, repe ali korenja. Najboljši pa je, ako se prekuha zmes medlega zrnja, kateremu se doda olupkov od repe in narezanega korenja, k temu še malo otrobov in trohico soli. Dojna krava potrebuje od 20 do 40 kg take hrane na dan.
Tudi se priporoča kuhovina od repice, lanenih ali solnčnice tropin itd. Vendai je treba pri tem paziti, da ne dajemo takih oljnatih tvarin brejim kravam, katere vsled tega rade izvržejo. Tudi se breje krave ne smejo poganjati na pašnike, kjer rastejo rastline, kojih sok je ujedljiv.
Zraven vsega tega se mora seveda skrbeti za snago, čvrst
zrak po leti, pa primerno gorkoto po zimi v hlevu, navrh pa za pravilno krmljenje. Ako smo vsemu temu zadostili, smemo upati, da nam bodo naše krave dojnice do-našale lep dobiček in delale veselje.	Pohorski.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 24.: (J. Š. v P. p. Š.) Ali se pozna že na zunaj dobra krava-mlekarica ?
Odgovor 24: Berite v današnjih „Narodno gospodarskih drobtinah" II. sestavek z naslovom „Kako oskrbovati krave mlekarice".
Prosimo gg. naročnike, kateri so nam doposlali vprašanja, na katera še nismo odgovorili, da potrpe, ker rešujemo vprašanja po vrsti, kakor so se nam poslala in jih priobčujemo, kakor to dopušča prostor.
Sejmi.
Na Kranjskem:
11. aprila v Senožečah.
14.	„	v Št. Jerneji (za blago in
živino), Kranjski gori, Črnomlju, Češnjicah, Dobrni-čah, Vipavi, Lescah in Vrhniki.
15.	„ Št. Vidu pri Zatični, Žireh,
Skaručni, Borovnici in Osilnici.
17.	„	v	Grahovem.
18.	„	v	Trebelnem in Zagradcu,
Fužinah.
20.	„	Loki, Št. Jur ju pri Gam-
kergu, Kotredežu, Planini, Radovljici (za živino) Črnem vrhu in Žužemberku.
21.	„	v	Metliki in Bošečivasi.
22.	„	v	Motniku.
23.	„	v	Strugah pri Girkvi.
25.	„	v	Bučki, Grosupljem, Ho-
tovljah, Kranju (za konje) Mozelju in St. Jurju pri Svibnem.
26.	„	v	Semiču.
27.	„	v	Bistrici	(na Notr.)	in	na
Gori pri Ribnici, Lukovcu. 30.	„	Rakitni.
1.	maja	v	Železnikih, Svibnji,	Tirni,
Planini pri Črnomlju, na Travi (Koč. kant.) v Boh. Bistrici (za živino), Dobrepoljski v Vidmu.
2.	„ v Boštanju, Banji-Loki, Št.
Volbenku.
3.	„	pri Fari.
4.	„	v Dolih, Vrhu	(Idr. kant.)
Ljubljani, Jesenicah v Srednji vasi (Bohinj.) Poljanah, Sorici, Ložu, Kočevju, Liliji, Dobrnčah, Domžalah in Krškem.
5.	„	v Št. Gothardu	in	Šmarji.
7.	„	na Toplicah.
8.	„	v Zaverših.
9.	„	v vel. Brusnicah	(za	živino).
Na Štajerskem:
15.	aprila	v Framu.
16.	„	pji Novi Cerkvi.
17.	„	v Kopeli pri Brežicah.
20.	„	pri sv. Lenardu (Slov. Gor.)
pri sv. Mohorju (Podčetr. kant.), Rogatcu, Vojniku, pri sv. Tilnu.
21.	„	v Ljutomeru.
22.	„	na Vranskem, Sevnici.
24.	„	na Hočah, Št. Jurju ob
juž. železnici, Št. Jurju (v Hrastovcu), v Št. Jurju (v Svični), Kanižu, Ptuju, Laškem, Zdolah v soseski Pleterje.
25.	„	v Kostrivnici, Št. Jurju ob
Taboru (za živino in blago)
27.	„	Konjicah in Dolu pri Hra-
stniku.
1.	maja	na Hajdini, sv. Barbari,
Halozah, Lipnici, Muti, Velenju. sv. Roku (pri Ptujem) Sevnici (na Dravi) pri sv. Mariji v Jarenini (v Slov. Gosicah)
4.	„	v Loki, pri sv. Vidu blizu
sv. Eme in Šmarju (blizu Celja) v Vidmu v Bistrici, St. Jurju ob juž. železnici, sv. Lovrencu, Svičani, Gorenjem Gradu in pri sv. Trojici v Goricah.
5.	„	pri sv. Barbari, Celju.
7.	„	v Spod. Kostrivnici.
8.	„	na Polju.
Na Koroškem:
23.	aprila v Milštatu.
24.	„	v Gutštanju in Blatogradu.
2.	maja v Frišah, Kaplji, Redendolu
in Saksenberzi.
3.	„	v St. And. in v Terzi v
Lavamintu in Oberdrav-berzi.
Na Primorskem:
15.	aprila v Slivji.
16.	„	v Kostelnovi (Novi Grad).
20.	„	v	Turjaku (2 dni).
20. do 26. aprila v Vidmu (v Furlaniji
23.	aprila v Tolminu in Cerknem.
24.	„	v	Korvenu.
25.	„	v	Jelšah, na Kviškem.
28.	„	na Brezovici.
1. maja v Grobniku na Bukovi.
3.	„	v	Sežani.
Priporoča se: ST«."KS
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
I on5l l/motiio s 64 orali sveta, zelo Lopa Mllcujd zmerno viseča lega, 1 uro
od železnice, proda se iz proste roke za ceno 12.000 kron. — K istej spada domača kovačnica in domači mlin s stalno vodo. Hiša je jednonadstropna ter z gospodarskimi poslopji vred v dobrem stanji. V kuhinjo in pred hlev je napeljana voda.
Ker se pridela na tem postestvu jako mnogo sena in sadja, priporoča se ista posebno veščemu živino- in sadjerejcu.
Natačneja pojasnila daje posestnik
Janez Vospernik
v Gorjah, pošta Vrba, Koroško.
Belo vipavsko vino, dobro, fe0pri
posestnikih v Batujah in Selu. Cena je 31—33 K hekt. Postaja drž žel. Batuje. Pojasnila daje župnik v Batujah pošta Črniče.
Tkfl 7p|i izvrstnega naravnoga vina, istri-I IVU *CII janca črnoga i beluga kupiti, neka se naravnost obrne na posestnika in kmeta Venceslava Kvižmanič v Ježenjii, pošta: Tinjan, Istra, kateri se obveže za odgovarati sa pismi in na zahtev pošilja uzorce.
Prnrta en do 25 polovnjakov letošnjega II Ulia OD dobrega haložana (vina, ki je rastlo v daleč okrog znanih haloških goricah na Spod. Štajerskem). Cena je liter po 17—19 krajcarjev ali 34—38 vinarjev. Na zahtevo se pošlje uzorec. Pojasnila daje „Gospodarska Zveza' v Ljubljani.
Dnhiin 616 veči' 'n manjši z lesenimi UUIJU in železnimi obroči, kakor tudi če-briči, brente brentače, barigle, puterhi in žlice iz javorovega lesa v različnih velikostih.	173—6
Naročila izvršuje točno in po najnižji ceni
Anton Peterlin
posestnik v Dolšaku pri Robu, pošta Velike Lašče.
Qfi nnn enoletnih dobro vkoreninjenih JU.UUU Hiparija portalis 2 kroni sto — 10.000 Vitis rupestris 3 krone sto 300 visokih orehovih dreves po 20—70 v. komad.
300 češpljevih drevesc po 20 v. vse fine vrste vrtnic, amerikanski špargelj, sadeže od vrtnih jagod (Lasotans Noble). 50 centov rudečkaste kozje repice za kenje 20 7«/ 3 krone — 100 kg 10 kron ima na prodaj J. N. Koprivc v Artičah pri Brežicah, Štajersko.
P0Z0r ! P1"'81116?11 belega, rudečega in IU4UI i nega istnjanca jma naprodaj
čr-
Josip Križmanih
v Tinjanu pri Pazinu.
Oglas iz Istre!
kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kureliča.
2 v srednjih letih, dosedanji posestnik, oženjen, z dvema odraslima hčerama, vešč in izkušen v vseh kmetijskih delih, želi službe kot majer na kakem večjem posestvu ali grajščini na Spodnjem Štajar-skem ali Kranjskem. Vstop 1. aprila 1903 ali tudi poprej. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod šifro: „hvaležen in zvest" na Gospodarsko zvezo v Ljubljani.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 15 do 20 kr. in Refoška liter od 20 do 23 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsuinente za
nakup.
7olirin enmn pristno kašeljsko, priznano 4.BIJIIU oG,l|y> najbolje se dobiva 2 dg za 40 kr. ali 80 vin., na kilo pa po 32 K pri Ignacij Mercina, Zg. Kašelj p Zalog ali pri „Gospodarski Zvezi' v Ljubljani.
Plemenskega bika
sanega proda Andrej Dolenc, Dravlje št. G. pošta Šiška.
30 orehovih drevesc
do 25 mm debelih po 50 vin. kos proda
Ludovik Še var, Rakek.
Čez 5000 amerikanskih ključev
za suho cepljenje bi rad kupil Ivan Novak, sv. Urban pri Ptuju, Štajersko. Kdor bi jih hotel kaj prodati, mu naj naznani.
Trgovina in obrt
Trgovina.
Barvanje živil.
Trgovinsko ministerstvo namerava izdati naredbo zadevajočo barvanje živil. Razposlalo je dotični načrt uže trgovskim zbornicam, da izrečejo o njem svoje mnenje. Nekatere zbornice so že izrekle svoje mnenje in zahtevajo dopustnost barvanja, ako ne nasprotujejo zdravstveni oziri in ako se z barvanjem ne namerava pre-slepljenje kupcev o kakovosti blaga.
Uvoz mesa na Nemško.
Od 1. aprila t. 1. veljajo za uvoz mesa na Nemško posebni predpisi. Prepovedan je uvoz mesa v popolnoma zaprtih posodah, uvoz konjskega mesa, ako ni izrečno kot tako označeno in sicer v nemškem jeziku, uvoz mesa, ki je pripravljeno s posebnimi kemikalijami, kakor n. pr. borovo kislino, formaldehilom, alkalijem itd. ali z barvili, uvoz svežega mesa, ako niso živalska trupla cela z notranjimi organi vred, ki so potrebni, da se v zdravstvenem oziru pregleda živalsko truplo, uvoz soljenega mesa v manjših količinah kot 4 kg.
Obrt.
Pekarna našega časa.
(Opisal očividec iz Beča.)
(Konec)
0 važnosti temeljitega pregnje-tevanja testa, s kojim dobim rahlejše testo in ž njim v zvezi znatne prednosti, nam ni potreba obširno razpravljati.
Toda priprava testa s strojem ima še mnogo večjo korist, kakor hočem dokazati.
V večjem stroju, ki ga vzamemo za podlago našega računa in ki izdela naenkrat ravno toliko testa, kot ga gre naenkrat v eno peč, se naredi v 8 minutah 250 kg testa. Ako računamo k tem 8 minutam še drugih 8 minut za prireditev kisila in 4 minute za iz-praznevanje in pridevanje vode, tedaj vidimo da je v 20 minutah gotovih 250 kg testa iz 150 kg moke. Ako računamo, da se pri osemurnem delu skozi 6 ur brez prestanka gnjete, tedaj napravi samo ta stroj, ki potrebuje enega delavca 150 X 3 450 kg moke (kot testo) na uro ali 2700 kg moke v 6 urah, oz. 4500 kg testa.
In kako stoji reč pri gnetenji z rokami?
Trije pekovski pomočniki napravijo redoma pri 12 urnem delu kruha 3*/2 peči, t. j. pri srednje velikih pečeh po 130 hlebcev iz okoli 210 kg testa naenkrat okoli 735 kg testa.
Najtežje delo v pekarstvu je gnetenje, pri katerem se vselej spoji človeški znoj (ki je mimogrede rečeno tudi strupen) s testom in mi moramo pri gori omenjeni množini imeti za vsakokratno vkladanje v peč 2 moža, ki potrebujeta 30 minut časa, kar znaša pri 3^2 vkladkih za vsakega moža l3ji ure, tedaj 3^2 ure delavnega časa. Zraven pride ena ura za kišilo in barvo s 41/2 ure za 735 kg testa. Trebalo bi torej za 4500 kg testa, ki ga vzgotovi stroj z jednim delavcem v 6 urah celih 28 delavnih ur pri ročnem gnetenji. K temu bi še lahko pri-
šteli da potrebuje delavec po vsakem gnetenji daljšega presledka, da se opočije.
Nasproti gnetilnikoma stoje parne peči in sicer take s premakljivim ognjiščem, imenovane „Teleskokar“ za navadni kruh in druge s stalnim ognjiščem, tako zvana „Vienara“ za belo pecivo.
V primeri z ilovnatimi pečmi imajo te izvlekljive parne peči očividne prednosti, ki se dado tako-le izraziti v številkah:
Segrevanje, čiščenje peči, vkladanje z loparjem, prepekavanje in izpekavanje v ilovnati peči traja 80 minut in sicer 30 minut trpi kurjava, 10 minut čiščenje, 15 minut vkladanje, 15 minut prepekavanje in 10 minut izpekavanje (ausbacken), (umbacken).
Ako k temu prištejemo še 90 minut za proces peke same, tedaj je potreba za en vložek kruha dveh ur in 50 minut, za gori omenjene 3 ^2 vložke kruha iz 735 kg testa je tedaj potreba 5'/4 ur efektivnega časa za peko in 4 ur 40 minut pripravljavnega časa, to se pravi pri 12 urnem delu se more vložiti samo Sokrat.
Drugačen je račun pri izvlek-Ijivi parni peči, kakršnih ima delavsko konsumno društvo troje s podvemi ognjišči.
Zalaganje peči trpi 2 minuti (prinašanje hlebov ne pride v poštev, ker tega tudi pri gorenjem računu nismo v šteli), mazanje 3 minute, izpekavanje, dokladanje premoga v peč in čiščenje ognjišča 18 minut, skupaj 23 minut za vso manipulacijo.
Kot posebno prednost moramo navajati tudi to, da so vsa dela pri gnjetiluikih, kakor tudi pri parnih pečeh znatno ložja in zahtevajo manj napora, vsled česar so delavci za druga dela bolj čili.
Bistvene so tudi razlike mej potrebo goriva pri navadni ilovnati peči in mej parno pečjo Te-leskokar.
Pri ilovnati peči se porabi na 100 kg moke za 90 vin. goriva
(lesa), ker so pa danes že mnoge ilovnate peči uravnane za premogovo kurjavo, bi znašala poraba premoga na 100 kg moke le kakih 72 vin. Pri parni peči Teleskokar so pri 126 vložkih kruha opazovali in pri tem mogli konštatovati, da se je porabilo za teh 162 vložkov t. j. okoli 18.900 kg moke 22 */2 met. stota kockastega premoga, kar znaša na 1 vložek 18 &</ premoga. Tedaj pride na 100 kg moke 12 kg premoga, kar znaša kljub današnjim silno visokim premogovim cenam za 40 vin., ozir pri 100 kg kruha je 8 kg premoga je 26 vin, menj nego gori. V ilovnati peči bi se bilo torej porabilo na teh 18.900^ moke na mesec za 136 kron premoga, v parni peči pa samo za 75'60, kar po-menja mesečni prihranek 60‘4 K pri vsaki peči.
V	zadnjem času pa so te parne peči (sestav Werner in Pfleiderer) še znatno izboljšali, vsled česar se pri njih še več prihrani.
Poleg treh Teleskokar pečij ima društvena pekarna še jedno parno peč „Vienaro“ tudi z dvemi drug nad drugim ležečimi ognjišči, v kateri se vklada kruh z lesenimi loparji, ta peč je določena za malo pecivo in se speče v 12 urah vže omenjeno število 14.000 žemelj in 40 velikih mlečnih hlebov. A moglo bi se speči v tej peči tudi več.
Kot nekaj posebnega lahko tukaj naglašamo to, da pridejo n. p. cesarske žemljice ravno tako lepe iz peči, ako je ognjišče popolnoma obloženo ali pa ne, ker je v peči vedno dovolj vroče vlage.
V	obeh ognjiščih je peka popolnoma enaka, za to ni potreba kruha nič predevati.
Premoga se pri tej peči Vie-nara še nekoliko menj porabi nego pri onih prejšnjih, potrebuje se za gori omenjeno množino samo 120 do 130 kg premoga, tako, da si s nasproti stari ilovnati veliko prihranimo,
Z našim člankom smo hoteli pokazati, da se priporoča naprava modernih pekarnic ne samo iz zdravstvenega in človekolubnega
stališča, ne samo pri velikih kvantitetah kruha, ampak, da je prihranek v obratu tolik, da se take peči priporočajo vsakemu peku
malemu in velikemu, kajti vsi smo poklicani in imamo pravico izkoristiti si napredek moderne tehnike.
ZADRUGA
Zvezina skupščina.
V zadnji številki objavili smo vabilo k „Zvezini skupščini11, ki bode v četrtek dne 16. aprila 1903 ob 9. uri dopoludne v dvorani „Katoliškega doma“ v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev letnega računa in bilance.
3.	Volitev 10 članov „Zvezinega odbora41.
4.	Poročilo o reviziji: a) posojilnic,
b) drugih zadrug.
5.	Poročilo o centralni blagajni.
6.	Izprememba pravil.
7.	Poročilo o kmetijskem zadružništvu.
8.	Slučajnosti.
Kakor je iz tega dnevnega reda razvidno, bavila se bode skupščina z jako važnimi predmeti.
Začetkom tega mesca poslali smo vsem našim članicam tozadevno okrožnico, v kojej opetno vabimo, naj se vse udeležijo „Zve-zine skupščine44.
Tej okrožnici priložili smo tiskovino za pooblastilo; ker pa naj v prvi vrsti gospodje načelniki zastopajo zadruge, naj se ta tiskovina porablja le tedaj, če bi načelnik res ne mogel sam priti k „Zvezini skupščini44.
Vsako zadrugo zastopa načelnik — in če je on zadržan, pooblaščenec, ta zastopnik glasuje za njo. „Zvezine skupščine44 se pa sme vdeležiti tudi vsak drug član zadrug, a le s posvetovalnim glasom.
„Zvezina skupščina44 je občni zbor „Gospodarske zveze44; ker je „Gospodarska zveza44 sredotočje slovenskega zadružništva, mora biti „Zvezina skupščina44 manife-
stacija slovenskega zadružništva, toraj je potrebno, da bodi vde-ležba častna — in da bode častna, se nadejamo in tudi želimo, zato še enkrat ponavljamo vabilo, na „Zvezino skupščino44. Na svidenje!
Kmetijskim itd. društvom
poslali smo okrožnico, v kojej vabimo načelnike, načelnike nadzorstva in poslovodje na sestanek, ki bode dan „Zvezine skupščine44 t.j. 16. t. m. 1903 ob 2. uri popo-ludne v „Katoliškem domu44 v v Ljubljani.
Povdarjamo, da bode ta sestanek jako važnega pomena.
Mlekarskim in sirarskim
zadrugam poslali smo vabilo na sestanek načelnikov, načelnikov nadzorstva in mlekarjev oz. sirarjev, ki bode dan „Zvezine skupščine44 t.j. 16. t. m. ob 4. uri po-poludne v „Katoliškem domu44 v Ljubljani.
Tudi ta sestanek je velevaž-nega pomena.
Semena.
Naznanjamo, da imamo v zalogi semena vsake vrste, travna, deteljna itd., in ista že razpošiljamo.
Konferenca revizorj ev.
Po inicijativi splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji vršila se je 17. marca 1903 na Dunaju konferenca revizorjev, pri kojej je bila tudi „Gosp. zveza44 zastopana.
Namen konference je bil, posvetovati se o načinu revizije, ki je po novem revizijskem zakonu zadobila v naši zadružni organizaciji jako važen pomen.
Ker so se konference vdeležili po največ strokovnjaki, v zadružništvu skušeni možje, ki so vajeni praktičnega dela in ne mnogih besed, vršila se je ista jako stvarno in je rodila velepomembne sklepe, ki se bodo, ker stvarni, lahko zvršili.
Da je bila ta konferenca velikega pomena, kaže to, da so se je udeležili zastopniki poljedelskega in justičnega ministerstva. O sklepih konference še spregovorimo.
Podlistek.
Občni zbor.
Poročilo načelništva bilo je končano; načelnik si je oddahnil in zasukal svoje rudečkasto rjave brke, med tem, ko je revizor gladil svojo črno brado, tudi nam drugim silila je roka, enemu desnica, drugemu levica, pod nos — in komur je zrasllo tam kaj kosmatega, nategoval je tiste svoje kosmatine, drugi pa, kojim je narava ali pa lastna britva, čuvala golo kožo ribali so s palcem in kazalcem po tej koži.
Smo pač možje!
In druga točko dnevnega reda se je glasila: Poročilo nadzorstva.
Urh Ocepek, naš zapisnikar, sunil je svojega nam že poznanega soseda in ga pomenljivo pogledal.
Slivarjev Miško bil je vajen na Ocepkove poglede, vsakega si je znal tolmačiti, a tega ni mogel razumeti, nagnil se je toraj k Urhu in mu zašepetal na uho:
„Kaj češ?44
„Kaj čem ?“ — odšepetal je Urh — kaj nisi opazil, da ni nobeden od nadzorstva tukaj, to bo poročilo.
Sedaj je Miško razumel, čez obraz mu je smuknil smehljaj.
Tudi naš načelnik je opazil, da nadzorstva ni, šepetala sta nekaj z revizorjem, ki je snel naočnike, potegnil ruto s žepa in je začel brisati, ko je spravil naočnike spet na nos in ruto v žep, je rekel: „Če ni nobeden član nadzorstva tu, seveda poročilo nadzorstva odpade.8
Pričakovali smo, da bo revizor tu par mastnih izustil na rovaš nadzorstva, kar bi tudi zaslužilo, ker to naše nadzorstvo bilo je le na papirju, svojih dolžnosti pa ni nikdar spolnilo in jih najbrž niti poznalo ni.
Revizor je pa molčal.
Prihodnjo točko dnevnega reda „Potrjenje letnega računa" — smo hitro rešili, načelnik nam je prečital račun, revizor je dostavil, da je račun pregledal in ga popolnoma v redu našel in mi smo ga odobrili.
Pri tej točki dopadel se nam je posebno čisti dobiček, celih 854 kron ga je bilo in naš rezervni fond se lahko smeji, ker ga dobi celega.
Prišli smo k točki:	Volitev na-
čelništva. In spet je godrnjal Traven: „Volite si druzega načelnika, jaz ne morem več biti — res ne — ker imam preveč drugih poslov".
Še pri vsakem občnem zboru smo sličali te besede — in vsikdar se je na to glasilo:
„A — kaj boš to, vse naj pri starem ostane."
A danes se ni tako glasilo — oglasil se je pa revizor:
„Gospod Traven ima popolnoma prav, da odklanja zopetno izvolitev načelnikom, on se sklicuje sicer na preobile druge posle — no, ta vzrok po mojem mnenji ni merodajen, ker gospod Traven je imel tudi do sedaj tiste preobile druge posle, pa je vendar prav dobro izpolnoval svoje dolžnosti kot načelnik posojilnice, kar mu moramo pač vsi priznati; a drugi vzrok je, ki mi mnogo bolj prija: na-čelništvo namreč naj ne bo vedno v jednih rokah, temveč se naj za to sposobni možje v tej častni službi vrstijo, priporočam Vamtoraj izraženo željo g. Travna, da ji ugodite in izvolite drugega moža načelnikom posojilnice/
Traven je preobledaval, grozno so ga jezile revizorjeve besede. Traven je samo radi lepšega rekel, kakor do zdaj vsikdar, naj ga ne volimo.
Revizorjeve besede padle so na rodovitna tla, volili smo po listkih, in v teh listkih bilo je ime Traven navedeno samo enkrat, druge glase dobil je pa vse — Urh Ocepek.
Branil se je na vse kriplje, rotil je pri živemu Bogu, da ni zmožen, da ni dosti premožen itd.
Mi smo pa bili s to izvolitvijo prav zadovoljni, saj smo vedeli, da je poštenjak, dosti izobražen in dosti pameten.
Zadovoljen je bil tudi revizor. Slednjič se je tudi Urh Ocepek udal: „Per moj kokoš — za letos naj bo, pa nikdar več.“
Izvolili smo seveda tudi druge člane načelstva, ki so vsi izjavili, da izvolitev sprejmejo.
In spregovoril je revizor, naštel je dolžnosti načelstva, povdarjal je odgovornost itd., nadaljeval je:
„Sedaj pa še izvolite nadzorstvo, smelo trdim, da je nadzorstvo skoro važnejše, ko načelstvo, toraj priporočam, da volite v nadzorstvo može, ki bodo svojo nalogo mogli prav razumeti in jo bodo tudi zvrševali/
Nam se je pa vsikdar zdelo, da je nadzorstvo jako postranskega pomena — čudili smo se toraj revizorjevim besedam — in začeli premišljati, koga da naj izvolimo. Med nami je nastalo šepetanje, posvetovali smo se in marsikdo je dolgo mečkal svoj listek predno ga je popisal.
Volili smo pa: gospoda župnika, Travna in Miška Slivarja.
Traven je nekaj oporekal, a revizor je spregovoril:
„Tako je prav, želel sem si tako izvolitev, to nadzorstvo bo svojo važno nalogo jako dobro spolnovalo/
„Če bo le gospod župnik hotel izvolitev sprejeti, še-le prišel je k nam, pa mu že nalagamo tako breme", — pripomnil je nekdo.
„Bodite mirni, gospod župnik, kojega zadržujejo stanovske dolžnosti, da ni mogel k zboru priti, se ne bode branil, to vam lahko zatrjujem, povsod,
kjer je bil, je rad in mnogo delal v prid zadružništva, delal bo torej tudi v prid vaše posojilnice; in tudi to je umestno, da ste izvolili svojega dosedanjega načelnika, ker on pozna posojilnico, pozna poslovanje/
Tako je govoril revizor.
„Koncem pa moram še izjaviti, da bi želel povsod tako sestavo čini-teljev posojilnice, pri vas skupno delajo vsi stanovi — kmečki, učiteljski in duhovniški — tako skupno delovanje mora roditi najboljše vspehe, da je ta moja trditev resnična, se bodete kmalu prepričali".
Bil je končan naš občni zbor. Prejšnja leta odprl je v tem trenotku Traven duri in klical: „Zdaj pa le nosite!“ In pričele so steklenice z vinom, svinjetina, kruh — pili smo in jedli. Vsako leto bilo je tako — letos pa ne.
Traven je molčal. Pač ni bil več načelnik. Vzel je svojo čepico in odšel— no— pri durih se je še obrnil: „Pa ne pozabite, da sem gostilničar!“
Duri so se zaprle, vstali smo vsi, Ocepek je pa rekel; „Papojdimo vsak na glažek cvička, do zdaj smo bili sicer vajeni, da nas je pogostil vse načelnik, toraj za danes jaz, ker pa vsi veste, da nisem Traven, temveč le revni Urh Ocepek, bo pač ložje šlo, če vsak sam zase plača svojo pijačo.11
Oporekal mu je Slivar, pa v šali, če ravno se je trudil, da bi zlil čez svoj obraz najhujšo resnobo: „Veš, Urh, kar tako pa tudi ne gre, stari pregovor pravi: Vsi za jednega, jeden za vse, mi vsi smo oddali svoje glase za tebe — to je prvi del pregovora, — da se zvrši še drugi del, naj bo tvoja skrb!"
In Urh Ocepek se je odrezal: „Slivar ti si lisjak, pa še premalo zvit, tvoj pregovor je jako lep, rad se mu
Pregled
denarnega prometa „Centralne blagajne" za mesec marec 1903.
1 Predmet	Vloge				K	r e	d i t		1 Denarni promet
	vloženo		vzdignjeno		izplačano		povrnjeno		
	K	h	K	h	K	h	K	h	K
Stanje 28. februar. 1903	1,602.497	83	—	—	2,436.840	20	—	—	
V rnes. marcu 1903 . .	174.646	88	117.632	12	115.382	12	19 345	79	
Skupaj . . .	1,777 144	71	—	—	2,652.222	32	—	—	5,380.817-65
Po odbitku		117.632	12	—	—	19.345	79	—	—	
Stanje 31. marca 1903	1,659.512	59	—	—	2,532.876	53	—	—	
Bilance.
Posojilnica v Košani,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 1902 302, prirastlo 28, odpadlo 2, stanje koncem leta 328. Deleži: stanje začetkom leta 604 K, prirastlo 56 K, odpadli 4, stanje koncem leta 656 K; odpovedano 0.
Denarni promet: K 205.84880.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Posojila		248.824	94	Deleži		 .	656	
Naloženi denar		5	—	Hranilne vloge s kapitalizo-		
Inventar premični		154	60	vanimi obrestmi ....	78.557	08
Inventar nepremični ....	23.742	69	Izposoji la		216 201	75
Zaostale obresti posojil .	.	12.206	44	Predplačane obresti posojil .	239	66
Vrednost zemljišča ....	3.399	48	Dolg na blagu		646	24
„ blaga		8 694	—	Rezervni zaklad		5.894	98
Gotovina konec leta 1902 . .	6.166	02	Cisti dobiček		997	46
	303 193	17		303.193	17
II					
Hranilnica in posojilnica v Mošnjah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902.
člani: koncem 1. 1901 116, pristopilo 14, odpadlo 8; koncem 1. 1902 122. Deleži: stanje začetkom leta K 464, prirastlo K 36, odpadlo K 20, stanje koncem leta K 480; odpovedano 0.
Denarni promet: K 62.411-26.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Posojila		43.988	02	Deleži		480	
Naložen denar		2.496	59	Hranilne vloge s kapitalizova-		
Zaostale obresti posojil.	.	.	1.115	88	ni mi obrestmi		47.377	90
Gotovina 31. decembra 1902	1.657	68	Predplačane obresti posojil .	20	18
			Obresti rezervnog zaklada .	.	1.225	38
			Čisti dobiček ..!...	154	71
	49.258	17		49.258	17
					
Hranilnica in posojilnica v Ribnici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1902.
Člani: stanje začetkom 1. 1902 207, v letu pristopilo 34, odpadlo 18; koncem leta 1902 223.
Deleži: stanje začetkom 1. 1902 K 527, prirastlo K 68, odpadlo K 36, stanje koncem 1. K 559; odpovedano: 0.
Denarni promet: K 868.563’68.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Posojila		220.051	16	Deleži		559	
Naložen denar		147.649	79	Hran. vloge s kapital, obrestmi	390 253	09
Inventar premični		359	83	Predplačane obresti posojil .	1.501	17
Zaostale obresti posojil.	.	.	2.149	33	Zaostale obresti deležev . .	38	66
Nepovrnjeni prehodni .	.	.	657	01	Rezervni zaklad		1.047	11
Gotovina 31. decembra 1902 .	23 283	44	čisti dobiček		751	53
	394 150	56		394.150	56
I					
pokorim, ker se je pa prvi del vršil v posojilnici, naj se vrši še drugi del v posojilnici, pri delu.*
Vse se je smejalo, in mu pritrjevalo, še Slivar, ta prazvaprav najbolj.
Revizor oblačil je svojo vrhnjo suknjo, odpravljal se je.
„Gospod revizor, en glažek bi ga pa vendar z nami spili!"
„Da, en glažek pa nič več, ker je skrajni čas, da grem, sicer vlak zamudim !“
Šli smo v gostilno. Revizor, Urh Ocepek in Slivar pili so stoje, šepetali so nekaj in se slednjič vsi smejali.
Revizor je vprašal namreč Urha, kaj da je bil njegov namen, ko je butal svojega soseda Slivarja v pričetku zborovanja. Urh je porudel, Slivar se je nekam čudno režal.
Iz šepetanja nastal je pogovor, kojega smo vsi slišali: „Saj vesta, takrat, ko sem rekel, da mora biti zborovanje cel čas sklepčno".“
„No, veste, gospod revizor, govoril bom resnico, če ravno ni lepo, ko smo zagledali Vas, smo se bali, da bo predolgo trpelo, če bi se nama, Slivarju in meni, zdelo, bi pa vstala in šla — zbor bi bil po vaših lastnih besedah nesklepčen, šli bi toraj vsi, tako je bilo".
Revizor se je smejal in vsi smo se smejali in bili ponosni na našega brihtnega Urha Ocepka.
Revizor se je poslavljal, podal je roko Urhu Ocepku, pa tudi nam vsem.
Prosili smo ga, da naj še pride in Urh je dostavil: „Pa prav vesele velikonočne praznike Vam želimo, gosp. revizor !“
„In Jaz Vam vsem" odgovoril je revizor in se poslovil.
Denarni promet.
Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi:
Vrhnika, hran. inpos.(25.3.)K 4000-— Zatičina,	„	„	„	(27.3.) „	1800-—
Mengeš,	„	„	„	» „	2600.—
Staraloka,	„	„	„	(28.3.) „	1500 —
Vel. Lašče, „ „	„	„ „ 10.000-—
Frankolovo, posojilnica „ „ 1000.— Št. Ilj p. Turjakom, pos. „	„ 2000'—
Zg. Tuhinj, hran.	in pos.	„	„	2000.—
Horjul,	„	„	„	„	„	800-—
Višnjagora,	„	„	„	„	„	1000-—
Trebelno,	„	„	„	„	„	2000 —
Srednjavas, „	„	„(29.3.)„ 2000 —
Izlake,	,	„	„	„	„	1000-—
108 —
Besnica zg., hr. in pos. (31.3.) K 300 -
Ig,
Borovnica,	,
Crknica,	,
Dobrunje,	„
Smlednik,	,
Blagovica,	„
Trebelno,	n
Mošnje,	„
Horjul,
Mošnje,
Tržič,	„
Mošnje,	„
St. Jur p.	K. „
Smlednik.	„
Trebelno	„
Kandija,
Horjul,
Mošnje,	„
Struge, Borovnica, „ Kanal, okr. pos.
» (1.4.) „
„ (3.4.)

7000-— 3000.— lOOO'— 3400,-200-— 3800’— 5000'— 4000'—
Hranilnica in posojilnica v Stari Loki,
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: 212.
Deleži: stanje začetkom leta K 406, prirastlo K 32, odpadlo K 14, stanje koncem leta K 424; odpovedano; 0.
Denarni promet: K 322.29V51.
n »	v	n n »(4- 4.) „			200'— -500’— 2145 44	Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
»	»■	»	v	47-12	Posojila		200.293	22	Deleži		424	
	»	n	n	900-—	Naložen denar		55.016	99	Hranilne vloge s kapitalizova-		
				10651—	Inventar premični ....	192	37	nimi obrestmi		255.478	11
	n	*	n		Zaostale obresti posojil . .	392	14	Predplačane obr. posojil .	.	1.580	29
	»		»	2000-—	Delež „Gospodarski zvezi' .	.	1.000	—	Rezervni zaklad		3.671	19
				9000-	Delež Zadružni tiskarni .	.	1.000	—	Obresti rezervnega zaklada .	180	74
r>	v	n			Gotovina 31. decembra 1902 .	6.123	79	Čisti dobiček		2.684	18
#	n	n		400T0						
n	„ (5.4.) „			58-30		264.018	51		264018	51
n		n	»	500-	-					
ji	)>			2500-						
6000.-
VABILO
na
II. redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice" v Tržišču, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 19. aprila 1903. ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	„ nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa za 1.1902.
4.	Volitev načelstva.
5.	„ nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
V slučaju, da bi prvi občni zbor radi premale udeležbe članov ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje drugi občni zbor na istem kraju z istim dnevnim redom, koji pa bode sklepal brez ozira na število prisotnih članov.
VABILO
Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatidini,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902.
člani: v teku 1. 1902 prirastlo 24, odpadlo 10, koncem 1. 1902 383.
Deleži: K 766; odpovedano: 0.
Denarni promet: K 507.324,03.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Inventar 		258	36	Deleži		766	
Posojila		106 391	04	Hranilne vloge s kapitalizova-		
Naložen denar pri družili za-			nimi obrestmi		294.616	49
vodih		182 632	26	Rezervni zaklad ..... i	4.458	74
Oresti od nalož. denarja .	.	7.030	88	čisti dobiček		1.039	12
Gotovina konec leta 1902 .	.	4.567	81	'		
	300.880	35		300.880	35
			||		
Hranilnica in posojilnica na Trebelnem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1902.
Člani: 135.
na
BEDNI OBČNI ZBOR
„Mlekarske zadruge* pri sv. Mihelu, ki se bo vršil v nedeljo dne 26. aprila 1903 ob 4. uri popoludne v p osoji 1-ničnem poslopju pri sv. Mihelu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računa.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Pri sv. Mihelu, dne 29. marca 1903.
Načelstvo.
Deleži: začetkom leta K 172; v 1. 1902 prirastlo K 100, odpadla 2, koncem 1. 1902 K 270; odpovedano: 6 deležev.
Denarni promet: K 100.077-56.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Posojila		40.104		Deleži		270	
Naložen denar		1.000	—	Hranilne vlogo s kapitalizova-		
Inventar premični ....	431	10	nimi obrestmi		43.671	15
Zaostale obresti posojil.	. .	610	10	Predplačane obresti posojil .	16	55
Vrednost kolekov		2	56	Rezervni zaklad		74	04
Deleži		 .	204	—	Obresti rezerv, zaklada . .	3	33
Gotovina 31. decembra 1902 .	1.894	80	čisti dobiček		271	49
	44.306	56		44.306	56
				1	
— 109
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah,
VABILO
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902.
Člani: v I. 1902 pristopilo 8, izstopilo 10; koncem 1. 1902 378 s vplačanimi deleži K 4.48V28, odpovedano: 22.
Denarni promet: K 164.364'04.
1 Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Nal. denar pri družili zavodih Obresti od naloženega denarja Vrednost blaga	 Terjatve na blagu pri zadruž. „	„	„	„ nezadr. Vrednost inventarja .... Vrednost nepremičnin .	.	. Delež pri „Gospodarski zvezi" Gotovina 31. decembra 1902 .	452 6 22.325 19.628 248 5.630 34 847 200 204	18 19 02 96 08 92 18	Deleži		 Neizplačane obresti deležev . Izposojila	 Doln na blagu zadružnikom . Dolg na blagu nezadružnikom Dolg na obresti od izposoji 1 . Dolg na zemljiščih .... Rezervni zaklad	 Obresti rezervnega zaklada , čisti dobiček		4.481 316 50.480 2.076 19.249 15 2.400 4 055 182 285	28 78 80 88 47 32
	83.542	53		83.542	53
					
Kmetijsko društvo v Gorjah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1902.
Člani: v letu 1902 pristopilo 6, izstopilo 6; koncem leta 1902 182 s vplačanimi deleži K 5.709, odpovedano: 6.
Denarni promet: K 145.422.96.
1 Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	1 h
Nal. denar kot delež pri Zvezi Vrednost blaga	 Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja .... Delež pri hranilnici .... Gotovina 31. decembra 1902 .	200 17.429 5.793 1.001 4 733	54 60 26 52	Deleži	 Neizplačane obresti deležev . Izposojila	 Dolg na blagu zadružnikom . Dolg na blagu nezadružnikom Rezervni zaklad iz 1. 1901 Obr. rezervnega zaklada 4°/o Čisti dobiček		5.709 412 8.900 10 8 987 449 17 674	79 38 53 56 98 68
1 IJ	25.161	92		25.161	92
					
Kmetijsko društvo v Podkorenu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1902.
Člani: v 1. 1902 pristopili 4, izstopila 2; koncem leta 1902 150 s vplačanimi deleži K 5.286; odpovedano: 0 deležev.
Denarni promet: K 73.885-60.
Imetje (Aktiva)	K	h	Izguba (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga	 Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja .... Delež pri „Gospodarski zvezi" Gotovina konec leta 1902 . .	6.047 11 426 3.299 200 809	77 69 21 18	Deleži	 Deležev obresti	 Posojilo	 Posojilo obresti	 Dolg pri trgovcih	 Kavcija prodajalke .... Rezervni zaklad	 Obresti rezervnega zaklada 4°/o Cisti dobiček		5 286 701 7.970 612 4.325 100 1.941 77 767	94 50 48 34 07 60 92
	21.782	85		21.782	85
					
na
IV. OBČNI ZBOR
„hranilnice in posojilnice v Semiču",
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vršil v nedeljo, dne 19. aprila 1903. ob 3. uri popoldne v uradni sobi hran. in posoj.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa za 1.1902.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnost.	Načelstvo.
NB. Ker na dne 29. marca t. 1. sklicani občni zbor, radi premale udeležbe članov ni bil sklepčen, sklicuje se s tem novi občni zbor, koji pa bode sklepal brez ozira na število prisotnih članov.
VABILO
na
II. redni občni zbor
„Hran. in pos. v Hrenovicah, registrovane zadruge z neom. zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo dne 26. aprila 1903 ob pol 4. uri popoldne v sobi hranilnice v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1902.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Hrenovice, dne 1. aprila 1903.
Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
„Gospodarskega in konsumnega društva" pri sv. Mihelu,
ki se bo vršil v nedeljo dne 26. aprila 1903 ob polu 5. uri pop. v posojilnič-nem poslopju pri sv. Mihelu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računa.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.
Pri sv. Mihelu, dne 29. marca 1903.
NačeMvo.
Mlekarska zadruga v Sorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1902.
Člani: v letu 1902 pristopilo 5, izstopil 1; koncem leta 1902 31 s vplačanimi deleži K 486, odpovedano: 1.
Denarni promet: K 20.86004.
Imetje (Aktiva)		h	Izguba (Pasiva)	K	h
Nal. denar pri družili zavodih	2		Deleži		486	
Vrednost blaga		40	—	Izposojila		2 900	—
Terjatve na blagu pri nezadr.	506	—	Dolg na blagu zadružnikom .	800	55
Vrednost inventarja .	.	. .	1.523	45	Dolg na blagu nezadružnikom	78	—
Vrednost nepremičnine . . .	2.625	40	Rezervni zaklad		808	85
Gotovina konec leta 1902 . .	675	49	čisti dobiček		298	94
	5.372	34		5.372	34
					
VABILO
na
prvi občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Vojskem, registr. zadruge z neomejeno zavezo, dne 26. aprila 1903 ob 1. uri popo-ludne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1902.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
prvi občni zbor
»Konzumnega društva" na Vojskem, registrovane zadruge z omej. zavezo, dne 26. aprila 1903 ob 3. uri popo-ludne z župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1902.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
L redni občni zbor
mlekarske zadruge v Dragomlju, reg. zadruge z om. zavezo, kateri se bode vršil dne 19. aprila 1903 ob pol 4. uri popoludne v Št. Jakobu v posojilničnih prostorih.
Dnevni red;
1.	Poročilo načelnika.
2.	Predložitev in potrjenje računa za
leto 1902.
3.	Volitev 1 uda načelstva.
4.	Volitev 5 članov nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	Odbor.
V slučaju, da se ne zbere v določenem času zadostno število udov, se zbor vrši pol ure pozneje ne glede na število udov vdeležencev.
Svetovnoznane
kose in srpe
„Hospodar“.
Nedosežne karborundove In kornndove osle. 178 8-1
Zahtevajte cenik vseh potrebščin!
Društvo „Hospodar“
v Hustopečich - Hranic, MoravHko.
DelniškaBdružba tovarne strojev N. HEID v Stockerau.
Trijerji
[(čistilniki)
za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“.
Trijerji
'S za laneno seme, | deteljo, rž, lečo in bob.
Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev.
Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“.
Lahek za goniti!	Veliko naredi!	Nizka cena !
Nad šestdeset prvih odlikovanj ! 179 12—1
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
Mr blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, L, Franz Joseptis-duai št. 13.
______________________________(170)24—6
Pateotovaoe sprave za žveplanje trt
jednostavno i duplo delajoč »
" ŠKROPILNICE PROTrsJ ^ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE
VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE,
prodaja v najboljši izvršitvi,
M, HEUERm liliMl
n. Praterstrasse 49 Zastopnilci se iščejo ! Cenili brezplačno.
171 12—4
pgfT" Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah,

— 111 -
Zahvala in priporočilo!!
Spoštovani gospod	(i7C) x-i
p Pirrnli lekar „pri angelju“ v Ljubljani
V« A IVLUII)	Dunajska cesta.
Po večletne) uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družili po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je Vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem And Kocjančič.
Podgora pri Gorici, dne 13. julija 1902.
Vsi kmetovalci
Živinski prašek,
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce itd., obdržati zdrave, močne, ješče in debele, če se jim primešaj e k krmi iz lekarne
r»ioooLi
„pri Angelju" Ljubljana, Dunajska cesta.
En zavoj '/■> ^7 50 vin., 10 zavojev 4 K. Vnanja naročila po povzetju.
ban t^ebelt
stavbeni in umetni ključavničar
CeljI,
Poljske ulice štev. 14.
se priporoča za izvršitev v njegovo stroko spadajočih del,
osobito pa priporoča svoje najnovejše
patervtovane
strelne priprave e== =•—.... proti loči
moji strelni možnarji so iz kovanega železa, ne pa, kakor pri drugih konkurenčnih tvrdkah, vliti —	(i7S) lo-i
varni so toraj proti — razstrelbi. .........
Brezplačni ceniki na razpolago.
Spomlad
se?približuje treba je torej kmetiji raznih
jekleni univerzalni plug
strojev, to so v prvi vrsti: kojega ni treba nič držati' Plužne, kakor tudi plug je čisto iz železa in jekla, torej trpežen in tako zboljšan, da živina pri istem manj trpi in lepše orje, kakor naši navadni plugi, — sploh najboljši, kar se jih dobi. Vsakdo naj poskusi in primoran ga obdržati.
KV:
železne brane za mah.
„.
potem naj sodi; če bi kateremu ne ugajal ni V drugi vrsti so:
Njili korist [je pri nas še pre-malo}_znana. Ker je pri kmetiji živinorej-stvo naj-plodonos-neje, treba je torej v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le mogoče, če
se travniki vsako spomlad z tako brano prevlečejo. Dobra brana se splača sama v prav kratkem času.
Te kakor tudi vse druge stroje za poljedeljstvo, potem traverze železniške šine, cement itd. priporočata po najnižji ceni
Karol Kavšeka nasl.

'v"-. •
• , . ' ' :
Schneider & Uerovsek
trgovina z železnino in zaloga poljedeljskih strojev	109 x—7
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno.
Posebna trgovina za
poljske potrebščine
Adolf Salzmann,
Dunaj, 11\1, Schmelz-gasse št. 10
priporoča sledeče vseskozi garantirano iz najboljšega blaga napravljeno orodje in potrebščine, in sicer:
Ahlerjeva žaga
K 8'50
Drevesna žaga z vijakom ... K 1-50 Drevesna žaga za natakniti . K 150 (Jezdne škarje
K 2-0 Priprava za izru-vanje dreves z točenjem K 4, 5 in 7 Škarje za veje ali u . gosenice ... K 3 Škarje za veje s
žago.........K 4
Škarje za veje z dolgim lesenim držalom..............K 9 in 11
Gozdne škarje 1 m dolge . K 22 Škarje za plote .... K G in 7
Rezalo (Hitpe)............K 4
Orodje za kožo lupiti . . K 2 50 Sekira K 7, sekira za trnje K 8
Kegljata lopata.........K 12
Izbočena lopata......... K 7
Lopata za luknje........K 15
Drog za saditi 1 m dolg . K 10 Sekirca za plevel pleti. K —'70 Pralca za plevel pleti K 1 in 1 50 Kavelj za obračati z ročem K 18 Orodje za debla obračati ..KO Veriga za sajenje „medved1 30 m
dolga..................K 27
Vrv za sajenje iz poc. žice 30 m in 50 m dolga.... K 0 in 10 Priprava za rovanje „wald-
teufeV4 popolna......K 150
Normalna lopata za laze delati
K 3, z držalom..........K 4
Presslerjev sveder . K 10 in 20 Pasti za krta 1 ducat . K 3 in 0
Enkolesni plug...........K 22
D vojnate limnate krtače. . K 4 Vijak za razbitje korenin K 30 Žage iz jekla, lahke, 110 cm K 4
Vsake vrste krampe, lopate, grablje, vile za seno, gnoj, repo itd., itd. Vreče za žito, pokrivala, plahte, koce za konje, krtače za konje, škarje za konje, mere za konje, svetilke ročne, hlevske
in veterne.	(175) 3—2
Kose, srpe in bruse.
Vse stvari so iz garantiranega najboljšega blaga. Ako katera stvar ne bi ugajala, se zavežem isto nazaj vzeti, ali pa denar nazaj poslati. Pošilja samo proti povzetju ali predpošiljatvi denarja
Adolf Salzmann,
posebna trgovina poljskih potrebščin, Dunaj II/l Schmelzgasse 10.
UT' Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah.
Jpretni za5topniI<i 5c pcu5cd iščejo!
cti
03
03
S—
cti
cti
(=J
cti
a
03
t=3
f=)
VD
0
a
^=2
01 C/2
O
Oh
Svetovnoznana
!!! Nad 350.000 v raM. Nad 000 prvih odlik.!!!
ALFA-LAVAL-Separator-ji
so najboljši
posnemavci smetane |g
je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo od 40—2000 litrov v eni uri.
Popolne oprave za mlekarne
na roko in s silo, kakor tudi vse mlekarske stroje (172) 12—3	in posode.
Popolne naprave za led in ohladitev
za mlekarne, pivovarne, klavnice, mesarje od 450 do 300.000 toplin (kalorij).
Najcenejša in najboljše delujoča ohladilna naprava.
Akcijska Ma ALFA-Scparatir, Dunaj.
Zaloga za južne dežele
v Gradcu, Annenstrasse 26.
:# „ALFA Mitteilungen1' brezplačno. ■#
Jpretni za5tcpnil<(i 5c pci>$cd iščejo!
rs
o
CZ2
2-
s
o
02
e~a
eS.
ex>
cr>
pe
F>=
CD
e-a
ero.
S
	•			
				
				
f f	• e • • • • • • • • • • • • • •	Centrala za nakup in prodajo! *"	' .le* & SospodarsHa Zveza posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po naj nižjih cenah; prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raififeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 % naprej. *rWI Posredovalnica za Zvezine trgovce!	e • • e o • • • • • • • • • • e	
				
■ .|				
Izdajatelj: tiospodarska Zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik dr. Viljem Schweltzer, odbornik Gospodarske Zveze v Izubijani. — Tlsek Zadružne tiskarne v Izubijani.