PROLETAREC J t DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND 175 EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2188 Entered m mrond-claM Bailer, Dar. 6, 1KJ7, al Um po»t oiet uader Um Act ol Cum*— ol Marci). 1179 oftce ai Ckio«*. 01. CHICAGO, ILL., November 9, 1949 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XUV. TOREJ SMO STAVKO SREČNO PORAVNALI" NEKAJ SLIKE 0 OBRAVNAVI PROTI RAIKU IN DRUGIM OBTOŽENCEM V BUDIMPEŠTI Nedavna obravnava proti bivšemu komunistu Laislu Raiku ter drugim obtožencem v ogrskem glavnem mestu je bila v resnici obravnava proti Titu in njegovemu režimu. Raik in drugi so svoja izdajstva ter "zveze" s Titom vzhi-čeno priznali in Raik je sodišče pozival, da naj ga radi njegovega zločina obsodi v smrt. To je tudi storilo. Listi v Jugoslaviji pravijo, da je bila vsa obravnava komedija, namenjena, da bi z njo oblatili Tita. Dvomijo, da je bil Raik res usmrčen, čeprav je bil obsojen, ker niso k izvršitvi smrtne obsodbe pustili nikogar zraven— namreč nobenega časnikarskega poročevalca. To se glasi verjetno, ker običaj je, da se obtoženci branijo priznati očitane jim zločine in nihče izmed njih ne zahteva da naj se ga obsodi v smrt. Ako je Raik vedel, da je obravnava le "komedija", se mu ni bilo treba bati za življenje. Tržaški "I^judpki tednik Se 0 tej oBravnavT^li * - Kljub temu da so imeli v Budimpešti zelo važen proces, je ta trajal samo 6 dni. Obtoženci so se potrudili, da bi čim bolj pomagali sodnemu zboru. To sicer ni v navadi ob takih procesih, vendar pa jasno govore, da so se sodniki in obtoženci bali, da bi se kaj preveč ne zapletli v svojih modrovanjih. • Za Raika pravijo, da se je obnašal povsem ravnodušno in da je govoril z brezbarvnim glasom in v dolgih presledkih po pol ure in ga ni nihče nikoli prekinil. Niti sodnik niti javni • tožilec nista imela nobenih težav: iz njega ni bilo treba vleči odgovorov. Kljub temu da so se vsi potrudili, da bi bili čim krajši, so vseeno padala modrovanja. Kakor smo že v naši prejšnji številki napisali, je obtožnica obtoževala Gošnjaka, Kosto Na-gy-a, Beblerja, Maslariča in Mrazoviča, da so se kot vohuni borili v Španiji v prvih vrstah, kjer so bili tudi ranjeni (navadni vohuni nočejo iti v prve vrste) in da so v francoskih taboriščih pozneje delovali kot gestapov-ski agenti je. Po izjavah jugoslovanskega udruženja španskih borcev pa so organizatorji procesa spoznali, da Maslarič, Bebler in Mrazovič sploh niso bili v francoskih taboriščih. Zato so ukazali tožilcu obtoženih in sodnikom, naj med razpravo, ko bodo govorili o ta-v boriščih, ne omenjajo teh treh imen. Pozabili pa so dati ista navodila novinarjem, ki so o tem še vedno pisali in šestorici Madžarov — španskih prostovolj- CLEVELAND; O. "SVET BREZ SOVRAŠTVA" * v nedeljo 13. novembra v Slovenskem delavskem domn, cev — ki so še vedno izjavljali, da so bili Bebler, Maslarič in Mrazovič povezani v francoskih taboriščih z vohuni, da so bili fašistični in imperialistični agen-tje. V nadaljevanju procesa je Raik "priznal", da mu je Ran-kovič izjavil leta 1947: moramo si biti na jasqem, da Tito in drugi člani jugoslovanske vlade ne žele v Jugoslaviji ljudske demokratične ureditve, s tem pa tudi ne graditve socializma. Če je jugoslovanska vlada bila kljub temu prisiljena sprejeti take ukrepe, je to storila zaradi tega, ker so jo jugoslovanske delovne množice k temu prisilile." To je bila zanimiva izjava. Preje so namreč ugotovil, da je hrabro in neustrašeno jugoslovansko ljudstvo vodilo težko in krvavo štiriletno narodnoosvobodilno borbo brez priprav, brez vodstva KPJ, sedaj pa so postavili teorijo, da se v Jugoslaviji socializem vseeno*gradi — kljub __ vo neupošteva volje "tapfckih voditeljev " Raik je še vedno trdil, da se je sestal leta 1948 v Pakšu z Rankevičem. Tega niso mogli zamolČati, ker je to "dejstvo" imelo že preveč veliko publici-teto. Čudno je le, da je Tito poslal tja z dvema spremljevalcema člana Politbiroja in ministra za notranje zadeve, ko bi lahko vse to opravil Mrazovič sam, ki ga Tito pozna že 25 let, ki je btf takrat v Budimpešti poslanik, pozna madžarski jezik, ki ga varuje diplomatska imuniteta, lahko potuje kamor hoče — in ki je službeno povezan z madžarskim ministrstvom, katerega je vodil Raik. "Niti danes ne moremo opustiti domneve, da drže Ameri-(Konec na 5. strani.) PO 32-LETIH BOUSEVISKE REVOLUCIJE -NJENE POSLEDICE IN PRESNAVUANJE Sesti in sedmi november so imeli v Sovjetski zvez/ praznik 32. obletnice boIjševiške revolucije. Bile so parade, vojne manifestacije in govori. Govorniki so poudarjali, da je sovjetski zvezi za mir, da deluje za mir, toda ako bo napadena, se bo borila na življenje in smrt ter porazila vse svoje napadalce — kdor koli le bodo. Edinega motnega napadalca, ki so ga sovjetski govorniki o btej priliki imeli v mislih, je Uncle Sam, ki pa je v ameriški tradiciji smatran za miroljubno prispodobo. Hoče le, da ga ostali svet pusti v miru, pa ne bo nikakih pobojev. V Moskvi so ob tej 32-letnici boljševiške revolucije rekli, da mi stremimo utrniti svet v tretjo svetovno vojno - in-za dokaze niso bili v stiski. "Bahamo" se z atomskimi bombami. Sploh smo silno glasni s ponašanjem, da smo sedaj baš mi naj-več/a militaristično, industrialna in agrikukurna velesila na svetu. To tudi smo. Ampak, kot pravi naš Acheson, ki načeljuje tajništvu vnanjih zadev, mi smo za mir — pod pogojem, da če vseeno pride do vojne, da mi motamo zmagati v njil Naravno — kdorkoli nas bi napadel — mora biti tepen. Obrambni tajnik Johnson je prepričan, da tudi bo. Ampak kdo in čemu naj nas napade7 Moskva v svoji propagandi pripoveduje,.da je zoper vojno. Povsem verjetno je, da si je prav nič ne želi. A z boljševiško revolucijo, ki je bila pričeta pred 32 leti, pa tudi ne more prenehati. Izvršila se je sicer v neugodnih okolščlnah, pa vendar tako, da je uspela. Lenin je prišel takrat iz ubežni-stva iz Švice preko kajzerjeve Nemčije s pomočjo kaj-zerja — kar je sedaj zgodovina. Vsak sta mislila svoje. Lenin je zmagal, kajzer je bitko v onih spletkah Izgubil. Ob času boljševiške revolucije polpiaj zaveznikov, med katerimi je bila tudi carska Rusija, ni bil ugoden. Carizem je padel predno je boljševizem prišel na nasledniki carizma so hoten ne KOMENTARJI j V nedeljo 30. oktobra smo ga eeeeeeeeeeeeeoeeeeeoeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaa še videli na konferenci Pros vet- 7JL' ' * j *§ ne matice v Milwaukeeju. Bilo Z.bir& #/| preSOJS Urednik je ob koncu seje, ob 1. pop., ko "Novi list" v New Yorku, ki Je dejal, da bi rad še govoril, j je bil ustanovljen nedavno v namreč da bi rad prišel na vrsto, bran Titove vlade v Jugoslaviji, ker ima nekaj važnega poveda- se pohvali v izdaji z dne 26 ti. Toda eni so imeli opravka s oktobra, da je maršala Tita obi-priredbo društva SNPJ, ki se je skalo že ^ vodilnih članov vršila tisto popoldne, drugi pa Wallaceove progresivne stranke, bi šli radi domov in tako se je Jože Radelj usedel. Teden pozneje, dne 6. novembra, je umrl. Imel je srčno hibo ie precej let in je sam pričakoval takega konca. Zdravil se je, se ravnal po nasvetih, a vseeno — dasi je izgledal navidezno krepak, je vedel, da ga bo nekega dne hipoma zadelo. Dobili so ga mrtvega, kot večino ljudi, ki trpe na takih boleznih. Joseph Radelj je bil v našem javnem življenju markantna osebnost. Vedno energičen, včasi celo preveč, a le redkokdaj je pokazal naveličanost aH utrujenost. Ko so mu zdravniki prepovedali čiti|nje in dopisovanje, je nam to sporočil in dejal, naj mu med njimi newyorski radio-ko-mentator William S. Gailmor. In če se pomisli, da je tudi Henry Wallace govoril kritično o Rusiji — dasi je ni imenoval z imenom, zaradi njene sedanje borbe zoper Jugoslavijo, potem se bo položaj v njegovi stranki jako spremenfl. Kajti mnogo ismed njenih ljudi, ki so v prošli kampanji agitirali zanjo, je s kominformom, in pa vsi oni listi, ki se ravnajo po partijski liniji, od Daily Workerja navzdol. V New Yorku se je vršil v petek 4. novembra banket tistih Jugoslovanov in njihovih prijateljev, ki so na njemu hoteli pozdraviti jugoslovansko delega- list ustavimo. Toda dobival pa je cijo pri Združenih narodih. Pri- površje. Prvi X vojno proti kajzerjevi Nemčiji. Ne Trocki, in ne Stalin. In ne drugi boljševiki, kieose ločili od menjševikov v tem, da so bili za diktaturo proletariate, ne pa za uvedbq zapadne demokracije, ki so si jo dale za svoj cilj ruske liberalne skupine in pa menjševiki. Lenin je ob vrnitvi iz Svke menševike razgnal in tako je nastala ob napadu na rusko konstituanto I. 1917 ena izmed najvažnejših revolucij, kar jih pozna svetovna zgodovina. Aleksander Korenski je pobegnil. Belogardisti pa so mnogi ostali ter se borili do konca. Revolucijo sta izvedla Lenin in Trocki. Sodobna šolska zgodovina Sovjetske zveze označuje Trockija za izdajalca. Od kraja pa ga je slavila za zgraditelja rdeče armade. Pride Čas, ko bo Trocki v zgodovini boljševiške revolucije pravilno ocenjen. To omenjamo s stališča pravičnosti. (Konec na 4. strani.) še vedno sredino številko Pro-svete in ni mu dalo miru, da je ne bi tudi čital, neglede kako mu je žena zabičevala, da ako hoče ozdraviti naj se ravna po zdravnikovih navodilih. To je bilo pred leti. Za silo Je res ozdravil, začel spet zahajati na seje, dopisoval je znova tu pa tam v Prosveto. a Radelj starega tipa pa ni mogel več postati. Ko je umrl, mu je bilo 74 let. V svoji mlajši dobi Je bil zelo deloven za Proletarca in JSZ ter se udejstvoval v socialističnem gibanju kolikor je zmogel. V Ameriko je prišel pred 45 leti. L. 1912 Je bil spet v starem kraju ter otvoril gostilno v Ljubljani Petem se Je ob isbruhu vojbe vrnil s ieno v Ameriko. Nastanila sta se t več krajih in nato sačela gostilniško obrt v naselbini Racine, Wis. Ko je ob postanku prohibicije s njo prenehal, se je preselil v Milwaukee, oziroma v Cuddahy. Tu — namreč v tej sosesčini v Milwaukeeju, je živel do konca. Zapušča sina, ženo, dve hčeri, brata Matha v Milwaukeeju, tri brate v starem kraju in sestro ter več drugih sorodnikov. Pogreb — bil je civilen — se Je vršil 9. novembra is Ermen-čevega zavoda. Pokojni Radelj Je bil skozi precej let posebno deloven v SNPJ. Veliko Je polemiziral o nji v njenem glasilu, bil večkrat (Konec na 5. strani.) Borba v in med unijami jim dela silno kvara Waterloo Rd. — Citajte o tem oglas in dopis v tej številki. PRIDITE VSI! m:ii:,i;u,:;iii,neumne Na konvenciji CIO v Cleve-landskem mestnem avditoriju na St. Claire Ave. so z "rdeč-karji" končno pospravili, toda Jih niso izbrisali s površja in Jih kam zakopali. Velika unija elek-tričarjev (United Electrical Workers) je bila najbolj na tarči, ker Je največja izmed vseh enajstih unij, ki so še pod tako-zvanim komunističnim ali "so-potniškim" vodstvom. Pravi, da ima nad 400,000 članov. S konvencije v Clevelandu se je njena delegacija umaknila dan prej predno jo je večina, sestoječa is drugih unij, pod vodstvom predsednika Phillpa Murrayja in Walterja P. Reutherja, ki načeljuje uniji avtnih delavcev, mogla Izključiti v njeni navzočnosti. Poslovila se je sama predno so jo konservativci mogli izobčiti is CIO. Na čelu delegacije levičarskih unij Je bil Harry Bridges, ki predseduje uniji pristaniških delavcev na Pacifiku. On je znana osebnost, šel je skozi silovite borbe in v marsikateri uspel. Ne pa na minuli konvenciji CIO v Clevelandu. Bridges je bil ie na dolgotrajnih obravnavah, ki so njegovo unijo ter druge njegove prijatelje stale mnogo tisočakov. Zvezna oblast ga je hotela deportirati, nazaj v Avstralijo, od kjer Je doma. Obto-| poljedelskih strojev pretepali s žila ga je, da je komunist in da je na tajnih sestankih svoje stranke koval načrte sa naailno strmoglavljenje zvezne vlade. Le t telo dragimi sodnimi procesi ln pa s svojo spretnostjo in lokavostjo je uspel, da ga proaekutorjl niso ugnali. Na konvenciji CIO v Clevelandu pa bi bilo brez uspeha. Večino sta imele na razpolago v vsaki stvari Murray in Reuther. Govorniki desnice so poudarjali diskreditiranost taktike ameriških ln sploh vseh drugih komunistov po sveto, ln pa da unije, ki so pod njihovim vodstvom, ne morajo nikamor. Ismed odbornikov unij, ki se sam Javno prisnava sa člana ko« munistične stranke, Je Ben Gold is New Yorka, predsednik ln vodja unije kranarjev. Tudi on je poeegal v razprave, a nI pomagalo. Drage unije, ki so pod levičarskim vodstvom, pe so majhne, s morebitno iijemo unije Izdelovalcev farmskih strojev (United Farm Equipment Woorkers), ki ima kakih 2S,000 členov. VeČina eksekutive CIO je tej uniji ie'prad dobrim letom "ukazala", da se mora sdrušiti s UAW, kateri načeljuje Reuther. V nji bi PE kar utonila. Zato se Je borila proti združenju In delavci, ki so hoteli ohraniti unijo FE, so se pred tovarnami pristaši in s najetimi organizatorji UAW, da Je bilo veselje. Namreč veselje Je bilo sa delodajalce — toda le navidezno. Kajti boji med unijami sa krad-njo članstva ena dragi povzročajo v delavnicah veliko hotna-tij, prepirov, ln pozornost delavcev je tako obrnjena drugam, ne na pospešen je produkcije. Se hujše bo po tej konvenciji CIO. Unija FE, v kolikor Je ni unija avtnih delavcev Že omajala, se Je združila s unijo električarjev (UEV Toda slednja bo sedaj napadena s dveh strani, da Ji ugrabijo članstvo. CIO Je na svoji konvenciji eksekutivi odobril načrt nstanovitl novo unijo električarjev in konkurenčno skupino iste stroke pa ima ie v akciji AFL. Največja vaba v tej medsebojni kampanji sa kradnjo članstva je, da naj se člani unije električarjev ločijo od "komunistov" in pristopijo v "pravo ameriško unijo." Ta ofenziva proti levičarjem, kakor sedaj nasivajo strujo, ali struje in nnlje, ki so pod komunističnim in "sopotniikim" vodstvom, traja ie več let. Predno Je smagal v uniji UAW Walter Reuther, je bila tudi ta velika organisacija nad polovico pod levičarskim vodstvom. Enako so Imeli levičarji veliko besede v šli so ministri Kardelj, Milovan Djelas ter razni drugi važni in manj važni funkcionarji, ki so sedaj na zboru Z. N. v Lake Success. A pristaši kominforma hrvatske in srbske narodnosti pa pred jugoslovanskim konzulatom v New Yorku piketirajo in tudi udeležence banketa so opozorili, da se družijo z "izdajalci". Da, kakor pravi znani pisatelj, "čudne so te stvari".. CIO se je na svoji konvenciji v Clevelandu levičarstva "srečno" iznebil — namreč komunistov in sopotnikov. Ali se jih je res? Ne — še veliko opravka bo imel z njimi. Kajti CIO je bil porojen v duhu levičarstva in te tradicije Philip Murray ne njegovi tovariši ne bodo mogli tako lahko iztrebiti. Trpi pa zveza unij CIO v celoti. Kje je krivda? Na obeh straneh, največ pa od reakcionarna propagande ustvarjena vera, da je danes vsako, ki se bori za ljudske interese zares — namreč tako, da kaj zaleže, in da se ga sliši, smatran za "sopotnika", za "sub-verzneža" ali pa celo kar naravnost za komunista. Smo pač v takem vremenu. Beograd z ostalo Jugoslavijo ima te dni veliko gostov iz Amerike. Nedavno pa je bila tam na povabilo vlade precejšnja depu-tacija Jugoslovanov, ki žive v Franciji. Ti in drugi so bili povabljeni, da naj se na svoje oči prepričajo, kako je v novi Jugoslaviji pod Titom, in da so klevete Kominforma proti nji res ne samo obrekovanja temveč navadne laži. "Novi list" z dne 26. oktobra poroča, da je odšla na omenjeni datum iz New Yorka skupina uglednih Amerikan-cev jugoslovanskega porekla, med njimi Mirko G. Kuhel, o katerem pojasnuje, da je tajnik SANSa, blagajnik SNPJ, funkcionar SANSa (omenil ga je torej v tej poziciji dvakrat) in da je eden izmed urednikov "demokratskega lista Prosveta". Dalje, da je z isto skupino odpotoval inženir Jože Zavertnik, ki je "eden izmed zelo aktivnih delavcev v Jugoslovanskem pomožnem odboru in podpredsednik Jugoslovansko-ameriškega doma v New Yorku." Ob enem, da je on "tudi eden izmed ustanoviteljev Novega lista." Članek pravi, da so iz Chieaga odšli (na ta oficielni obisk v stari kraj) George Gugič, "tajnik Američ-kog-Hrvatskog Saveza, ki ima nad tisoč članov," in Milan Bi-ga, bivši organizator Slobodne Reči. Iz Detroita je odpotovala s to skupino Katerina Payor in iz Milwaukeeja Savo Popovič, "dolgoletni aktivni Član delavskih organizacij" in sedaj so-trudnik "Novega lista". Poročilo dalje omenja, da je tudi iz (Konec na 4. strani.) uniji jeklarskih delavcev; v par letih je is njenih služb in odborov odslovil predsednik unije Philip Muray enega za drugim, tako da ni v nji od bivšega ra dikalisma ničesar ostalo. Tudi vsi prejšnji uredniki unijskih glasil, ki so bili radikalnih nazorov, so bili odslovljeni ter na domeščeni s konservativci. Tako je bila konvencija CIO končana s popolno {tturrayjevo-RAitherjevo zmago. Levičarji so upali, da bodo Murrayja mi-kastiII vsled njegovega "poloma" v stavki jeklarskih delavcev, toda je še pred volitvami dosegel sporazum s Bethlehem Steel in z več drugimi jeklarskimi korporacij!, kar so mu njegovi pristaši pripisovali za veliko zmago. Sedaj se bodo pričeli jurisdik-cijskl spori med unijami, ki so v boju druga s drugo sa članstvo, In pripravljajo se tudi tožbe, da bi naj sodliča odločila, katera ismed njih naj ima postavno pravico zastopati delavce prizadetnega obrata. . Zares neleps slika. Ampak Je pač tako, da je to med delavstvom ie stara bolezen In da ko pride prva večja stiska v industrijo, bodo levičarji zopet imeli ugodno polje, kakor so ga še v vsakem velikem Ittduatrial-nem boju, najbolj pa v depresijah. - n j Nekaj o naših stvareh Na Prešernovem koncertu v Chicagu, v nedeljo 6. novembra, je prišel k uredniku prvi pevovo^lja omenjenega zbora, M. Janezich, in dejal: "Nekdo mi je začel pošiljati Proletarca. Si ti, ki si se spomnil na to?" Pojasnil sem mu, da imamo nekaj prijateljev, ki prispevajo po več dolarjev na mesec zato, da za tisti denar začnemo pošiljati.Proletarca "na poskušnjo" takim rojakom, o katerih je upanje, da si ga bodo potem sami naročili. V Chicagu je v ta namen prispeval že precejšnjo vsoto Donald J. Lotrich, in v Clevelandu klub št. 49 JSZ. . Rojak Janežič, ki je bil na Prešernovem koncertu predstavljen udeležencem — je bil takoj pripravljen plačati naročnino. Dejal je, da se mu dopade vse gradivo v listu, posebno pa mu ugaja angleška stran. Svetovali smo mu, naj se pomeni o stvari z upravnikom Antonom Udovičem, ki je predsednik Prešerna. Želeti je, da bi tudi drugi poskušali dobiti nove naročnike na ta način. Naročnina za četrt leta znaša $1. Upravnik pred potekom piše naslovijencu, čemu mu je list pošil jan, kdo ga mu je naročil in v kakšen namen. In ga povabi, da naj jo po poteku sam obnovi. Marsikdo je to storil — torej se je ta eksperiment ob-nesel. "Trije vaški svetniki" pridejo na oder waukegan-skega Slovenskega narodnega doma v nedeljo 27. novembra. Predstavil jih bo krožek Progresivnih Slovenk št. 9 iz Chieaga. Pevski zbor Zarja v Clevelandu priredi koncert na Zahvalni dan v četrtek 24. novembra. Moški pevski zbor France Prešeren je imel minulo nedeljo 6. novembra jubilejni koncert k svoji dvajsetletnici. Udeležba obilna. Spored pester. Več o tem prihodnjič. Društvo "V boj" št. 53 SNPJ bo imelo to nedeljo 13. novembra priredbo v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu, na kateri vprizore Detroitčani dramo "Svet brez sovraštva". Umrl je naš stari storudnik Joseph Radelj. Več o njemu je na tej strani. Poročajte o aktivnostih v vaših naselbinah v Proletarca. proletarec LIST ZA INTEKE8B DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drusba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.73; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.30; za pol leta $2.00, Vsi rokopisi in oglasi morajo bili v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne sa priob£itev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1806. Editor......................................... Frank ZaiU SUBSCRIPTION RATES: Lnited States. One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-28S4 ' - 1 -= Vsi predlogi za graditev solidarnosti bfli od unijskih vodij vrženi v vodo Ko je bila unija jeklarskih delavcev izigrana v stavko, ne samo po volji mogočnih korporacij temveč tudi po Trumanovi in Murrayjevi nerodnosti, je John L. Lewis predlagal vsem delavskim unijam, naj nastopijo skupno s skupno finančno in moralno podporo delavstvu v jeklarski industriji. In dasi so bili premogarji i:a stavki, je predsednik njihove organizacije vzlic temu -obljubil, da bodo dali stavkarjem v jeklarskih centrih stotisoče dolarjev v podporo, pogojno, če to store tudi bogate unije AFL, tako da bi ta vsota prihajala v blagajno stavkarjev v milijonih, ne samo v tisočakih in stotisočakih. Stavka v jeklarski industriji je sedaj sicer v glavnem končana, brez kakih posebnih pridobitev za unijo, toda niso pa dopravljene hibe, ki so se med organiziranem delavstvom znova pokazale Predsednik AFL, Wm. Green, je Lewisovo ponudbo kratko malo odbil. Dejal je, da so "mednarodne" unije AFL avtonomne in da zaraditega o izdatkih iz svojih blagajen samostojno odločajo. Drugič pa, da bo skupna akcija mogoča le, ako se vnanje unije povrnejo pod streho ameriškega delavstva, namreč pod krov AFL. Na drugi strani je predsednik CIO, Philip Murray, Lewisovo ponudbo pozdravil in jo odobril. Ko jo je Green zavrgel, je rekel Murray v intervjuvu (bil je napisan za izročitev časnikarjem): "O, ti stari Green! V isti družbi si se znašel, kot so Jeklarski magnati, reakcionarni tisk in "komunisti", ki si tudi prizadevajo, da bi jeklarski delavci ne zmagali v tej bitki!" Murray je več tednov prej Greenu predlagal skupno akcijo v "delavski politiki" in ob enem ostalim unijam, npr. bratovščinam železničarjem, močni UMW in poleg teh je še nekaj drugih takozvanih neodvisnih unij. Spet se je Green uprl, da AFL ni za tako skupnost. Ona be "indor&irala" ter nato afcitirala za take kandidate, ki jih bo odobril njen politični odbor. In če' hoče CIO ter kaka draga unija pomagati v kampanji za iste kandidate, bo to v redu, ne bo pa se to skupnost v agitaciji smatralo za skupno politično akcijo. Politiki starih strank se tega žungliranja s "pqjitiko, ki ga uganjajo vodje unij, nič ne boje. In čemu tudi? Mar niso unije "zmagale" v zadnjih predsedniških volitvah "na celi črti"? Platforma demokratske stranke je zagotavljala, da ako zmaga Truman ter če ob enem dobi večino v zvezni zbornici demokratska stranka, pa bodo obljube kar avtomatično izvršene. Razen nekap malega so še vse obljube ostale le na papirju in kmalu bodo nove kongresne volitve.. Rezultat bo enak kakor pred dverai leti, neglede katera stranka dobi večino, ker obe sta eno, kadar se gre za zaviranje socialnega programa, ki bi bil v prid onemu ljudstvu, katero take zaščite najnujnejše potrebuje. Namesto da bi glavarji strokovnih in industrial!] i h organizacij to razumeli, se duša jo proti rdečkarstvu, kot da je nam ;baš to edina nevarnost Zato pa je vse tako kakor ne bi smfelo biti, namreč ne bi bilo, ako bi delavstvo imelo res enotno zvezo z vodstvom, ki bi razumelo zgodovino, sedanjost in pa raz-}voj, ki nas bo pri vedel bodisi v ekonomske polome, ali v fašizem, ali pa — kot se sedaj tudi govori v duhu prepira, v ^'ljudsko demokracijo" ali pa v "demokratični socializem". Pokojnino so "socializem" - ako jik dobe dbfavci, so pa v reda za imovite ljudi Kar je unija jeklarskih delavcev prvotno zahtevala, je E precej: 30c več na uro; od tega naj bi šlo dva dajma za in je mezde, kakih 6c na pokojnine in ostalo v sklad za iške zavarovalnine. • ■ i ■ Drag je bil boj* ker korporacije so rajše riakirale milijone Jdobička, saj si ga bodo napravile vseeno, a delavci pa so bili res na škodi, ker izgubljenih plač ne nadomestiš. To je bil vzrok, lil i saj rekli so tako, da je Truman uniji nasvetoval sprejeti tijegov načrt, ki je določal: veščaki naj preštudirajo, v koliko 'no zahteve unije upravičene in koliko korporacije lahko brez /»kode za splošno ameriško ekonomijo priatanejo vanje; in brez )Ja bi jim bilo treba zvišati ceno svojim produktom. Trumanova komisija je zahtevo za zvišanje mezde odklonila, oziroma je ni priporočila v sprejem. Priporočila pa je, da tiaj jeklarske korporacije prispevajo v penzijski sklad po 10c Via uro za vsakega delavca. ' Mogočni United States Steel je odvrnil, da v tako "pristra-fiost" ne bo nikoli pristal — ker ako bi — bi s tem odobril {'socializem" —torej bi s tem kršil tradicijo ameriške svobodne ekonomije. Bi pa priporočilo Trumanove komisije upoštevali le pod pogojem, ako so tudi delavci pripravljeni plačevati v pokojninski sklad. Murray, v zadregi kakor je bil, ni našel izhoda Truman mu ni hotel pomagati. Dejal je, da ker ta položaj ni tak, v katerem bi mogel upravičeno posredovati ter se poslužiti svojih moči, naj si unija pomaga kakor si ve in zna. IXk a čemu se ne bi predsednik Truman poslužil "Taft-|iartley" akta, postave namreč — saj mu ta daje moč za posredovanje v vseh takih slučajih? Truman bi se je — toda on je vendar v vsej svoji kampanji jn po izvolitvi zagotavljal, da je zoper ta zakon, da je za njegovo odpravo, ker je unijam krivičen. SUH CAN'T SHINi ON THA1 MOUNTAIN Jeiko Oven RAZGOVORI čimvečjem številu, da se bomo v veliki družbi temboljše zabavali. Vstopnice imajo v pred-predaji pevci in pevke Zarje in kupite si jih lahko tudi v starem poslopju SND. Cena v predpro-daji jim je 85c, pri blagajni pa $1. Vstopnina zvečer samo na ples je 75c. Torej ne pozabite koncerta Zarje na Zahvalni dan. — J. Krebel. Koncert pevskega zbora Zarja Cleveland, O. — Bližamo se Zahvalnemu dnevu in s tem ob enem koncertu pevskega zbora "Zarja", ki se bo vršil ravno na ta dan 24. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prične se ob 4. popoldne. Pevci in pevke "Zarje" se na ta koncert pridno pripravljajo, da bodo dali posetnikom čimveč prijetenega razvedrila. Tako bodo navzoči lahko rekli, "da, imeli smo res krasen Zahvalni dan!" Predvajane bodo lepe nove pouani, posebno pa bo predstavitev O. Župančičeve pesmi "2eb- ljarji". Dalje boste culi pesmi __ ___ _____ __ "Južne gavtrože", "Toplo nam ^ k »j^ ju£ini & večerji, utrip je srce \ ' Travnik* dehti- j r^ tako j€ „dnji kU^I jO , Venček dolenjskih pesmi namre* vabilo druJtva boj" itd. Nastopih bodo tudi kvarteti, št 53 SNPJ na poaet slavnosti m solisti. v počtst 4W#tnke SNPJ in pa V dragem delu pa bo predva- ob enem v praznovanje 43-let-jana opereta "Kmeta ali mešča- nice društva št. 53, ki si je dalo na" pod režijo Sophie Elersich. takrat po neznanju dobre sk>v-V njej nastopijo naši znani dobri igralci in pevci Jennie Fa- Društvo "V boj" št. 53 SNPJ vabi člane in aruge na suvnosr Cleveland, O. Kadar se vozite v vlakih na velike razdalje, slišite porterja jedilnega vagona. ki kliče: "Laet Call" pa bo^ tur, Frank Kokal, Tony Peru- ^^ ^aii beseda "uboj" ubir sek, Andy Turkman in drugi. Več podrobnosti o sporedu pozneje. Ko bo koncertni del skončan, bomo imeli plesno zabavo. Igral bo prvovrsten orkester. V prizidku nam bodo postregli z jedačo in pijačo natakarji, kuharice in strežajke, da nam ne bo treba skrbeti za večerjo doma. "Zacja" vas vse vljudno vabi, da posetite ta njen koncert v nice ime Uboj Četudi imata obe besedi velik janje, a ustanovitelji so mislili ne na kake moritve temveč Mv boj" proti mračnjaštvu in za izboljšanje razmer delavskega ljudstva. V tem smotru je društvo napredovalo. Ustanovilo ga je dvanajst rojakov, namreč, sestalo se jih je toliko, zato se bi lahko reklo, da je teh dvanajst apos-teljev, ki so sklenili izvajati v naših vrstah delavski razredni Tako je izgledalo, da bo stavka trajala kakor je po prvi svetovni vojni, v pogubo za jeklarske delavce. . Pa se je oglasil 82-letni James W. Gerard, bivši ameriški ambasador v Hitlerjevi Nemčiji, ki pravi, da ima v United States Steel korporaciji (dostikrat zvana aa "steel trust") več delnic kot vsi njeni direktorji skupaj. Dejal je: Ako so pokojnine, plačevane od dohodkov korporacije, dobre za vas, čemu jih ne bi tudi delavcem nekoliko določili? Oglasil se je k temu delavstvu skrajno sovražen Hearstov kolonar Westbrook Pegler, češ, Qirard lahko tako govori, ktt* je star, in s svojim bogastvom je preskrbel vse svoje sorodstvo s streho — da ni nihče v bojazni za svojo prihodnost. Toda kaj pa z ekonomijo? Mar naj res na ljubo takim senilnim ljudem gremo v socializem korak za korakom? A resnica je, kakor je rekel milijonar Girard, da so direktorji pristranski, ker sebi so si oskrbeli penzije, vse na kompanijske stroške. Penzije, ki jih ali jih bodo prejemali znašajo od okrog $50,000 do nad sto tisoč dolarjev na leto? Cemu pa tudi teh pokojnin, ki si jih niso zaslužili v potu svojega rbraza, ne označujejo za socializem? Napaka s temi penzijami za delavce je le, da dočim jih bodo direktorji dobili, bo večina delavcev ostala brez njih. Prvič, pogoj, da si do nje upravičen je, da delaš pri isti družbi 25 let in prejemal jo boš po 65 letu staroeti. Kompanija doplača kolikor do sto dolarjev manjka potem ko dobiš zvezno pokojnino, namreč tiato, do katere si upravičen iz blagajne Social Security, Zahleve unij za pokojnine in bolniško zavarovanje so na mestu. Pred leti, ko so bili v unijah le strokovni delavci, torej najboljše plačani in ekonomsko najboljše situirani, se za take zahteve niso menili. Sedaj se brigajo, kako se priživljati na starost. Toda ako so res za socialno zaščito, bi morale unije zahtevati naj korporacije iz svojih dobičkov plačujejo 10c ali kolikor že za vsakega delavca v zvezno zavarovalninsko blagajno ker le tako, in edino na ta način bi bila primerna pokojnina ter druge zavarovalnine zagotovljene vsakemu delavcu, ne pa samo nekaterim. boj, dalo društvu pravo ime. Sledili so preroku, ki jih je bodril k temu delu — in zaceli z akcijo, ki jim jo je svetoval. Tako se je na severni ^trani našega mesta to društvo začelo. Takrat je bilo to mesto samosvoje, z imenom Cqllinwood. In iz male vasi se je res razvil v mestni predel: Društvo V boj" je šlo v napore, ne samo v boj. Pa je postalo veliko ter naraslo v članstvu preko številke 640. Izmed ustanovnikov živita še dva — John Pruznik, ki je označen na čarterju Ivan, in pa Louis Starman, ki je Alojzij. Deset jih je mrtvih — eni tukaj, drugi preko luže. Ih nato je bilo še veliko drugih članov poklicanih v večnost Prerok, ki je pričel oznanjeva-ti novo jednoto, ki se je bila pojavila v Chicagu. je dobila ime SNPJ. On je bil v onih dneh že njen član \ . . sedaj leži s poškodovano, odrezano nogo . . . in se ne bo mogel udeležiti te proslave, kakor se je vseh prejšnjih obletnic društva "V boj". On je naša stara gorenjska korenina Jože Kunčič, ki je bil nekoč tudi že "ajaenponar" in zaveden socialist. Da se je to "mrtvorojeno" dete rodilo, je bila zasluga takratne "socialistične zalege", ki sedanjim višjim kom — nikakor več ne ugaja. Vzlic temu pa je to dete zraslo iz tiste "zalege" v največjega orjaka med ameriškimi Slovenci. Torej spomnite se pionirjev, lei so nam zasnovali to organiza-cijo) in jo v najhujših viharjih privedli v uspehe na vseh kon: cih in krajih. S čem se naj spominjamo nanje? S tem. da pridete v nedeljo 13. novembra v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Ja, kaj pa bo? Morda ne veste, da je društvo V boj največji delničar SDD Konec na 5. strani Kako se bo Japonska preživljala? Japonska ima na vsako kva-dratnp miljo približno 550 prebivalcev — enajstkrat več kot pa jjh je na kv. miljo v Zed. državah. Ker pa velik del Japonske sploh ni v nobenem oziru prikladen za obljudenje, je torej "gnječa" v tistih krajih, kjer so pogoji za preživljanje, toliko večja. Ta velika masa ljudi*na Japonskem — nad 80 milijonov jih je — ima po poraženju težak problem, kako se preživljati, kajti pred vojno si je pomagala z imperialistično politiko, to je, z izrabljanjem kitajske Formo-ze, Mandžurije, Koreje, Sahali-na in drugih krajev, ki si jih je Japonska osvojila za svoj "živ-ljenaki prostor". S tem vprašanjem se mora ukvarjati tudi vrhovni komandant okupirane Japonske general MacArthur. Konvencija CIO v Clevelandu je razgalila pred ameriško publiko vso tragedijo tukajšnjega unijskega gibanja. Da ne bi zaostali za buržvaanimi "red-baiterji", so se desničarji pod vodstvom Walterja Eeutherja podvizali "očistiti" CIO rdeče nevarnosti. Posledica — unija električarjev, ki ima nad 400,-000 članov, je izstopila, in to še predno je bila izobčena. Črtanih iz CIO je bilo tudi več dragih. Ta siloviti napad na takozvane levičarske unije je preaanetil celo naše burzvažne dnevnike. Uvodnik v Chicago Daily Jfows je omenil med drugim, da je to (izobčenje) morda kazen za sodelovanje, ki so ga ("rdečkarnke unije") vršile v pomoč oziroma v kampanji progreaivne stranke v prid Henryja Wallacea. Eno je gotovo: desničarji in to še posebno katoliška struja, je danes na krmilu CIO. Na Usti grešnih unij v CIO je tudi organizacija krznarjev (Fur Workers Union). Spominjam se — bilo je pred okrog desetimi leti, ko sem bil na konvenciji unije krznarjev, v katero pripadam. Takrat je bila U unija še v AFL. Slednja je bila v vseh radikalnih unijskih krogih sma-trana za skrajno reakcionarno, in to po pravici. Pojav CIO je nam bil vsled tega vsem naprednim unijskim delavcem v veliko radost in postal je dinamična sila. V naši krznarski uniji so prevladovali progresivci — ljudje iz stare socialistične šole — in umevno, sklenili so pretrgati svoje stare zveze z AFL in pristopili v CIO. Ne bom pozabil zlepa navdušenja, namreč manifestacije ob predlogu, da naj se ločimo od AFL ter pristopimo v CIO. Vse to je sedaj zgodovina. Najžalostnejše poglavje Usedanji borbi je, kdo bo postal nekdo v tej ali oni uniji in kako se bi izobčene čimhitrejše uničilo. Delavstvu, ki je že itak brez vsake politične moči, taki pojavi gotovo niso v korist. Res je tako, -kot pravi stari zriani preddvor: "Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga naj prvo udarijo s slepoto". To velja za posameznike in za skupine. Iz poročil o obisku indijskega premier jo Nehruja je bilo razvidno, da našim državnikom ni uspelo pridobiti ga na našo stran v "mrzlo vojno" proti Moskvi. Ne le da je Nehru naravnost dejal, da se Indija ne bo ume-šavala v borbo med Zed. državami in Sovjetsko zvezo — poudaril je tudi, da bo v nji nevtralna. V svojem govoru v Chicagu je Nehru poudarjal tudi na socialne stvari, za katerimi stre mi njegov režim in v njegovih besedah je bilo proti reakciji izrečeno toliko resnice, kakr,-šne iz ust kakega velikega državnika že dolgo nismo slišali. Mis!im. da so njegove izjave odprle oči mnogim ljudem. Pred tedni si nabavil nekaj novih knjig, m«l njimi Gun-thcrfevo "Behind the Curtain", Walter Duranteyjevo "Stalin & Co." in knjigo generala A. Guil-laume "Soviet Arms and Soviet Power." Vse tri — posebno še Gun ter-jeva — so res zanimive. Gunther pripoveduje v svoji knjigi, o svojem potovanju po vzhodni Evropi. Bil je tam letos pomladi. Piše aelo objektivno. Razmere slika s svojega vidika pravično in stvarno. O Jugoslaviji, kateri je posvetil skoro sto strani, se pohvalno izraza, dasi naglasa tudi njene potrebe, ki jih je opazil. Več o tem prihodnjič. "Soviet Arms and Soviet Power" je knjiga, ki jo je napisal Francoz August in Giul-laume. On je med vojno poveljeval diviziji francoskih prostovoljcev * na vzhodni fronti (v Rusiji). Njegovo knjigo je izdala Iniantry Journal Press v Washingtonu. Bilo bi več kot prav, ako bi jo prečitali vsi tisti naši Širokouatni vojni hujskači, kateri hočejo na vsak način vojno s Sovjetsko zveao. V tej knjigi avtor natančno opisuje strašne poraze, ki jih je doživela nemška armada na sovjetskem ozemlju in kako je bila korak za korakom obkoljena ter uničena. Ni pa prijetno čtivo za one nove NapoleoneJjwaeti? ki bi šli radi znova v Moskvo. Zgodovina Mehike (Nadaljevanje) Victorianp Huerta, ki je s pomočjo ameriškega poslanika Henry Lane Wilsona zlezel na mehiški predsedniški stolček, je v začetku čutil, da sedi na vulkanu. Če tudi so njegovo vlado priznale razne evropske države, med njimi Nemčija, Anglija in Španska, se je vendar republikanska Taftova vlada, v Washingtonu obotavljala priznati vlado tega krvnika. Predsednik Taft je vso to stvar prepustil njegovemu nasledniku Wood-rowu Wilson u, kateri je nekaj tednov pozneje prevzel vlado. In ne samo to. Na vseh krajih Mehike je zagorelo — in komaj je minilo mesec dni, so že razne armade takozvanih constitucia-11st as pod poveljstvom generalov Carranza, Obregona, de la Huerta, Callesa itd. bile na potu proti glavnem mestu Mehike. Vkljub vsej pomoči od cerkve, tujega kapitala in veleposestnikov je ostal Victoriano Huerta na krmilu samo sedemnajst mesecev. To. je ravno mesec dni več kot je bil na krmilu Francisco Madero^Ali glavna sila, katera je potisnila tega krvnika iz predsedniškega sedeža je bil novi predsednik v Združenih državah, Woodrow Wilson.Prvo njegovo delo je bilo odpoklic Lane Wilaona iz poalaniškega mesta v Mehiki. Priznanje je zavrnil iz treh razlogov: Prvič radi umora predsednika Madera, drugič ker ni bilo svobodnih volitev. Tretjič ker se je Huertova oblast razširjala samo na malem kosu Mehike. Ker ni mogel Huerta dobiti niti cinta posojila od ameriške vlade, se je obrnil v Evropo. Tamošnji bankirji so mu posodili šestnajst milijonov peso v, kajpada na visoke obresti. Čim bližje so prihajale konstitucio-nalne armade, tem več j a je bila njegova strahovlada. Dne trinajstega marca 1913 je ušel iz zapora v Tex asu naš stari znanec Pancho Villa. Preplaval j preko Eio Grande, zbral takoj precejšno število svojih, prijateljev ter začel jemati mesta. Ni bilo dolgo ko je poveljeval večji armadi kot kdaj prej. Huerta mu je ponudil svoto sto tisoč pesov in mesto divizijske-ga generala če pristopi na njegovo stran. Pančov odgovor je bil: "Zapij tisti denar na žganju (Huerta je bil velik pijanec), jaz ga nočem! Kar se tiče tvoje šarže — je pa moja večja. Jaz poveljujem svobodnim ljudem!" V jeseni leta 1913 je ameriški državni department o b v e t i 1 svoje državljanje naj zapuste Mehiko. Prišlo je tudi do boja med huertisti in ameriškimi mornarji v Tampicu. In ko se je malo zatem neka nemška ladja približala pristanišču Vera Cruz s polnem tovorom strojnic in drugega orožja za Huertovo armado, je Woodrow Wilson poslal ameriško bojno mornarnico v Vera Cruz, da zavzame to mesto in prepreči vsak donos Konec na 5. strani wwywwvAwvvw.vww> Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se sedaj velike unija in delodajalci med sabo v svojil\ sporih najlagtje pobotajo šele ko Jik kdo oboje sa-straši s "komunisti", to mi nikakor ne gre v glavo! Kaj pa, če bl "komunistov" ne bilo, kako b* * Pkltt* Murray ter jeklarski magnati potem mogli spora* MACHINE POWER The Secret of Productivity MEN + ANIMALS + MACHINES = GOODS PER HOUR /Milico Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Soba je bila velika, a prazna, v primeri s podstrešno Cilenško-vo brezupna. Stara postelja, z deskami na dnu, je bila pokrita s slamo. Omara je bog ve na kak način izgubila dve nogi, miza je imela eno dodelano. Stoli so tako škripali, da si človek ni upal sesti nanje. To je bilo vse. V kuhinji je bil razbit štedilnik, poleg pa ena sama klopica za posodo. Ko sta Korenova — Smon je bil dal po nekem fantiču prenesti njuno prtljago sem gor — padla v to sobo, se ju je lotil popoln obup in Zofija je odločno povedala, da v tem brlogu ne bo stanovala. A Koren je bil popolnoma nesposoben* da bi vsaj malo uredil to razbito ladjo. Pri tem se je Smon izkazal pravega mojstra. Teden dni se je ukvarjal s tistim, nad čimer sta Korenova tako naglo obupala. Slama v postelji je ostala sicer slama, a Smon je prinesel svoja dva prta in z njima lepo po vojaško pogrnil posteljo in jo nato prekril z odejo. Popravil je stole, da niso več škripali, popravil je omaro, uredil štedilnik. Ne le to. Prazne, hladne stene je okrasil z umetnimi, po kmečkih rokah narejenimi rožami. Vmes je razobesil podobe šolskih učencev, ki so nekatere bile kar lepe. Mizo je pogrnil in v lončič vtaknil rože. Ko je bilo vse urejeno, se je Zofija nekoliko pomirila. Morala bi priznati, da se mu je res posrečilo iz umazanega brloga napraviti sobo vsaj za prvo silo. Toda Smona je sovražila in ga ni hotela niti videti. Zares, kar upiralo se ji je, ko je le videla njegovo senco. To sovraštvo je bilo brez pomena. Ako bi se uprla, bi morala na ulico, na dež ... . On sam pa, se je zdelo, se ni mnogo zmenil za njeno so vino. Lteboa-Powor Point: Jacob Bergaafc Maple Heights: Frank Volkar. Warren: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliquippe: Geo. Smrekar. Ave 11a: Frank Bregar. Carmlehaels: Anton Zupančič. Craftaa-Maoa Raa: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: Jacob Pav-Č1Č. Export: Jos. Brits. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Henamie: Anton Zornik. Johnstown In okolica: Frank Cvetan. L« t robe: John tn Mary FradoL Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna sastopnlka sa Proletaree, Ameriški ^rutinski koledar in Majski Glas u sapadno Penno Anton Zornik, Henaiaie, sa CsaMbrls in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Jekaetewa. WASHINGTON. Roatoa: Fred Medvešek. Seattle: Lucas Debetyak. WEST VIRGINIA. Elm Grave t Frank Kosom. Star City i Lawrence Selak. Tboasasi Lenhart Werdlnafc. WISCONSIN. Milwaukee ia Wast Allia: Louis Bar* borich. Sheboyfcaa: Frank 8tih. Wlllard: Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer In okolica: John H. VC*» zisnik. Rock Sprlacs: Frank Remits. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 2«th STREET Tel. CRawford 7-ISIS OFFICE HOURS: 1:3« to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) C:S0 to l:3t P.M. (Except Wfcd., Sst. and Sun.) Residence: St t Shtnston Rd., Riverside, III. rhnnc Riverside SIU ZA UČNE TISKOVINI VSKH VRST PO ZMIRNIH CKNAH Si VEDNO OBRNITI NA UNUSKO TISKAHNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3US 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, UL PROlfTARIC M TISKA' PRI MAS t mož. ki m Uvel zaman Nihče v zgodovini ameriškega delavskega gibanja ga ni še nasledil Bilo je na tisočo borcev pred njim in su njim — toda niti enega, ki bi bil v delu, v jeklu in na nakovalu tako preiskušen kakor je bil Eugene V. Debs. Umrl je 20, oktobra 1926 Dogajajo se zanj ob takih obletnicah Spominske svečanosti, a v sedanjem ozračju reakcije jako pojemljo. To je znamenje, da ameriško ljudstvo, ne samo delavsko giba- poru je mnogo čital. Ob neki! priliki mu je Victor L. Berger priporočil, naj čiU te in te socialistične knjige, in Debs je to storil. Postal je socialist in se vsega posvetil deHi in boju za socializem. L. 1900 ga je socialistična stranka prvič nominirala za svojega predsedniškega kandidata. Dobil je 96,116 glasov; 1. 1904 jih je dobil 402,321; 1. 1908, 420,973; 1. 1912, 901,625; 1. 1920, 919,799. EUGENE V. DEBS nje, potrebuje novega takega človeka kot je bil on. Pol stoletja na fronti — to je bil Eugene Victor Debs! L. 1875 je pristopil v bratovščino loko-motivnih kurjačev v Terre Haute, Indiana; in od tedaj* do svoje smrti je bil v delavskem gibanju vedno aktiven. Dve leti po pristopu v imenovano unijo je bil izvoljen za urednika njenega glasila, 1. 1878 pa za njenega glavenega blagajnika. L. 1879 je bil izvoljen za tajnika mesta Terre Haute, 1. 1885 pa je bil izvoljen za poslanca v 'zakonodajo države Indiane. Širši ameriški javnosti je postal znan 1. 1894, ko je vodil stavbo železniških delavcev v obaatih Great Northern in Pull-manove družbe. 2e dve leti pred tem je odstopil od Bratovščine lokomotivnih kurjačev in ustanovil American Railway Union v Chicagu, v kateri so bili stavkarji organizirani. To je bila ena največjih st^vk tedanjega časa, in vsa Amerika se je morala zanimati zanjo. Kapitalistično časopisje 'je slikalo Debsa ,za nevarnega "hujskača", in posledica te gonje proti stavkarjem in Debsu je bila, da so kompanije izposlovale "injunction" (sodep prepoved) proti umešax?nju stavkarjev v "privatne zadeve" omenjenih družb. Debs se na prepoved ni mnogo oeiral in se je boril naprej. Za ta "greh" je bil obsojen in pre- mami nobenih privilegijev. Jetniki in čuvaji so ga.vzljubili in nihče izmed njih ne bo pozabil vse svoje žive dni jetnika, ki je bil mod njimi zato ker je povedal resnico o vojni. Ko se je vrnil iz ječe. so ga pozdravljale množice in vse časopisje je pisalo o njemu. H« Daugherty, tedanji, generalni pravdnik v Hardingovemu kabinetu, je Debsa posvarit naj ne izrablja svoje "notoritete". S tem mu je namignil, naj se umakne agitacijskemu delovanju za socializem. Debs se ni umaknil in je v polni meri izrabil svojo "notoriteto". Kp so prišli na dan korupcijski škandali v Hardingovi administraciji, v katere je bil v veliki meri zapleten tudi H. Daugherty, je Debs rad omenil opazko o "notoriteti". Dtbsova je hila za po pad ena v poštenju, socialistični agitaciji in "veleizdajništvu". Daugher-tyjeva notoriteta pa v "patriotizmu" in neizmerni lojalnosti do — dolarja! "Patriotje", kakršni so zahtevali da se Debaa po M je v ječo. so kradli milijone, pri tem pa se ovijali z zvezdnato zastavo ter tako oglašali svojo veliko "ljubezen" do "ameriških institucij", katere je treba bra-| niti proti vsakomur, ki jih "na-| pada". Po prihodu iz ječe je Debs mnogo pisal — in vse kar je napisal je bila agitacija proti ko-rump ranim kapitalističnim strankam in za socializem. Ko si je toliko utrdil zdravje, da je mogel na shode, je šel na agitacijo in nastopil v vseh večjih in v mnogih manjših mestih. Sep-, tembra 1925 je govoril na shodu, ki ga je aranžirala J. S. Z, za časa konvencije Slovenske narodne podporne jednote v Waukeganu. To je bil edini popolnoma jugoslovanski shod jugoslovanskega delavstva, na katerem je govoril Del*. V svojem poročilu uradu soc. stranke je dejal, da že dolgo ni bil tako vesel kakor na tem shodu, ki mu je jako ugajal. Aprila 1925 je Debs napisal članek za jubilejno številko "Proletarca" pod naslovom "Dva desetletja borbe". E. V. Debs je bil izvoljen za predsednika ameriške socialistične stranke po prihodu iz ječe. Ta mandat mu je dala v priznanje za njegovo neumorno delovanje, kajti soc. stranka kot taka navadno nima predsednika, ampak le eksekutivnega tajnika in eksekutivo. V jeseni 1925 in v začetku 1926 je Debs še nastopal na shodih, a zdravje mu je bolj in bolj odpovedalo, zato se je moral vrniti domov in se podvrgel zdravniški oskrbi. Septembra 1926 je bil poslan v Lindlahrjev sana-torij blizu Chicaga, v katerem je ozdravil ko je prišel iz ječe, toda tedaj mu tudi najboljši zdravniki niso mogli več pomagati. Dne 20. oktobra 1926 je iznen-dila svet vest, da je veliki socialist Eugene Victor Debs umrl. Rojen je b i dne 5. novembra 1855 v Terre Haute, Indiana. sedel v ječi šest mesecev. V za- Meseca junija 1918 je govoril na shodu v Cantonu, O., proti vojni in naglašal, da je vojna, v katero je bil svet tedaj zapleten, vojna imperialistov in kapitalizma, ki je pognal narode v krvavo borbo za svoje trge, kolonije in osvajanja. Obsojal je vstop Amerike v vojno, in v tem kritiziranju ni izbiral besed. Re-porterji, ki so bili poslani na shod, so o govoru poročali svojim listom, in pri tem se je odlikoval posebno eden Hearstovih listov, ki je s kričečim naslovom naznanil Debsov " vele izda j ni-ški' govor. Dne 20. junija 1918 je bil v Clevelandu radi govora v Cantonu na povelje federalnih oblasti aretiran. Obravnava je bila dolgotrajna. / Porota ga je spoznala krivim v štirih točkah obtožnice, in dne 14. septembra 1918 ga je zveani sodnik D. C. Westenhaver obsodil na desetletno zaporno kazen v Mounds-ville, W. Va. Zagovorništvo jc vložilo proti obsodbi priziv na zvezno vrhovno sodišče, katero je dne 10. aprila 1919 potrdilo Umrl jo torej v starosti skoro 81 izrek imenovanega sodnika. Dne I 'ct- 13. aprila 1919 je Debs nastopil svojo "kazen". Decembra 1921 ga je predsednik Harding na pritisk propagande za osvoboditev Debsa izpustil, a državljanske pravice mu niso bile povrnjene. V ječi se je njegovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo, ker ni AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1950 KMALU IZIDE CENA SAMO $130 Naročita naslovite PROLETAREC 2301 Sfe lowitdoU Ave A Chicago 23, m. • Bfll Njegova .soproga Katherine mu je bila zvesta družica v življenju. 2ene agitatorjev, kakršen je bil Debs, nimajo prijetnega življenja, ako ne čutijo ena« ko kakor oni. Katherine se ni pritoževala. Kadar je prišel domov z agitacije utrujen, ali iz ječe, je v njeni oskrbi kmalu dobil novih moči in se zopet podal na pot. Doma pa je pisal in čital, ali pa se pogovarjal s številnimi sodrugi, ki so prihajali v Terre Haute. Njegov brat Theodor, tudi že starček, se je včasi pritoževal, da vzamejo Debsu taki obiski mnogo dragocenega časa. Theodor je vodil Debsovo pisarno, odgovarjal na pisma, kore-spondiral glede shodov in predavanj ter pomagal Eugenu kakor je mogel. Tudi Theodor j« že med pokojniki. Debsovo truplo je bilo prepeljano iz Chicaga v njegov rojstni kraj, kjer se je vršil pogreb, nato pa je bilo v Indianapolisu upepeljeno. Tisti, ki so tja preganjali, so danes pozabljeni. Le malo jih je, ki vedo ime sodnika kateri je Debsa obsodil ns desetletno ječe. Debs živi, kajti to kar je se* jal, mora živeti. In sejal je nauk bratstva ln ljubezni. Boril se je proti krivici, a ni sovražil kri-vičnikov, pač pa sistem, kl Jih omogoča« Petdeset let v borbi sa pravico, resnico in človeštvo, to je bil Eugene V. Debs. Bil Je lojalen od dneva spoznanj 9 do konca. Socializem mu je bil cilj, in umrl je v prepričanju, da bo cilj dosežen« le-ni se varal. ~~ Nekaj slika o obravnavi proti Raiku in drugim obtožencem v Budimpešti (Kanec s 1, strani) čani Tita v rokah, ker imajo o njem kompromitirajoče podatke še iz fašistične Jugoslavije ali iz drug* svetovne vojne, podatke, ki kažejo Titove zveze z Američani, prav tako, kot imajo v rokah tudi druge današnje politične osebnosti v Jugoslaviji." Tudi ta izjava pomeni gotovo napredovanje. V obtožnici so na vse mogoče načine dokazovali, da narodoosvobodilne borbe sploh ni bilo, oz. da se je ljudstvo borilo kot posamezni partizanski junaki, brez vodstva, sedaj pa pravijo, da je bilo vseeno neko vodstvo, da je vodil borbo maršal Tito — kljub temu da so ga imeli Američani "v rokah". Brankov je imel nalogo, da kot star preizkušen strokovnjak "obširno" analizira "izdaio" jugoslovanskih voditeljev. Poglejmo in primerjajmo samo dve njegovi izjav}: ". . . izdaja, ki so jo izvršili Tito, Kardelj, Djilas in Ranko-vič proti mednarodnemu delavskemu gibanju, proti jugoslo-• vanskim narodom in proti ZS-SR, ni prišla po resoluciji Informacijskega urada, temveč že zdavnaj prej". Brankov to takole dokaže: "Tito je med vojno leta, 1944 ali ob koncu 1943 dovolil angleški in ameriški vojaški misiji, da lahko pride v njegov štab na osvobojenem ozemlju Jugoslavije." Brankov pravi, da so imeli an-gloameriški predstavniki n a maršala Tita velik vpliv, ker se je štab, skupno z njim (kdo je torej vodil revolucijo?) preselil ob zračnem napadu na Drvar na otok Vis. Dalje je zaradi tega Tito "skoraj" pristal, da Angleži ob trenutku osvoboditve okupirajo Dalmacijo zato, ker se je Tito "skoraj" odločil, da bi odklonil sodelovartie sovjetskih čet pri osvoboditvi Beograda. Ker se Brankov ni mogel spomniti vsega, kar mu je bilo naročeno, mu je predsednik "prišepetaval". Primer od številnih: "Da se nekaj pripravlja, sem prvikrat zvedel 1. 1947, ko me je Rankovič maja pozval v Beograd. Reči moram, da je že leta 1945 izjavil, da položaj na Madžarskem ni stabilen in da se bo nekaj zgodilo." Predsednik: "Da, pravkar sem vas hotel opomniti. Čakal sem samo, da končate stavek. Torej niste leta 1947 prvikrat slišali, da se nekaj pripravlja?" Brankov: "Da, že prej sem slišal, da položaj na Madžarskem ni stabilen, da vodijo na Madžarskem politiko, ki nasprotuje jugoslovanskim koristim." Predsednik (je vpadel v besedo): "Gotovo ste hoteli reči, da nasprotuje Titovim koristim." Brankov: "Da, da . . . Tako sem hotel reči . . ." (Te navedbe prenašamo natanko po posnetkih procesa na gramofonske pjošče, ki jih je prenašal radio Budimpešta.) Podobno je potekalo tudi zasliševanje drugih 6 obtožencev. Vse je šlo hitro. Vsi obtoženci so bili zaslišani v treh dneh in vse njihove izjave so skupaj trajale samo 15 ur. Vnaprej pripravljeni mehanizem je odlično funkcioniral in vsi igralci so znali odlično svojo vlogo. Predsednik sodišča je znal spominjati in sugerisati, javni tožilec je znal čim manj spraševati, obtoženi pa so znali čim več ."priznavati". Zanimiv je tudi Gyoergi Pal-ffy v svojih izjavah. Ta priznava, da je imelo njegovo delo v armadi več Vej. Najvažnejša je bila: kadrovska politika. "Tri leta sem bU šef političnega oddelka armade in ves ta čas ni priM niti en delavec na vodilni položaj. Nasprotno sem množično sprejemal v armado oficirje stare Hortyjeve armade, ed katerih se jih je mnogo vračalo iz zapada. Ti oficirji so bili šovinistično in fašistično nastrojeni. Hitro so napredovali, podpiral sem jih in postavljal na visoke položaje." Zdaj pa res ne vemo, ali Je to velika laž, ali pa je "slavni" CK KPM spal med tem časom spanje pokornika — ali pa — to bi bila tretja kombinacija — je delal isto, kar je potel Palffy vsa tri leta. O pričah, ki jih je pripeljal tožilec, pravi TASS, s čimer je storil slabo uslugo organizatorjem tega procesa: "Vse priče so navadni vohuni hortyjevske policije, provoka-torji, plačani morilci, trockisti in fašisti vseh vrst". Po govoru tožilca, ki je hotel opravičiti to burko in je tožil, da so se na procesu le malo ba-vili s psihologijo obtoženih, ker so le "ugotavljali dejstva", je bila razglašena obsodbo, ki je naslednja: Laszlo Raik, Tibor Senji ter Andrasz Salai so obsojeni na smrt, Pal Justus ter Lazar Brankov v dosmrtno ječo in Milan Ognjenovič na 9 let ječe. Vsi obtoženi so obsojeni tudi na izgubo političnih pravic ter zaplembo premoženja. G. Palffi in Bela Korondi, za katerih krivdo je madžarsko ljudsko sodišče ugotovilo, da ne spada v njegovo pristojnost, bosta izročena vojaškemu sodišču. (Konec s 1. strani) tudi delegat na njenih konvencijah, pomagal na njenih shodih ter priredbah in agitiral zanjo kolikor je zmogel po svojih močeh. Zelo je čislal pokojnega Josipa Zavertnika. Ako mu je zdravje količkaj dopuščalo — prišel je na sejo, na shod, na priredbo ali kar že smo imeli tudi če je še tako snežilo ali pa pritiskal mraz. Zameril se je vsled svojih nastopov marsikomu, a nikoli ni kritiziral ali koga "oiimfal" iz zlobe. Bil je take nature, da vse, kar ie storil, je delal pošteno in mislil pošteno. Vsakdo pa, ki je aktiven na našem društvenem in političnem polju, pa ima tudi nasprotnike/ne samo prijatelje. Ob pogrebu Jožeta Radelja smo videli, da je imel na svoji zadnji poti edino prijatelje — nobenega nasprotnika več. Časten mu spomin. Preostalim nhfte sožalje. V Proletarcu si je Joseph Radelj ohranil časten spomin. Onui»vo v boj vabi (Konec s 2. strani.) Ampak ne gre se zaraditega— niste vabljeni, da bi mu dali za to kako priznanje. Vabljeni ste na njegovo prireditev. Slovenski delavski dom, ki je bil otvorjen leta 1927, Je ponos našega naroda v tem dety mesta in sploh vsepovsod, tma krasno dvorano z dobro akustiko, fin oder, kulis v izobilju in vse druge ugodnosti. Glede akustike slovi ta dvorana za eno izmed najboljših, kar jih poznamo v slovenskih naselbinah. Naj še enkrat ponovim njen točen naslov, da si ga zapomnite, Ko boste na poti na našo priredbo: Slovenski delavski dom, 15335 Waterloo Rd. To^je na severni strani našega mesta, v bližini Euclid zabavališčnega parka, ob jezeru Erie. In ne daleč od collinwoodskega železniškega mosta. Ako pridete s poulično, vze mite karo St. Clair-East 152nd-Euclid Beach in izstopite na Waterloo Rd., na oglu East 156th Street. Vstopnina je k popoldanskemu programu in za plesno zabavo zvečer 75c. Če pa bo kdo hotel ven in se potem pozneje vrniti, bo moral plačati enako vsoto. Tako je bilo zaključeno na seji. Pisec ni glasoval ne za ne proti — a večina odločuje. Seveda bomo imeli spored. Kakšen? Zato vas vabimo, da pridite pogledat. Vsekakor boste uživali vprizoritev igre "Svet brez sovraštva". Igralci v nji so iz Fordovega krajestva in iz cesarstva GM, ki se imenuje po naše in po ameriško Detroit. Vodja igre bo F. Česen, ki je veščak v dramatiki. Kdo drugi še pride na to našo slavnost? Joseph Culkar, glavni predsednik SNPJ, ki bo imel o razlaganju 45-letnice jednote glavno besedo in seveda, čuli bomo tudi par drugin, ki bodo povedali kaj in kako. Ples bo v obeh dvoranah. — Frank Barbič. Koj je "prova slika" v Sovjetski zvozi O USSR sedaj v raznih listih veliko piše žurnalist Joseph Newman, eden izmed korespon-dentov dnevnika New York Herald-Tribune. Prišel je v Moskvo za poročevalca omenjenega dokaj uglednega lista spomladi 1947. Kot vsi drugi resni žurnalisti, hoče biti v svojih člankih objektiven in pravičen, a že v prvem članku je dejal, da tam ni imel v od pošiljanju svojih depeš ni-kake svobode, da so bili vsi ameriški reporterji z ameriškim osebjem ambasade vred označevani za špijone — in tako je dobil vizo za odpotovanje v Pariz, a ko jo je iskal, je vprsšal, ako se bo za svoj list smel vrniti za poročevalca v Moskvo. Tsm so bržkone sumili, da bo storil isto kot drugi ameriški reporterji, ki so bili v Moskvi ter smeli tu pa tam pogledati tudi v okolico. Povratek so mu odklonili. Newmanovi članki, oziroma poročila, so zanimivi in v Moskvi bi se lahko is njih in iz drugih takih naučili, da bi bilo bolje s cenzuro prenehati, ter dati teei žurnalistora toliko svobode kolikor jo imsjo sovjetski žurnslisti v New Yorku in v Washingtonu, in kolikor jo imajo uredniki raznih listov v tej deželi. Neumno je, da bi moral biti ves tisk ene države urejevan v enem in istem tempu, ves po enem kopitu. Članke reporterja Josephs Newmana čita sedaj stotisoče ljudi že iz rsdovednosti, ker vedo, ds dokler je bil v Moskvi, jih ne bi smel pissti ns tsk način. Mar naj bi kar iz Moskve zabavljal po miH volji, pa bi ne dosegli toliko čitateljev, ne tolikšne pocornosti. RAZGOVORI (Konec š 2. strani.) orožja Huertovi armadi. V tem zavzetju je bilo ubitih dvesto Mehikancev1 iri šestnajst ameriških mornarjev. Wilsonov namen, če tudi dober, da s tem ovrže Huertovo vlado, je vendar napravil ravno nasprotno. Utrdil je njegovo vlado. Kajti to je bil napad tujega orožja na suvereno državo. (Dalje prihodnjič) Naše gibanj* Na veselicah in drugih takih priredbah, katerih je precejšno število na našem koledarju, bo precej prilike za delo za naš list. Urednik Zsitz omenja, da je letos manj dohodkov kot pa lansko leto — dočim so stroški isti če ne večji. Čaks nas veliko dela. Naravno zdravljenje ras če se vrežemo v prst, začne rana takoj krvaveti in s tem je že narava sama začela svoje zdravljenje. Kri, ki teče iz rane, izpere vso umazanost in vse' škodljive snovi, ki so prišle v« rano z nožem, s črepinjo ali s čimerkoli smo se urezali. Zato je najbolje, da rano takoj malo pritisnemo od strani, da močno » zakrvavi, nato jo zatisnemo. Če ni velika, jo zatisnemo kar s prstom, ki mora biti seveda popolnoma čist, ali pa jo obveže-mo. Pri mali rani se ustavi kri sama od sebe, na prerezu se kri sesede in strdi ter tako rekoč odprtino zamaši. Ta krvavi ob-' ronek varuje rano pred zunanjo nesnago in tudi pred sunkom in« udarcem, V notranjosti pa strje-} na kri zopet združi krvne žilice, * ki so bile prej prerezane, in se4 tako napravijo nove krvne cev-/ ke. Okoli rane koža pordi ali-celo oteče; kri se živahneje dovaja, da se čim hitreje tvorijo nove stanicc, novq meso in koža. Ko zraste nova kožica, odpa- . de strjeni krvni obronek: narava je dovršila svojo zdravniško na-^ lego. Pri večjih ranah je seveda" nevarnost večja in se moramo, zateči k zdravniku. Ifer je ranaf, močno odprta, pride vanjo vec • nesnage in strupenih snovi, zato ' se lahko okuži, kar imenujemo gnojenje ali celo zastrupitev * krvi. Zdravnik mora torej rano., razkužiti. Ali naj imamo rano obvezano ali ne? Pod vplivom zraka se rana celi in zdravi hitreje; torej bi bilo bolje, da je ne obvezujemo. Toda kdo nam jamči, da se % odvezana rana ne okuži ali da se vsled sunka ali pritiska zopet ne * odpre? Zato je vsekakor bolj pametno, da rano obvežemo. Hinavsko pravilo: "Poslušaj me, kako učim, a ne glej me, kaj delam." NE ČAKAJTE, " da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem . prihranite uprgvi na času in stroških, ob enem pa »zvršite svoio obveznost PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO *, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno T KI, KFO NI: (Anal 0-7171—4-7173 ............II00I0I.......................... Dobro pravilo: Besede miče- jo, vzgledi vlečejo!" er ___ Ker predsodki niso zidani na resume, jih je z logike nemogoče uničiti. — Tyron Edwards. kaj lahko stori vsakdo izmed nas v korist PROLETARCA"? M 0 Pridobivajmo mo NOVIH naročnikov e O*navijajmo naročnino TOČNO čim poteče • AglUrajmo med drugimi naročniki, ga store Isto • Prispevajmo v PROLETARČEV tiskovni sklad ln prlporočajmo to tadi drufim e Oglašajte v PROLETARCU yrlredbe društev ta drage stvari • Naročajt« slovenske la an*l#ke knjige ki PROLETARČEVE knjifarn« • Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, kl tega Ip niso storili e Naročite KOLEDAR tndl svojcem v starem kraja la enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori za nai list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovali! A Yugoslav Weekly Dovotod to »h« Inferos! of iKo Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2188 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., November 9, 1949 VOL. XLIV. Beauty of Free Enterprise "OUTDOOR AMERICA," the organ of the Izaak Walton League, runs an interesting editorial in its October issue, entitled "Food for Thought." It starts off this way: • In 1923, a very important meeting was held at the Edgewater Beach Hotel in Chicago. Attending this meeting were ten of the world's most successful financiers. Those present were: The president of the largest independent steel company;- The president of the National City Bank; The president of the largest utility company; The president of the largest gas company; The greatest wheat speculator; The presinent of the New York Stock Exchange; A member of the president's cabinet; The greatest "bear" in Wall Street; Head of the world's greatest monopoly; President of the Bank of International Settlements. Certainly we must admit that here were gathered a group of the world's most successful men. At least, men who had founc the secret of "making money." Twenty-five years later let's see where these men are: The president of the largest independent steel company— Charles Schwab—died a bankrupt and lived on borrowed mone> for five years before his death. • The president of the greatest utility company—Samuel Insull—died a fugitive from justice and penniless in a foreigr' land. The president of the largest gas company—Howard Hopsor —is now insane. The greatest wheat speculator—Arthur Cutten—died abroad insolvent. The president of the New York Stock Exchange—Richarc Whitney—was recently released from Sing Sing Penitentiary. The member of the president's cabinet—Albert Fall—wa* pardoned from prison so he could die at home. The greatest "bear" in Wall Street—Jesse Livermore—diec a suicide. The head of the greatest monopoly—Ivar Krueger—died c suicide. The president of the Bank of International Settlements-Leon Fraser—died a suicide." • Since the Izaak Walton League glories in outdoor sport and especially fishing, we are not surprised to find it go on from there to draw the moral these "successful" people should go in for out door living. We are highly in favor of outdoor living—in fact that's one reason why we want a Six Hour Day is so that there will be more outdoor living; but as we remember it, some of these fellows were quite outdoor enthusiasts too, and all the healthful surroundings evidently were more than offset by other environmental factors that go with financial "success." Out of capitalism we don't expect the workingman to get much except a living, and such warmth of love ahd friendship, such wisdom and perception of beauty, as he manages to make a part of working class life. The folks listed above are supposed to be the beneficiaries of the system. To get "there," in the sense that these folks got "there" seems to be the great objective of those of our class who do not join with us in trying to end this system of the exploitation of man by man. It makes us ask again, even on their own basis of judgement, is it worthwhile going after? Is it any better than drinking poison because it comes served in fine cut glass? What is there in capitalism to make anyone want it?—Industrial Worker. REFLECTIONS By Raymond S. Hofses American workers who insist of potatoes upon maintaing an economy under which there is prosperity for them only'when they can be profitably used by private industry should thank God for waste. Without waste the trickles of unemployment that are now cutting furrows in our "American Way of Life" already would be a devastating flood. As a matter of fact, while most workers don't take the trouble to reason things out, they are grateful every time the government— which has become the major instrument for waste—does something that is costly to society as a whole but immediately beneficial to them. For instance: Here Jn the city were this column is being written clothing workers are quite happy because styles in uniforms for some of the armed services are being changed. The change means that much valuable clothing is about to be scrapped. But it also means that the owners of clothing factories are going to be able to make a profit by hiring some workers who have been unemployed for a while. And, so, while* both owners and workers will continue to gripe about high taxes, thos< uniform changes are ONE item o waste that they will not want tc dispense with. It's all very human—and qulU in keeping with the personal and immediate viewpoints which capi talism engenders. If it can be understood and remembered that the Amerlcar private-profit economy still has thf appearance of a going concern because of its tremendous capacity to absorb waste, It will be easier to understand the general economic policy of our national administration, past, present and future Buying eggs by the billions and storing them until they are no longer fit to eat is a form of waste that is delaying the collapse of the capitalist system. So is paying Building of multi-billion dollar war planes which military men decide are obsolete, even before those instruments of destruction (which also is the highest form of waste) leave the ground, is waste. And so is the Atlantic Pact program for financing the development of strong military machines in other nations. But while such devices postpone the profit economy's demise they also make the end more certain. And if anybody says that all those things are "necessary" Socialists can gladly agree, because the fact that they are necessary, and that clothing workers and farmers and steel workers and the general economy could not exist without that sort of thing, merely strengthens our point, which is that cspitalism is forcing America to do things that are inevitably going to result in disaster. Over 10,000,000 Veterans File Dividend Claims WASHINGTON—More than 10,-000,000 World War II veterans have ipplied for the special life insur-ince dividend to be paid next year .he Veterans Administration announced. The applications, available at all )ost offices and veterans' centers, eings could not find a better incentive for working effectively and producing abundantly than merely to provide profits for people who owned the machinery of production. But we were sadly aware of the fact then, as we are now, that profits ARE the lure to enterprise under capitalism. What puzzles ua, however, is that most of the people who are satisfied to live under a profit economy and who vote to preserve that kind of economy are the loudest shouters against profits. Every week /we read the protests in good union publications: "Landlords COULD provide better homes for workers if they'd sacrifice some o( their profits." And, "Higher wages COULD be given to aiipin if the owners of industry would teke the txtra costs out of their profits." And so on . . . and on . . . and on! What we want to know is, what incentive is there for landlords or corporations or anybody else to sacrifice profits if the primary incentive for human activity is to make profits? And why, under a pqpfit economy should anybody finance anpther's home if there is no profit in it? We just oanft understand how anybody who is in favor of a profit economy ahould object to profits. Isn't that the game they insist upon playing? Surely, so long as we depend upon the profit motive to cause individual to build houses and establish industries, wc can't get those necessary activities in any other way. But, of course, it wouldn't have to be so. We could build for ourselves angl set up industries for ourselves and take over those resources that now exist and operate them for ourselves— if we'd decide to do so. Then our incentive would come from our own desires for the good things of life. That's what Socialists would like workers to do: Cooperate for the welfare of everybody instead of for the profit of a few. But what a terrible thing it would be if neither worker nor capial-ists would have any incentive to do anything! What we w4nt workers to understand is that they are always making a choice and must abide by their own decision. They must either pay tribute to the profit-taker, organize a cooperative economy or etaTv* io death for want of incentive to produce what life requires. So why talk unkindly of profits if you approve of the profit system?—Reading Labor Advocate. Why is Your Tax so * High? Because Some Big Fellows Cheatl More and more taxes are escaping Uncle Sam and local governments through the "charity trust" loophole, according to reports. The nature of this scheme was revealed about a year ago by Senator Gharles W." Tobey (Rep., N. II.). He investigated and found that a wealthy man named Royal Little combined a number of textile companies into his 'Textron empire," put hia profits in a half-dozen "charity trusts" or "foundations," and thus avoided paying about $3 million ttaxes. Such "trusts"' or "foundations" are tax-free on the theory that they use their income for "religiou>, educational or charitable" purposes. Soma Variations of this "loophole" were described recently. At St. Louk, a government attorney told s Federal court that the Century ElecUic Company "transferred title to its foundry" to Wil-llam Jewell College, then leased the foundry from that college. By this arrangement, the company was relieved from paying local property taxes and $300,000 in Federal excess profits taxes. In othqpr words, the foundry and ~ r* «t its profits can't be taxed because they now are owned by an educational institution. Meanwhile, the company, which originally owned the foundry, still uses it, paying tax-free rent to the college. This "tax-saving device," the government attorney told the court, "is being med more and more widely, and places a heavy burden on other taxpayers." They have to pay more, because'the "loophole" users escape their share. ""From Omaha, Nebraska, comes a repprt that a 35.000-s ere California "cotton ranch," worth $0 million, i.nd a 65,000-acre Montana "wheat ranch," valued at $2 million have been bought by a corporation snd turned over to a "religious foundation," which will get the profits and pay no taxes. Moreover, the corporation can deduct a large part of this "gift to charity" from the Uxes It pays to Uncle Sam. Many more examples of this tax "loophole*' and Its variations have been revealed recently. 4Welfare State'Is Terrible on The Poor Business Man! i But He Hat the Money to Buy 'Baubles' for 'Oni/ $3,200 to $4,900 a Throw This editorial is about "baubles" and the "Welfare State" with a few observations on taxation—a strange assortment—but they are all related. First as to the "baubles." A friend who has a few dollars in the bank and a very pretty wife, the other day received from a big jewelry firm a sort of "personal letter" enclosing photographs of "mere trinkets'1 in the way of jewelry which the advertiser thought our friend would like to pick up for his pretty wife. There was a bracelet for "only" $3,200 but really worth $4,900; a couple of earrings for "only" $3,900, really worth $6,900; and a cunning little ornament for a pretty woman's dress for "only" $4,900, but really worth $7,500. Needless to say, our friend is not a railroad worker, a plumber, or a coal miner. He's in business. Wasn't very well-to-do when the New Deal appeared in 1933. He has been living ever since under what Senator "Bob" Taft and Senator John Foster Dulles call the "Welfare State." According to those worthy gentlemen, the "Welfare State" has our beloved America on the brink of ruin. In the old days, our friend never thought of buying trinkets for $3,200 or $4,900 per trinket. Those were the days when Hoover and the "best minds" ran the country. Now after 17 years of the "Welfare State" our friend is tempted to buy one or two of those "baubles" for his pretty wife and he has the money in the bank to pay the bill. In other words, he is like businessmen from one end of this country to the other. They were never so prosperous as they are today. Nevertheless, many of them are jittery over the "Welfare State" and on the slightest provocation cry out to high heaven that Uncle Sams tax collectors are depriving them of "every cent they earn." Undoubtedly, you have heard some of them And that fetches us to taxes. In the 80th Congress, the Taft-Republicans and the Byrd-Democrats put over the "rich man's tax bill." It cut the poor man's Uxes a little but it did wonderful things for the rich man. Now the Treasury is in the "red." You see, we have to pay interest on the debt piled up by the last two World Wars; we have to sustain great armies, navies, and air forces in order to head off Worl& War III; and we have to take care of tens of thousands of our "boys" who were physically wrecked in our various wars. It costs a lot of money. I i Our great corporations and our multimillionaires made plenty of money out of the two World Wars. They are making money out of the military preparations which are going on now. They stood on the sidelines and cheered when our "boys" were marching away to the battlefrortts but now they are squealing like stuck pigs because they are asked to help pay the bills_ Labor. PEOPLE DO IT By Henry Jones Reverse Visitor — "Your son is rather small for his age, isn't he!" Fond Mother — "Oh, no; most boys of his age are overgrown, I think." Signs of the Times: The Army has at last quit participating in lorse shows; it has only 327 horses eft and these are mostly draft animals----The Chicago Trib, staunch supporter of the Hickenlooper hide-the-atom game, frontpages a cartoon depicting the Russian and US A-bombs as hallowe'en pumpkin-heads saying "Boo" to each other, and in contrast the world serving up a pumpkin pie of atomic energy as a world-wide blessing, presumably for industrial use, a feat difficult to achieve with secrecy. . . . The Knightstown, Ind., Methodist church is owner of the Blue Moon Tavern, and intends to keep it as a money-maker. • • e To keep the seven top Nazis locked up in Spandau prison takes a prison staff of over 400, costs west Berlin $107,000 a year, and the victors large sums besides that. U.S. alone pays over $50,000 a year for the military personnel it keeps at thc prison. Could the flies have captured the fly-paper? • • • Another jail note: Chicago News runs a fine big picture of the first prisoner entering his cell at the city's spick and span new lock-up. Wonder will tke victim treasure this picture among Ms souvenirs, and show it to his grandchildren to show that he was a first citizen too—and maybe even* turn his nose up at the D.A.R.? • • • Another use for Chicago jails: To yield evidence and make witnesses willing to testify against others to their own embarrassment. Chicago papers record as though it were nothing worthy of comment or surprise that in a rape case, an alleged victim of the rapist understandably unwilling to testify was "sentenced to county jail for two years for contempt of court," if one can belle the Chi Trib on that which we hope must at least have length of sentence wrong. After one night she said 'Tve got to get out of here. I can't stand another night," but had to spend the week-end because no court was in session to act. . . . In the ages that are usually viewed as the horror chamber of history, it used to be believed that a jvit-ness gave more believable testi* mony if it was obtained under torture. To make a person testify against another by sentence for contempt of court is dangerously close to these hideous practices of the past, and sounds like underground news from some totalitarian regime. Referendum on Atlantic Pact In a referendum on the Atlantic Pact, the national membership of the Socialist Party voted that: "The Socialist Party, recognizing that the Pact lfcs been ratified and that there has been a wide divergence of opinion among Socialists. as a Party neither approves nor condemns ratification of the Pact, but insists that, under it, the United SUtes must not be committed to the automatic grant of specific military appropriations to our allies. "We oppose the inclusion of Spain in the Pact, direct or indirect lid toward the maintenance of French, Dutch or any other imperialism and intervention in the internal affairs of any country. We believe that the United SUtes ii under tke obligation to work, hrough the United Nations, for aft 2nd to the armaments race undir effective controls." Fifty-seven percent of those voting in the referendum voted for the above poslUon. Twenty-eight percent of the voters declared that: "The Socialist Party disapproves the North Atlantic Pact and condemns 1U raUfication by the Senate:** and fifteen percent voted that: "The So-6lel|st Party approves the North Atlantic Pact and approves the »effete ratification of it." Advice to vacationers: Decide on all the clothee and all the money you* will need .then take half the elethes and twice as much money, and* you will have a wonderful holiday. ,