, ( ;; 9999999»»»»»*»»»»»#
T^;. **

» Naša naloga:

M. Pogorelc
hox 326

Wakefield, Mich.

Probuja in na-

§



predek naroda!

5

NARODNI VESTNIK

SH;H::-»5S5SsS5giKc--:KH»5:«^Ks*-«-:s

S


Naš namen:

I

V edinosti in

X

NATIONAL HERALD.

M slogi do cilja!

*

X

S

A«A* *t* w *i' <i> »a  <i» sys

NO. 27 . — St. 27 ,

i, Mirni., Thursday, October 12,1911. — Četrtek, 12. oktobra 1911,

Volnme I. — Letnik I.

Ameriške vesti.

v «likj konvencija k. s. k.

, 9 -Oo I

JEDNOTE.


evalTol Poroča se nam o nji le malo,
>.00 . vendar iz vsih poročil se vidi, da
111  m e Me konec staremu gospodstvu.
i 1  ti a , ' : fra, v katerem je vladal terori-
u ‘ lem je prestala, in nastopila bode
<0 0ty iidi doba, v katerej bode Jednota
\ e  Hedala v oči boljši bodočnosti.
-Rad dve tretjini delegatov se je
'^"*** s lstalo k posebnem pogovoru in
• r  so odprli Jednoti pot v prihod-

^Nkijost. .

| Nenranich ne bode vec pred¬
sedoval, a tudi duhovni vodja
'Vm i; lev. Kranjec je pogorel.

. 15  ris’a listi imajo za različne urade
• ’ ;:i  Medeče kandidate ki so bili izvo-
" tla ' , : |ehi:

1  zjl Glavni predsednik: Pavel

P ri p 0roi Jchneller, Calumet, Michigan.

Prvi podpredsednik: Bojc,

, r P ° Veti ifueblo, .Colo/

>h) 7 .

°P r aviJ Drugi podpredsednik: John Gr
lina, Cleveland, Ohio.
n a tih ji Prvi tajnik: Ivan Zupan, New
ipalj -Jfork City.

,• .j Drugi tajnik: John Novak, La
'• kile. 111.

[Blagajnik: Franjo Medosh,

za Oijouth Chicago, Illinois.

[Duhovni vodja: Rev. Tomšič,
mrest City, Pa.

' ' a  i Vrhovni zdravnik: Dr. Grahek
'ittsburg, Pa.

Izel. Nadzorniki:

[ Anton Golobič. Joliet, 111.; Po-
i. tajen, Chicago, 111.; John Mra-
inec, Allegheny, Pa.; Tomaž,
lueblo, Colo.; Anconda, Mont.
ik, za iPorotni odbor:

[George Flajnik, Pittsburg, Pa.
It. Standohar, Aurora, Minn.
k ar , za; [Kakor se razvida iz tega se
iaje stolec tudi vrhovnemu
š 0  Cv iravniku in vsa uprava Jednote
ride v roke mož ki nam že po
jojem ugledu jamčijo, da bode
jdnotr. napredovala in da se jo
mik, box|j 0 lietu ne bode več ne izkoriš-
llo, ne komandiralo.

■ j,,. plTako je prav, in to je bilo tudi
” ’ [dnoti treba, kajti če bi šlo pod
• 1  'im vodstvom še tako naprej ka

|>r je šlo od zadnje konvencije,
za Ely. [zginila Jednota iz našega povr-
•ka-žša, mesto, da bi procvitala in na
jedovala v korist našemu naro-

|Pod novim režimom pa upamo,
i pride Jednota zopet do nekda
veljave in ugleda, da bode v
j uzornost v poslovanju in
r, in da bode ona čez naš narod
s razprostirala svoje peruti, ter

I * varova ^ a  ' n  ščitila, kakor si

ki §W'H.nadela za nalogo ob ustanovi-

[Zemljišče in poslopje ni pripo-
lano kot last Jednote.

LINČANJE 17LETNEKA
ČRNCA.

jfljl! Greenville, S. C. 10. okt. 17-
Inega črnca Viljema Jacksona
[danes linčali ker je krimeneln 0
tpadel llletno belokožkinjo
j^lPnes Path. Privezali so ga na
Jzojavni drop" in talcnrpknč ra 7 -

.|pojavni drog in takorekoč raz
vE St» Mili so  mu truplo. Mob je črn
l Vze ^ šerifom in odpeljali

J: k linčanju.

so

■Itd 1

ipe^J
h oiSf

tavka železničarjev

železničarjev se čedalje
«|lj širi. V McComb City, Miss.,
/U»<l4- P ?. množ ili m ili co > a  tudi stav-
I* .g, 1 j|J u či so se bolje organizirali. V
id 4 ’ y/U.M. se  P a  vidi, da bode boj še
pr*’ {fi |J S1 - 360 mož milice varuje last
,d!f ezn ' ce  j n  močne straže ščitijo,
^ ^ sta vkujoči ne uderejo v tovar-

i StaVku i° či  P az ijo na red in od
[pat, ko so se zvršili kravali, se
ff se ni kaiil. Med stavkujoči,
Tjastvom in meščani so se vr¬
li razni dogovori, vendar ne zna

o cem.

^ L ,* c ^ 0 mb City vlada skoraj
»** i- CC n ° stan i e - Družbe so najele

u ® ta vkokazov in pravijo, da

1  j . -- ua

»odejo toliko dobile, kolikor
treba za delo.

i ■ Licua za delo.

fj. najkrajšem času pride še več

.. J  ovc t ‘-»UictSL HUMI,

J ■ ]i bode možno vzdrževati red.

ifl'

dy

J® i^ aŠt 7 a in  vojaška oblast misli,

SE JE PRIZNAL KRIVIM.

Nathan Allen, znani milijonar
in tovarnar iz Kenosha, Wis., se
je pripoznal krivim, da je utiho-
tapljal dragulje. Tudi z njim ob¬
toženi R. Collins iz Memphisa,
Tenn. se je pripoznal krivim.

Allen in Collins sta bila obdol¬
žena, da sta iz Evrope utihota-
pila za $150.000 vrednih dragulj,
ter jih odtegnila predpisani colni-
ni. Vtihotapljene dragulje je
Allen podaril svoji ženi. Allen je
bil kaznovan v globo $12.000,
Collins pa v $4000.

NEZGODA GOSPE ROOSE¬
VELT.

Gospa Theodore Roosevelt se
nahaja v postelji. V soboto se je
ponesrečila s tem, da je padla raz
konja. Nezgoda se je pripetila
na poti v Oyster Bay. Ona, njen
soprog in sin Archie so jezdarili
Iz neznanega uzroka se splaši
konj gospe Rooseveltove in jo
vrže na tla. Padla je na glavo in
se precej poškodovala. Onesveš-
čeno so jo prinesli domov. Govori
se, da rane niso opasne in da bo¬
de okrevala kmalo.

—o-

NEVAREN POŽAR.

Požar ,ki je bil podstavljen je
divjal v mestu Scottdale, Pa. Pet.
deset gostov v Central hotelu so
kom a j rešili, predno se je stavba
orodrla. Ob istem času je gorelo
na dveh drugih mestih in požar
se je širil rapidno. To je tre¬
tji poskus zažgati mestu. Škodo
cenijo na $125.000.

MOŽ, ŽENA IN OTROK SE
ZADUŠILI.

Davenport, la., 10. okt. Roy
Graceja, njegovo ženo in njiju ma
lo hčerko so našli danes mrtvo v
postelji in sicer zadušeni so bili
od plina. Govori se, da so šli pro¬
stovoljno v smrt zaradi uboštva.

Dr. DUMAS PRED POROTO.

Dr. Dumas, župan iz Bemidji je
stal pred poroto zaradi različnih
hudodelstev. Bil je ropar in poži¬
galec. S svojo bando je ropal kjer
je mogel in podžigal hiše. V ne¬
ki hiši, katero je nameraval pod¬
žgati je pustil popreje spraviti iz
nje vse vrednostne stvari. Spoznan
je bil krivim in bode obsojen. Na¬
prosil je, da pride njegova kazen¬
ske zadeva pred višje sodišče in za
časno so ga postavili pod poroštvo
$10.000. Če se mu dovoli obnovi¬
tev razprave, je še vprašanje.

STAVKA ODREDJENA V
DES MOINES.

Uslužbenci mestne železnice v
"Des Moines, Iowa so odredjeni k
stavki ki se je pričela dne 11. tm.
ob 1:30 popoldne na odredbo ek-
sekutivnega odbora.

Prejšni državni blagajnik je po¬
skušal s poravnavo med družbo in
unijskimi delavci, vendar dosegel
ni zaželjenega uspeha.

NAŠLI MRTVEGA ČRNCA-

Anoka, Minn. 10. okt. Lovci so
našli v gojzdu na farmi McCanley
mrtvo truplo nekega neznanega,
okolo 60 let starega črnca. Po
izjavi mrliškega oglednika je čr¬
nec bil mrtev že kakih osem ted¬
nov. Truplo so prepeljali v mesto,
vendar ni se našel nilcdo, ki bi črn
ca agnosciral ali spoznal.

PROCES PROTI BRATOM
McNAMARA.

V Los Angeles se te dni vrši
proces proti bratom McNamara
ki sta obdolžena, da sta udeležena

pri razstrelbah različnih poslopij.
Obtožnica jasno priča, kako hoče
kapitalizem ugnati in pregnati
vse iste ,ki so proti njemu. Časo¬
pisje, posebno pa socijalistiško je
nad tem zelo razburjeno in daja
dušica svojemu ogorčenju z raz¬
nimi izrazi. Slučaj je pač eden ta¬
kih, kakor se jih v deželi svobode
pripeti obilo. Še v spominu nam je
obsodba delavskih voditeljev Gom
persa in Pettibone, a tudi ta slu¬
čaj kaže, da postanejo bratje Mc
Namara žrtev kapitalizma. Tudi
iz Dulutha so poklicani priče k tej
razpravi. Roy Quigley, klerk v
Spalding hotelu je dobil poklic k
pričevanju.

John McGraw, eden prvih delav
skih voditeljev se je meseca julija
1910 v Spalding hotelu vpisal za
gosta in službujoči klerk ob tem
času je bil Quigley. Gre se sedaj
za to, če klerk spozna McGrawa,
ki je tudi zapleten v tožbo.

PROTESTNI IZRAZI.

V New Orleansu, La. so prire¬
dili preteklo sredo protesni shod
zaradi kazenskega postopanja pro
ti bratoma McNamara, ki sta ob¬
dolžena zarote. Na tem shodu in
poznejšemu obhodu po mestu
se je udeležilo 6000 oseb, med te¬
mi tudi vsi na stavki se nahajajoči
železničarji.

ŽIDI GREDO NA FARME.

Na shodu židovske koloniza-
cijske družbe se je sklenilo. da
odpošlejo 450 židovskih rodbin na
farme v razne okraje v državi
Wyoming. Vsaka družina dobi
$1000 in zasigurana ji je farma y
obsegu 160 akrov. Bogati Židi so
za to zložili potrebni denar.

Iz Evrope.

AVSTRIJA.

Streljanje v avstrijskem parla¬
mentu.

Pretekli četrtek se je v avstrij¬
ski zbornici zgodilo nekaj nepri¬
čakovanega. Iz galerije je nekdo
oddal štiri strele v smeri proti
ministerski mizi. K sreči niso
streli zadeli. Za časa atentata so
se nahajali pri mizi justični in
naučni minister. Storilca so are-
tovali.

Ko so bili strdi oddani je so-
cijalistički poslanec Dr. Adler go¬
voril in v svojem govoru ojstro
napadal justičnega ministra za¬
radi strogega postopanja vlade
ob času draginjskih demonstra¬
cij. Ko so bili oddani streli je vla
dalo velikansko razburjenje. Mne

Nadporočnik Bartel, 5 ogerske-
ga pešpolka je na ulici v Buda-
pešti ustrelil honvedskega poroč¬
nika Lazarja in se je po storje¬
nem činu sam prijavil oblastim.
Dogodek vzburja obilo hrupa.
Več oseb je bilo temu priča in
vzrok njemu je, da je Lazar od¬
vedel Barteljevo ženo.

da se enake nesreče kakor v John
stown in Austin več ne ponovijo.
Rekel je, da se more pri vsih ta¬
kih podjetjah uvesti državno kon
trolo in država naj pazi, da.se
talce nesreče ne zgodijo več. Go-
.verner se ni hotel nič izraziti o
preiskav:, ki se ima vršiti po ta-
kozvanem inkvestu.

Ta se je obdržal v petek in
Superintendent družbe, ki je la-
stovala osodepolni jez se brani
izjave. Distriktni pravdnik je iz¬
javil, da bode poteklo najmanj
dva tecma, predno bode priprav¬
ljeno državno pravdništvo za pre
iskavo.

PREPIR ZARADI DEDŠČINE

AVIJATIK ROGERS PONE¬
SREČIL.

C. P. Rogers, ki skuša s zračnim
letanjem pridobiti Hearstovo na.-
grado $50.000 in sicer s poletom iz
New Yorka v Los Angeles se je v
pondeljek pri Huntingtonu, Ind.
ponesrečil. Hud veter mu je preo¬
brnil stroj in padel je na zemljo.
Rogers je zadobil še precejšne po¬
škodbe, vendar ne nevarne. Nje¬
gov stroj je uničen.

V Rock Island, 111. se je zbra-
i >6 kakih 200 oseb, ki pravijo, da
Lo dediči umrlega generala Pavla
JVVertz ki je umrl leta 1732 v Am¬
sterdamu na Holandskem. Za¬
puščina z narastlimi obresti zna¬
ša $180,000.000 in se nahaja v
oskrbi holandske države. Dediči
so sklenili nabrati sklad za enajst
odvetnikov, ki imajo to stvar v
rokah, da končajo celo zadevo.

POŠTNA SLUŽBA Z LETAL-
NIKOM.

Poštna služba z letalnikom, to
je najnovejše v tej deželi in ge¬
neralni poštar Hitcock bo imeno¬
val posebno osebo, ki bode tako
službo opravljala.

Earl Avington, ki se je svojim
zadnjim poletom izkazal, bode na
svojem poletu iz New Yorka v
Los Angeles vozil pošto in sicer
za Chicago in Los Angeles. Po¬
štarji v teh dveh mestih so dobi¬
li nalog iz Washingtona, da spre¬
jemajo pošiljatve.

JEZ SE JE PODRL.

Zopet se je pripetila nesreča.
V Hatfieldu je jez popustil, vo¬
da je iz njega udrla in nastala je
grozovita poplava, ki je povzro¬
čila nezmerne škode.

“Black River Falls“ je nuičeno.
Prebivalci, kakih 2000 po številu
so se rešili na bližnji grič in ža¬
lostno so morali gledati, kako je
voda uničevala njih imetje.

Rešiti niso mogli druzega kot
življenje. Ob reki se nahaja 11
mest, ki so vse poškodovane.

Nevarnost je še večja, ker je
padlo obilo dežja in je vodovje
zelo močno narastlo.

KATASTROFA V AUSTINU.

Pennsylvanski governer Tener
ki je po katastrofi obiskal mesto
Austin je rekel, da je treba novih
in najstrožjih odredb in postav,

VELIKANSKI KOLODVOR
V MINEAPOLIS.

Chicago, Rock Island in Paci¬
fic železniška družba je naznani¬
la, da namerava v Minneapolisu
zgraditi velik kolodvor ki bode
stal dva milijona dolarjev. Naku¬
pili so že prostor, ki vsebuje 30
akrov. — Večji kolodvor je po¬
treben, ker so se gori imenovane
družbi združile s Št. Paul in Des
Moines železniško družbo.

IZ STOLICE.

— Kljub ustanovitvi poštnih
hranilnic so se vloge v narodnih
bankah zdatno pomnožile, tako
se poroča v Washingtonu. Od 7.
julija pa do 1. septembra se je v
nje vložilo $634.100.000 ali za
20,000.000 več, kakor prej v
istem času.

California.

— Dne 2. maja se je podal iz
Coney Islanda lOletni Bert Ma-
yer peš v San Francisco. Srečno
je dospel tja po 92 dneh. Ko je
dospel do cilja, je šel v mestno
dvorano in oddal tam majorju
posebno poslanico newyorškega
majorja.. Mayer je prehodil vsaki
dan 33 milj.

— Neki zdravnik v Bakersfiel-
du Cal. in sicer dr. Aug. Schaeffer
je znašel zdravilo proti sušici ki
je bilo od kolegija zdravnikov
spoznano kot najuspešnejše.

Georgia.

v> — Stavkujoči železniški kurja¬
či so v Augusta. Ca. priredili pro¬

ti Georgia in Florida železnici ra
bulce, v katerih so uničili več že¬
lezniških tovornih voz. Ranili so
tudi nastavljence.

— Kapitan John Broder je s
svojim letalnikom v Tifton na¬
pravil svoj polet. Iz visočine 700
čevljev je padel na tla in se ubil.

nja so, da se je to zgodilo vslecl
neznosne draginje, ki je uprizo¬
rila na Dunaju rabuke v kateri so
bile ustreljene tri osebe in je bilo
čez sto ranjenih.

Častnik ustrelil častnika.

Tripolis zaseden.

Italijani so sedaj uravnali novo
upravo, in so imenovali admirala
Borredolino guvernerjem, kapi¬
tana Calgni pa poveljnikom ukr-
canih čet. Kakor hitro so Italijani
zasedli s četami utrdbe, tako hi¬
tro so prišli beduinski poglavar¬
ji na bojno ladijo, kjer so se pod¬
vrgli in prosili, da bi z obstrelje¬
vanjem mesta prenehali. Kratko
za tem so pa prišli razni konzuli,
ter so naprosili podadmirala Fa-
ravilla, da ščite tujce v mestu.

Admiral je potem pustil izkr¬
cati še več čet in je zasedel me¬
sto .

•Kakor hitro so zasedli mesto,
je potem poročal ameriški konzul
da za časa obstreljevanja mesta
ni bil usmrčen noben tujec.

Poročevalec pravi, da je bilo
pri bombardiranju mesta ubitih 6
turških vojakov in 6 Židov, nekaj
malega je bilo ranjenih, mesto ni
poškodovano, pač pa le utrdbe.

PORTUGALSKO.

Položaj na Portugalske 111 .

Brzojavka iz San Sebastiana
pravi, da je razkralj Manuel iz
Pariza dospel sem v spremstvu
svojega strica Alfonza, oportske-
ga vojvoda. Radi tega vlada mne¬
nje, da bode razkralj skušal pro¬
dreti k rojalistom, ki se nahajajo
v severnem delu dežele.

V petek se je poročalo iz Liz¬
bona, da so monarhisti pri Bin-
haes obhodili stražo republikan¬
skih čet in jo zajeli. Oddelek 600
monarhistov je udrl čez mejo, ter
zavzel mesto Franca, Carregosa,
Espirihonzello, Paro, Sontello in
Paraimo. Več bojev je že bilo
med monarhisti in vladinimi če¬
tami .Monarhisti pričakujejo na-
daljnih oddelkov, ki prihajajo čez
Berin na Portugalsko. Vlada je
na meji postavila 8000 mož vo¬
jaštva in uverjena je, da je to šte
vilo zadostno, da prežene mornar
histe.

Vlada pripoznava, da je ustaja
rojalistov gotova stvar, vendar z
ozirom na strogo cenzuro je tež¬
ko poizvedeti kaj bolj natančne¬
ga. Poroča se, da je tudi vojaštvo
zavzeto za kralja, ter da so se že
marsikateri oddelki pridružili mo
narhistom.

Poziv Avstriji.

Turški poslanik na Dunaju je
naznanil ministru zunanjih za¬
dev, da namerava Italija izkrcati
svoje čete v Albaniji, poprosil,
ga je tu4i, da naj Avstrija to pre¬
preči, na kar je minister rekel, da
se mora še nekoliko počakati, da
se vidi, kako se zadeva razvije.
Kakor se čuje je prestolonasled-
nki zelo ogorčen o postopanju I-
talije in Avstrija bode najbrže od
poslala vojno brodovje do alban¬
skega obrežja.

V egejskem morju.

Kako se poroča iz Carigrada
se nahaja italijansko vojno bro¬
dovje v egejškem morju med
grškim otočjem in maloazijskinj
obrežjem. Turški otoki so brez
varstva in vsaki čas se pričakuje
obstreljevanje Mytilene in Chios
otoka. V četrtek je bilo slišati v
bližini teh močno streljanje iz to
pov.

Turško brodovje je dospelo v
četrtek iz Dardanel v Bosporus.

Grška mobilizacija.

Grška vlada je za dne 3. okto¬
bra poklicala reserve v Epirusu
in kakor se iz Atene poroča, na¬
meravajo sedaj poklicati pod oro¬
žje reserve iz Tesalije in sicer le
toliko, da se zastraži meja v slu¬
čaju napadov od turške strani.

London, 10. oktobra. Danes
zjutraj je došlo poročilo, da so
Turki pri Benghazi pogreznili
dve italijanski križarki kakor tu¬
di dva rušilca blizo Derne.

Malta, 10. oktobra. 40.000 ita¬
lijanskih vojakov se je ukrcalo v
Siciliji ki odplujejo v Tripolis.
50 ladij je bilo treba, da so spra¬
vili vso vojaštvo, kateri trans¬
port so spremljale bojne ladij e
pod poveljstvom admirala Reven.

S tem, da Italija zasede z vo¬
jaštvom Tripolis so mnenja, da
bode v kratkem času nastal mir.
Turčija je obvestila velevlasti, da
iz svoje dežele v najkrajšem času
zapodi vse Italijane.

Zelo vznemirljive vesti priha¬
jajo iz Balkana. Bolgari so pri¬
čeli mobilizirati in ravno tako tu¬
di Srbi. Grška je pa tako že vsa
po konci zaradi otoka Krete.

Po zavzetju Tripolisa.

Brezžični brzojav iz Tripolisa

javlja, da so italijanski mornarji
vse v boju padle Turke z vojaški¬
mi častmi pokopali. Dvajset ra¬
njenih Turkov, so pa spravili v
bolnico na vojni ladij i.

Ranjeni Turki pravijo, da se
niso zamogli več vstavljati, ker
jih je bilo premalo in so bili slabo
oboroženi.

— Rojak gosp. Frank. Bambich
iz Jolieta, prodajalec z urami in
zlatnino je včeraj odpotoval v
mesta po Železnem okrožju. Za¬
vednega rojaka, priporočamo
rojakom!

Amerikanska sličica iz Lipika.

V hrvaškem kopališču Lipiku
je večja družba hotela igrati ten-
nis, a na mestu ni bilo še nobene¬
ga dečkov, ki so navadno pobirali
žoge. Nekoliko v stran pa je stal
nek drug desetleten deček in te¬
ga so vprašali, ali bi ne hotel po¬
birati žog. Deček je takoj pristal,
sezul čevlje ter izredno spretno
vršil svoj posel. Med tem so pri¬
šli tudi drugi dečki in koncem
igre je vsak dobil običajnih 20
vinarjev, le prvega dečka so pre¬
zrli, ker ga nadzornik igrališča ni
poznal. No. drugo jutro je pa ko-
pališčna uprava dobila od tamkaj
že dalj časa bivajočega ameriške¬
ga milijonarja J. pismo, v kate¬
rem zahteva, da se tudi njegove¬
mu sinu, ki je prejšnji večer po 1
magal pri tennisu, izplača običaj¬
na nagrada.

DULUTH SOUTH SHORE IN
ATLANTIC ŽELEZNICA.

Potniki iz Minnesote in druzih
zapadnih držav kakor Dakota,
Montana, W ashington, Oregon
in zapadne Kanade, so že dolgo
spoznali veliko udobnost te želez¬
nice, zatoraj se pridno poslužuj e-
ri jim jamči splošno zadovolj¬
nost.

Naš vlak zapusti Duluth ob
6.15 vsako večer proti New Tor¬
ku in vzhodu, kateri je popolno¬
ma jmeskrbljen z vsemi potreb¬

ščinami.

Naša proga ima direktno zve¬
zo z vsemi drugimi, tako da se ne
rabite prevažati iz postaje na po¬
stajo nikjer, vozove premenite sa¬
mo dvakrat do New Yorka in to
samo na tisti postaji na katero
pridete.

Kadar pridete v New York, vas
spremi naš oseben zastopnik, ka¬
teri preskrbi, da dobite čedna
prenočišča po primerni ceni in
vas tudi odpremi na ladijo, sploh
mi skrbimo da je vaša pot kolikor
mogoče prijetna.

Kadar pridete v Duluth, obrni¬
te se na naš urad, ako pa kupite
listke na severozapadu ali od dru¬
zih agentov, zahtevajte, da vam
železniški listek čita preko Du¬
luth, South Shore & Atlantic Ry.
do New Yorka.

“NARODNI VESTNIK*

National Herald.

Slovenic Weekly.

Owned and publlshed by the

Slovenlen Prtntlng & Publlshtng Co.
a Corporation.

Geo. L. Brozich, president.
Joseph Geržin, V. president.
John B. Smrekar, secretary.
Joseph Mantel, treasurer.

Anton Hrast, director.

Raymund Feigel, editor.

Plače of Business: Duluth, Mlnn. Christie Bldg.

National Herald

Isued every Thursday; subscrlption yearly $2.00

The best Adverttsing medium among Sloveniens in the
Northvvest. Rates on application.

„Entered as second-class matter May 11.1911 at the
post oftlce Duluth, Mlnn., under the Act March 3,1879.“

resno poprijeli in s tem bi dose¬
gli velik napredek našega naroda
v Ameriki.

Zborovanje se je torej v pon-
deljek zvečer zaključilo v Jolietu
in se drugi dan nadaljevalo v So.
Chicago. Predsednik Nemanich je
tu predsedoval še dokaj povolje-
no, seveda hvala za to gre raznim
pritiskom od' strani delegatov.
Tudi Nemanich se je pozneje po¬
kazal moža, pobotal se je z oseb¬
nimi nasprotniki in zatrdil nadalj-
no prijateljstvo. V torek so se iz¬
volili finančni^ gospodarski, prav¬
ni, odškodninski in prizivni odbo¬
ri, ki so takoj pričeli s svojo nalo¬
go.

»NARODNI VESTNIK"

Izdaja

Slovenska tiskovna družba

Duluth, Mlnn.

Izhaia vsaki četrtek zvečer na 8 strani ali vec.

Naročnina stane

Za Ameriko In Canado za celo leto
za pol leta

Za Evropo za celo leto . .

$ 2.00

$ 1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo.
Denarne posiljatve se naj pošiljajo na tajnika:
Jobn B. Smrekar, sec’y, DULUTH, Mlnn.

1  Dopisi se naj pošiljajo na urednika
Raymund Feigel, Duluth, Mlnn.
Oba na naslov CHRISTIE BUILDING, second floor.
Telephon: Melrose 2244.

Konvencija K. S. K.

Jednote.

I. poročilo.

Pričelo se je, kakor je odredil
predsednik dne 2. oktobra v Jo¬
lietu. Zjutraj po maši so se zbrali
delegati v dvorani Jednotinega
doma, izvolili so poverilni odbor,
ki imel nalogo pregledati pravice
delegatov in seja se je zaključila
do popoldne.

Pri popoldanskem nadaljeva¬
nju so se imele zelo živahne de¬
bate glede po predsedniku ali du
hovnem vodju suspendiranih dele
gatov. Po daljšem razmotrivanju
na pritisk ogromne večine zave¬
dnih delegatov, se je suspendira¬
nje razveljavilo in suspendirani
delegati zopet sprejeli. Zelo bur¬
na debata je nastala na predlog
prestavljenja zborovanja v So.
Chicago. Predsednik Nemanich
ni hotel ničesar slišati o tem pre¬
dlogu in se mu je upiral kar se
je dalo. Hotel je postaviti gospo¬
darski odbor, a delegati so mu pre
prečili vsako nakano. Nemanich
je skušal in skušal nasprotovati,
vendar sreče ni imel, kajti dele¬
gati so bili možje na pravem me¬
stu. vedli so se kolikor mogoče
lo potreba, da se doseže pravica,
rovanje se je vršilo do pol deve¬
tih zvečer, to je toliko časa, do¬
kler se ni Nemanich udal. Dele¬
gati bi sedeli celo noč, če bi bi¬
lo potreba, da se doseža pravica,
ki se je do sedaj tolikanj teptala.

Nemanich je navedel različne
uzroke zakaj ne pripusti, da bi
se vršila konvencija v So Chica¬
go, meddrugimi skliceval se je
tudi na osebna nasprotstva, kar
pa mu ni nič pomagalo. Dosegel
je le toliko, da so mu delegati pri
trdili, da je imel moč sklicati zbo¬
rovanje v Joliet. Nadalje je pa
tu nastalo vprašanje, če so pra¬
vila veljavna ker so bila sestav¬
ljena kakor je hotel predsednik in
ne da bi bila potrjena od delega¬
tov ali društev. Nemanich je sam
priznal, da je “pomagal” pravila
delati, da ni imel starih, toraj na¬
pravil jih je, kakor so njemu u-
stregla bolj kakor društvam in
članom.

Društva, člani in članice mo¬
rajo biti hvaležni takim delega¬
tom, ki se neustrašeno postavijo
za pravice.

Nemanich ni hotel dati predlo¬
ga na glasovanje, kakor bi bila
njegova dolžnost, vendar podvre¬
či je moral večini delegatov. Če
bi ne bil hotel predsednik vstre-
či delegatom, opravičeni bi bili ga
odstraniti, toda čast delegatom
(izjeme so le male) bili so' tako
možki in vztrajni, da so dosegli
vse mirnim potom.

Začetek tega zborovanja bode
ostal vsim v vednem spominu,
kajti na eni strani kaže obsolutno
gospodastvo in terorizem, na dru¬
gi pa razumen nastop delegatov,
ki so tako srečno razrešili koč¬
ljivo zadevo. Tu se je javno po¬
kazalo, kaj se z edinostjo deseže,
res je, da naš narod rad in veliko
potrpi, toda če pride do skrajno¬
sti, si zna tudi pomagati. Vsa
čast naprednim delegatom. Želeti
je le, da bi se naši rojaki tudi v
marsičem drugem tako niožko in

Bodite previdni!

Že opetovano smo pisali, da je
treba biti onim rojakom, ki ima¬
jo kako poškodninsko zahtevo
proti rudarski družgi zelo previd¬
nim, kajti vedno se gode slučaji,
da so rudarji v teh slučajih ope¬
harjeni od brezvestnih ljudij, da
se brezvestni ljudje sitijo in ma¬
stijo z ranami ubogega trpina.

Zopet moramo omeniti neki
slučaj, ki nas zopet uči da treba
previdnosti. Hrvat Peter Bosnič
je prišel ob življenje pri delu pri
Inland Steel družbi. Neki Itali¬
jan, pri katerem je bil Bosnich na
hrani, z imenom Bechetti, dal se
je kratkim potom imenovati za
administratorja in se je pogodil z
družbo za samo $125 .Pripomniti
pa se mora, da je bil pokojni dol¬
žan Bechettiju na hrani $46, ka¬
tere si je Italijan pridržal od po¬
gojene svote. Italijan se je samo
za to pogodil, da je prejel svoj no¬
vec, za druge se ni brigal.

Seda; se pa rojaki in sorodniki
ponesrečenega potegujejo za ob¬
novo pogajanja, ter da bi s tem
dobili primerno posmrtnino za
umrlim.

Kolikor je znano bode sodišče
poklicalo Italijana na odgovor.
Kako se bode ta stvar končala, bo
demo poročali. Rečemo pa le, da
bode še velikanskih sitnostij in
ogromnih stroškov, katerih bi
treba ne bilo, če bi bila že sprva
cela zadeva poverjena pravemu
človeku. Učimo se toraj iz tega,
da je treba velike previdnosti, da
ne bodemo opeharjeni.

Nekaj drugih slučajev, ki se
ravno sedaj vrše v razpravah pred
tukajšnim sodiščem, nam zopet
kažejo nekaj druzega.

Ubita sta bila dva rudarja. Še
skoraj nista bila pokopana, ko so
že sorodniki v starem kraju dobi¬
li od priganjačev razna poobla¬
stila s kateremi naj bi pooblastili
tega ali drugega. Sorodniki iz
starega kraja so bili pa tolikanj
pametni, da so dali pooblastila v
Ameriki bivajočim sorodnikom,
ki naj se potegujejo in poravnajo
zadevo z družbo. Vendar, ko so
ti pregledali svojo zadevo pri so¬
dišču, so opazili, da ima že kon¬
zularni zastopnik vmes svoje pr¬
ste. Treba je bilo potov in stro¬
škov, da so se otresli tega sitne-
ža. Nadalje 'koliko ljudi je bilo
čez pooblaščene se ne da popi¬
sati. Gotovo je, da se za take
stvari trgajo, ker je pri njih za¬
služek.

Ne rečemo, če pridejo ljudje v
poštene roke, vendar večkrat pri¬
dejo v take. da jih potem osku¬
bejo do golega.

Ravno sedaj se nam poroča, da
je neki tukajšni odvetnik, s kate¬
rim se hočemo še baviti, dobil za
enega rojaka $1000 odškodnine, a
za se si je pridržal polovico, dru¬
go polovico, pa je izročil pone¬
srečencu. Ali je to prav, ali ni to
skrajna infamija, da se požeruhi
mastijo na račun nesreč

Toraj rudarji, kakor smo vam
že opetovano zabičali, če imate
odškodninske zahtevke, obrnite
se do poštenih posredovalcev, ka¬
terih med našimi vrstami ne
manjka od katerih ne bodete vara
ni, kakor pa od onih brezvestni-
kov, ki komaj čakajo, da se zgodi
kje kaka nesreča da bi potem od-
nje imeli profita.

Že leta in leta sem so se vršila
izkoriščevanja kar na debelo, a
“Narodni Vestnik" bode od sedaj
naprej delal na to, da bode temu
konec in da rojaki, če bodo potre¬
bovali zastopnikov, bodo dobili*
prave zastopnike, ne pa oderuhe.

▼

Žene naših prezidentov.

Petindvajset prezidentov je, ki
so stali na čelu Združenih držav
od časa ko je bil Washington pre
zident. 25 mož je bilo, ki so iz
Bele hiše v Washingtonu skoraj
četrtino civiliziranega ljudstva vo

dili. In ob strani teh mož so sta¬
le žene, žene navdušene za narod
no stvar. Osoda teh žen ni nič
manj interesantna kakor ona njih
mož. Več jih je bilo, ki so s svo¬
jimi možmi neustrašljivo posegle
v politiko, ki so tako rekoč tajno
vodile vodstvo uprave in da so
prav lepo izpredle nitko, na ka¬
teri se je vlekla osoda dežele.
Prva deželna mati, bila je Marta
Washington, in še dan danes je
najbolj ljubljena in spoštovana.
Ona živi v srcu ljudstva, in mar¬
sikatera pripovedka in slavospev
se ji zvije v nje častni venec. Da
celo reklamo so iz nje napravili.
Njeno podobo se rabi v različne
svrhe. Bila je pač žena nadarje¬
nosti in vpljiva. Kljub temu, da
je bila Marta bogata, vendar je
bila zelo štedljiva in svojemu
možu. poznejšemu prezidentu, ve
lika opora v njegovih poslih.
Čeravno so jo obsipavali s častmi,
bila je priprosta. Oblačila se je le
v to, kar se je doma pridelalo in
sploh bila je vzor vsaki gospodi¬
nji.

Ko je prišla Abigail Adams,
kot prezidentova žena v Belo hi¬
šo, je bila hiša žela pomanjkljiva.
Kjer jesedaj sprejemna soba, tam
so sušili perilo. A po njenem mne
nju je bilo še to. preveliko in na¬
vaditi se ni mogla na nebroj stre-
žajev. Adams je imel hude čase,
a v tih mu je žena naustrašeno
stala o'b strani. Ko je ob vstaji
Adams moral iti na Angleško, je
ostavil svojo ženo z otroci samo,
a v tem času je ona pokazala, ka¬
ko pogumna zna biti žena, če se
poteguje za pravice naroda. Pri¬
pomniti pa je o tej, da ni imela
višje izobrazbe in kaj bi bilo, če
bi bila tako izobražena, kakor so
žene dan danes?

Ravno tako je bilo z Dolly Ma
dison in z Elizo Mornoe, Louise
Katarina Adams snaha prejšnega
prezidenta je živela na evropskih
dvorih, in je bila zelo naobraženar

Le malo se govori o Roosevel-
tovej ženi. Njej je bilo le, da je
bila dobra gospodinja in dobra
mati. Bila je pač prava sreča dru¬
žinskega življenja. Tudi Taftova
soproga je taka. Ona je le mati in
soproga in nekako vzgled Ame¬
rikankam v zvestobi in zakon¬
skem življenju.

Podpirajte sloven¬
ska podjetja.

Tu prinašamo imena rojakov,
ki imajo po Mesaba okolici svoje
trgovine. Kupujte potrebščine
pri njih:

Eveleth.

Gostilne: Geo Kotze, Frank

Steblaj, Anton Bleje, Lous Čos,
Math. Miroslavich, Math. Pri-
mozich, Jakob Ahčin, Anton
Fritz, Luka Ribič, Anton Lenič,
Jakob Virant.

Mesnica in grocerija: Geo

Brine, Peter Junke, Frank Sebat,
Geo Mihelič.

Brivec: Frank Lošin.

Krojač: Jakob Ambrožič.

Manufakturna trgovina: A. M.
Murnik.

Gilbert.

Gostilne: Joe Nose, John Mu¬
star, Anton Erčul, Anton Intihar,
John Francelj, Marko Matekovič.
John Praznik, Joe Brula.

Mesnica: Lapp bratje, Geo Mi¬
helič.

Železnina: Mantel, Kukar in

Spitznagel.

Grocerija in oprava: Mike

Kraker.

Slaščičarna: Anton Brodnik.

Zlatnina: Joe Čimžar.

Aurora.

Gostilne: Frank Zajc, Maks

Arko, Joe Virant, Ga. Kovač,
John Kostelc, Josip Fugina.
Mesnica: Geršič-Grahek.

Pineville.

Železnina in grocerija: Martin

Sever.

Chisholm.

Gostilne: John Kuzma, P. Me¬
dved, Lovrenc Kovach, John Bra¬
dač, John Čampa.

SKRAJNA LAHKOMIŠLjE-
NOST.


K sreči so 'bile prve vrsti o
pennsylvanski katastrofi zelo pre
tirane. Vsled tega, ker se je podrl
nasip je ogromne škode, pomanj¬
kanje v preplavljenem okraju je
že neznosljivo, vendar število po¬
nesrečenih ljudi ni toliko, kakor
se je prvič poročalo. Jih je le o-
kolo dvesto, ne pa tisoč kakor se
je domnevalo. Vendar vsak po¬
nesrečenec je žrtev morilne lahko
mišljenosti, ki zahteva v Ameriki
več žrtev, kakor celi drugi svet.
Če se govori o umoru mas, tako
je gotovo v tem pogledu to izraz
na pravem prostoru.

Ko je leta 1893 povodenj v
Pennsylvaniji zahtevala tisoč člo¬
veških življenj, takrat je ameri¬
ško časopisje enoglasno zahteva¬
lo kaznovanje onih kontraktorjev
ki so nadzirali gradbo johnstown-
skega zasipa. Sploh se takrat niti
ni mislilo, da se v civilizirani dr¬
žavi zamore pripetiti enaka ne-
sreča. Raj bi bilo pa. temu sedaj
reči, ko se je ravno v tej državi
pripetila slična nesreča? Ne zna
se, komu bise bilo bolj ču 'iti, lo¬
povski brezobzirnosti papirnice
ki je v bližini mesta Austin dala
zgraditi, reservoar, ali p a  obla¬
stim, ki so pripustile, da je to¬
varna postavila tako nevarno po¬
djetje .skoraj nad glavami austin-
skih prebivalcev. Govori se, da so
bili prebivalci uslužbenci papirni¬
ce. Ali se znabiti radi tega niso
upali ugovarjati? Vsekakor je
bilo, da so bili prebivalci v večji
nevarnosti, kakor mož ki v kleti
izdeluje dinamit.

A^endar zločin je še večji. Že
lansko leto se je opazilo krušenje
zidu m še lansko leto se je videlo,
da reservoar ne bode mogel pre¬
našati ogromnega pritiska vode.

V celi dolini so bili prepričani,
da se bode nasip podrl vendar da
se to zgodi tako hitro 'in nepriča¬
kovano, to se ni nobenemu niti
sanjalo.

Dolinica v 'katerej se je nahajal
reservoar je zelo ozka in čuditi se
je sploh da se je ob katastrofi
rešilo toliko prebivalcev.

Seveda se sedaj zahteva prei¬
skava. Krivci bi morali biti ka¬
znovani Preiskava se bode goto¬
vo zvrsila, a kazen???

Johnstownske žrtve niso bile
maščevane in kdo. bi upal zatrje¬
vati, da bode sedaj drugače?

Grocerija: John Bartolj, Joe

Jakša.

Mesnica: Math. Macele. Jos.

Lovšin & Co.

''d.Lraa: Jakob Štukelj,

Frank Jurekovič.

Krojač: John Puš.

Čevljar: Jernej Levstek.

Hibbing.

Gostilne: John Pouše, Anton

Kromar, M. Bizal.

Buhi.

Gostilne: John Spolar, Frank

Perhaj.

.Ely.

Gostilne: Frank Virant, John

Gouže, Joe Seliškar, Joe Skala,
Ga. Smrekar, John Plut, Joe
Smuk, Martin Skala, Agnich
bratje, Math. Kapš.

Grocerija: Žlogar bratje.

Manufakturno blago: Peter

Bezek.

Brivec: Frank Čerček.

Krojači: Joe Schweiger, John
Teran, Math Spreitzer.

Tower.

Gostilne: Jakob Skala, Peter
Mihelič.

čevljar: John Meierle.

Krojač: Joe Stonič.

Mesnica: Ant. Gornik.

Virginia.

Gostilne: Frank Trampuš, An¬
ton Skubic, Joe Spreitzer.

Duluth.

Gostilne: Jos. Sharabon, Jakob
S tubi er, Elija Ratkovič, Marko
Dančilovič.

New Duluth.

Gostilna: Josip Francelj.

McKinley.

Gostilne: Joe Ahlin, Toni Sko¬
da, Geo Gorše.

Če smo po pomoti izpustili
kako slovensko podjetje, prosi¬
mo, da nam lastnik prijavi, da
popravimo do prihodnje objave.

‘NARODNI VESTNIK" ZA
VAS, VI ZA NJEGA!


£

S

S

S

ifi

!fš

£

!£

tF

S

*

£

m

£

£

bfi

m

e»ui>s

FAVORIT^

V-

m


Kruh, ki daja moč otrokom je napravljen b

| Duluth Universal mok

S Dobre moke izdelujejo mlini na severozapad
jjr vendar noben ne take kakor

Duluth Universal

t>  P al

jlS

VViu«.


P>R icW

rlSt

£

£

S

S Po svih grocerijah.

-fi

Duluth Universal mlinarska družba.

m

m

m

Najboljša moka za kuhinjo in pecivo.


Joe Seliškar

slovenski gostilničar

ELY, MINN.

Prodaja pristno domače, ohijsko vino, rodeče in H
po $1.50 do $2.50 galona.

Whiskey od $2.50 do $4.00 galona.

EL

Železnina, Poh

Skuš

Vaš rojak Ma

n

OBI


$67.00000

Pošiljamo denar v Avstrijo po
najnižjih cenah.


V

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

DE

JOHN B. SMREKAR

EVELETH, Minn. i ^

Vam preskrbi:

ZAVAROVALNINO.
VOŽNJE LISTKE.
NOTARSKA DELA.
POŠILJANJE DENARJA.
PRODAJO ZEMLJIŠČ.

Zanesljivo in pošteno.

URAD 415 PIERCE ST.

State Bank of Auror^

Aurora - - Minn.

oi e

Opravlja vse bankarske posle. - Z avar

poslopja. £

\ t
K >

Kapital $25.000.

Preostanek


V'**'

fii-

3B

h

in

First National Bank

Bivvabik - Minn.

Kapital - - 29.000.00.

Priporočamo se za vse bankarsko delo in po¬
šiljanje denarja.

Dr Richters

PAINEXPELLER

saj

Ge  trpite na revmatizma ki vam povzroča več*

Dr. Richterjev Pain-Expeller.

Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z
njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas
ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬
ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬
matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v
bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo.

V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro
na steklenicah.

t  F. Ad. Richter Co.

215 Pearl St.

NEW YORK.

Peolv 0 ,



LAINfi HARDWARE CO.

ELY, MINN.

Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod.

Skušajte naše barve.

NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIŽJE GENE.

Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno
na razpolago.

OBIŠČITE NAS.

t> prenočištfe

tike.

i

f

*

i

f

f

f

§

*

§

f

f

f

f

f

»

f

f

§

1

f

f

»JCe se nahajate v Duluthu?

Bank, obišCite

Miller-jevo restavracijo in hotel.

i  ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, ki
se nahaja v Hibbing hotelu.

Ge ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici=

Ita na

/V NEK

i jo P°

Priporočamo

se  cdOašo veliko zalogo grocerijskega
in manufakturnega blaga.

d Sto-

zsitgžCene  poštene. Postrežba


Iz stare domo¬
vine.

V »i*

>i> <»» »i« <i» 'i« «*» Vi?Vir«i»Viriiv«i>

Kranjsko.

ss

i točna.

Sartori Bratje

ELY - - Minn.

SARTORI tn TRAMONTINI

CHISHOLM - - Minn.

[RGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

Peter Bezeka

EIy, Minn.

^Naznanja rojakom,, da je ravno dobil zalogo ženskih svilenih jopic in kikelj, ravno
/\ 0 '  tako tudi možkih, ženskih in otročjih klobukov.

Rudarji dobijo po najnizji ceni trpežne delavske obleke. Velika zaloga
^  čevljev zenskih in otročjih slamnikov.

Cene nizke, blago dobro.

Uboj na Črnučah.

Dne 21. m. m. zjutraj so v ne¬
kem kozolcu na Črnučah našli te
žko ranjenega Božidarja Šibeni¬
ka. Ko so ga našli, je še dihal, iz
nosa in ušes pa mu je tekla kri.
Ob 9. dopoldne je Šibenik izdih"
nil, ne da bi prišel k zavesti. Na
cesti so našli njegovo kolo doce¬
la nepoškodovano . Par korakov
od kolesa je bila luža krvi. Na
cesti v smeri proti Domžalam je
bilo videti več krvavih marog.
Ker ni opaziti na Šibenikovi o-
bleki niti najmanjšega madeža, ki
bi kazal, da bi bil nesrečnik padel
s kolesa, ker je nadalje tudi kolo
popolnoma nepoškodovano, se
domneva se popolno gotovostjo,
da je bil Šibenik ubit. Kdo ga je
ubil, se seveda ne ve, a sumi se
marsikaj. Ena verzija hoče celo
vedeti, da je ubijalec iz Ljublja¬
ne. Koliko je na teh vesteh res¬
nice, bo dognala sodna preiskava.
Sodna komisija, ki bo gotovo lah¬
ko konstatirala, ali gre za nesrečo
ali uboj, je bila na licu mesta da
nes popoldne ob 3. Božidar Šibe¬
nik je bil član ljubljanskega telo¬
vadnega društva “Sokol I.” Bil je
na glasu kot pa jboljši telovadec
tega društva.

Velika avtomobilska nesreča v
Zabreznici.

V torek zjutraj, dne 12. m. m.
ob tričetrt na osmo uro je s silno
hitrostjo privozil automobil od
Lesc proti Zabreznici. Na njem
so se nahajali šofer, dve gospodi¬
čni in dva gospoda. Automobil je
silno drvil. Kdo pride do vasi, so
iz vasi priletele tri krave in eno
tele ter letele proti automobilu.
Več ljudi je videlo, kako se je
krava zakadila v voz. Avtomobil
se je hotel izogniti, ampak prepo¬
zno ; voz je zadel s tako silo v hru
ško, da se je podrla, avtomobil pa
se je ves zdrobil. Eno gospodično
in šoferja je vrglo v zrak. Prva
je zelo poškodovana po nogah*
pravijo, da bo težko okrevala.
Voz so naložili kmetje, ter so ga
peljali na Jesenice.

Grozovita toča.

V soboto, dne 9. m. m. še bolj
pa v nedeljo popoldne je obiskala
strašna nevihta nekatere vasi ži-
rovske župnije. Toča kakaršne
nihče ne pomni, se je vsula po Ži
rovskem vrhu, Goropekah, Vrs"
niku, Račevi in Sovri in uničila
v kratkem času pridelke, alosten
je pogled po opustošenih poljih,
zlasti po sadnem drevju ,kjer se
bo škoda dolgo čutila. Koliko to
če in kakšna je padla, pove naj¬
bolje to, da si je bilo treba na ne
katerih krajih napraviti gaz čez
njo in da se je še v sredo — tre¬
tji dan po nevihti — dobila na
mnogih krajih, in to v taki vro'
čini! Oškodovani kraji so se vide
li iz doline kot da bi bili pokriti
s snegom.

Smrtne nezgode.

Dne 10. septembra je umrl v
bolnišnici 25letni dninar Jož. Er¬
man iz Radovljice, ki se je pred
dvema dnevoma pri gašenju v go
zdu nevarno opekel.

—V isti ljubljanski bolnišnici
je umrl te dni 4 let stari posestni¬
kov sin Er. Kosem iz Dola pri
Brdu. katerega je v soboto dne
9. m. m. na glavi nevarno ranil
voz nekega posestnika blizu do¬
mače hiše.

— Z voza je padel 7. m. m. or¬
ganist Fr. Kopačin iz Podrage pri
Vipavi tako nesrečno, da mu je
kolo zmečkalo glavo.

—• S strehe kake 4 m globoko
je padel v Gabrovki 811etni ko¬
čar Anton Zaletel, ki je pomagal
krovcu. Umrl je po preteku če¬
trt ure .

Obešenega so našli

v Škofji Loki v ponedeljek, dne
11. m. m. na telovadnih krogih
Dietnega praporščaka cesarskih
lovcev v Gradcu Antona Verni¬
ka, ki je dovršil letos kadetno šo¬
lo in bi bili moral nastopiti z ok"
tobrom aktivno službo. Na kro¬
gih je bila pritrjena zanjka v ka¬
teri je visel Vernik, sklonjen in
z nogami na tleh stoječ. Ne ve se,
ali se je Vernik ponesrečil med
telovadbo na krogih in prišel slu"
čajno z glavo v vrvice, ali je iz
vršil samomor.

Pokopali so

dne 17. m. m. na cerkniškem po-
kopališu posestnikovo soprogo A
nico Rožanc z Brezij nad Cerk¬
nico, iz znane Ronkove rodbine v
B ezul jaku. Umrla je blaga žena
v 2. letu starosti in zapustila^ so¬
progu šest nedorastlih otročičev;
sedmo, 4mesečno dete je umrlo
en dan pred njo.

Umrl

je dne 11. m. m. v bolnišnici us¬
miljenih bratov v Kandiji gospod
M. Petrič, vpokojeni učitelj v
Strugah pri Dobrempolju.

k°j J 1 ^ policijo. Tatove so zasa¬
čili še v mestu in jim vzeli ukra¬
dene zlatnike.

Goreč železniški voz.

Na turški progi se je vnel med
vožnjo tovorni voz, ki je bil o-
bložen z volno. Ogenj je zanetila
bržkone iskra iz stroja. Voz je
gorel, dokler ni pripeljal tovorni
vlak v Pusarnico, kjer so odpeli
in pogasili. Škoda je precejšnja,
zgorelo je skoro pol voza volna.
Voz je nepoškodovan .

Štajersko.

Strašna družinska tragedija.

V Dobrunjah je povila žena bo
gatega kmeta Hrisehica trojčke.
To je moža tako ujezilo, da se je
v jezi napil in šel nato domov
razsajat. Med prepirom s porod¬
nico je zagrabil sekiro in ubil že¬
no in dva novorojenčka. Tretje¬
ga je rešila babica s tem, da je
prestrigla udarec in zbežala. Di¬
vjak jo je zadel na hrbtu in tudi
močno ranil. Nato je bežal proti
Dravi in skočil v vodo, kjer je u-
tonil.

Vojska m ed Frankolčani in Stra-
ničani.

V nedeljo, dne 17. septembra je
nastal v Berložnikovi gostilni na
Frankolovem strašen pretep. Pet
fantov _ iz Stranic se je popoldne
pripeljalo na Frankolovo in pilo
že poprej, ko so došli k Berložni-
ku, v dveh gostilnah. Pri Berlo-
žniku je bilo zbranih nekaj Fran
kolčanov, med nijimi Janez Po'
točnik p. d. Macuh in njegov dvaj
setletni sin. Za kratek čas se je
vnel hud prepir. iz katerega se je
razvil pretep. Katoliškonarodni
Frankolčani so branili junaško
svojo domovino pred štajercijan-
skimi Straničani. Pretep se je pre
selil končno iz gostilne na cesto.
Padlo je nekaj strelov, late in se¬
kire so frčale po zraku in padale
po glavah. Macuhov sin je napa¬
del svoje nasprotnike s sekiro.
Konec te bitke je bil ta, da so
Strančani naložili na voz dva tež"
ko ranjena in ju odpeljali v Vita¬
nje k zdravniku. Upanja ni veli¬
ko, da bi ostala pri življenju. Sta¬
rega in mladega Macuha so pa od
peljali v Vojnik k zdravniku, ven"
dar pa njune poškodbe niso tež¬
ke. Zadnji prizor te vojske se bo
odigral pred celjsko okrožno sod¬
nijo.

Primorsko.

ču belo, navadno, 24 K, v Velinju
belo in rdeče mešano 40 K. V
Novem' gradu prodajajo burgund
ca po 33 K.

Potovanje “Najade”.

Kakor poročajo italijanski listi,
so podale preiskave Jadranskega
morja, ki jih je izvedla ladja
“Najade”, zelo interesantne rezul
tate. Doslej so mislili, da je naj¬
večja globina Jadranskega morja
med Kotorom in Brindisijem. Še
Plopfgartner je meril to globino
leta 1870 in je našel 1645 m glo¬
bočine. Na mestu, ki je je Hopf-
gartner natančno določil, so sedaj
izmerili globočino na 1100 m. Tu
di drugi Hopfgartnerjevi rezulta¬
ti so se izkazali sedaj kot napač¬
ni. Nikjer niso našli večje globo¬
čine kakor 1000 do 1100 metrov.

Novo železniško palačo

bo sezidalo ravnateljstvo ogrskih
železnic v Pulju. Poslopje 'bo sta¬
lo na vogalu trga Zichy in ceste
Deak. V pritličju in v 1. nadstro¬
pju bodo pisarne za skladiščno
ravnateljstvo, blagajno in račun¬
ski oddelek. V II., III., in IV. nad
stropju pa bodo stanovanja za že-
ležniške uradnike.

Ogenj v Gradiški.

Minoli teden je pogorela v Gra
diski hiša posestnika E. Rigot-
tija. Ogenj je nastal v dimniku.
Hiša je pogorela z vso opravo.
Škoda znaša nad 4000 kron. Krita
je z zavarovalnino.

Cene grozdju v Istri.

Povprečne cene istrskega groz¬
dja so sledeče: V Vodnjanu 26
K, belo, navadno 24 K, v Pulju
belo in rdeče mešano 28 K, v Kr-

(sooči Šport

Is veryexhilarating but
somewhat tiresome.

C.After a day in the
wooas

Beer

Refreshes, stimulates,
strengthens and insures
a good night’s rest.

Include a čase in your outfit

“Leads them Ali ”

Theo. Hamm Breving Co.

ST. PAUL, MINN.

Maks Shapero

EVELETH, MINN.

311 Grant A ve.

Največa zaloga možkih in otro¬
ških oblek, obuval, klobukov in
kovčekov.

PRIDITE IN POGLEJTE BLA¬
GO ! — DOBRO DOŠLI! .

Koroško.

Porotno sodišče v Celovcu.

V četrtek se je vršila pred ce¬
lovškim porotnim sodiščem obrav
nava proti 281etni dekli Ivani
Lammer iz Sobotke radi detomo¬
ra in 181etnemu hlapcu Sebasti¬
janu Goseh iz Šentjurja pri Vol-
šperku radi prigovarjanja k umo¬
ru. Zdravnik je dognal, da je bilo
dete. mrtvo rojeno. Sodišče je
morilko in njenega morilca opro"
stilo glede umora, kaznovalo pa
ju je ker nista k porodu poklicala
babice. Lammerjeva je dobila 4
tedne strogega zapora, Goseh pa
tri tedne strogega zapora.

— Drugidan pa se je vršila o-
bravnava proti 471etni požigalki
Mariji Schmautzer, ki je zažgala
posestvo Antona Pikina v Tre-
bah. Schmautzer jeva je priznala,
da je zažgala posestvo iz mašče¬
vanja. Sodišče jo je obsodilo na
pet let težke ječe.

Mrtvo truplo na železničkem tiru.

V Sinčavesi je našel železniški
čuvaj pri vzhodni uvozni menjal"
niči na kolodvoru mrtvo žensko
truplo. Ženske niso spoznali. Ime¬
la je odtrgano desno roko in zme¬
čkano lobanjo. Neznano je, ka¬
teri vlak jo je povozil, in ali se je
neznanka ponesrečila ali je skoči"
la sama pod stroj.

Obešenega

so našli vojaki v gozdu tik nad
Celovcem nekega ključavničar¬
skega pomočnika. Ime samomoril
ca ni znano.

Cigani v banki.

A Celovcu so prišli v neko ban¬
ko cigani, več moških in ena žen¬
ska, in so zahtevali nemške zlat¬
nike. Uradnik jim je predložil de¬
nar in cigani so res nekaj koma¬
dov. kupili. Ko pa so odšli, je za¬
pazil uradnik da mu manjka 150
kron v zlatu. Ovadil je cigane ta

Ali imate že kakega stika z našo banko, upamo da, če
še ne, pa bodete pristopili v vrsto naših vlagateljev.

Če iščete banko, s katero bi delali kupčijo, izberite si
isto, ki je z nami v zvezi, kajti razlike v
bankah sovelike.

NAŠA BANKA JE VAŠA BANKA.
Plačamo 3 od sto obresti.

Miners State Bank

na Chisholm, Minn,

C. Jesmore &  Son,

najvecja

KONJUŠNICA

EVELETH, - - - MINN.

415 Grant Avenue. Phone 23-1.

Kakor tudi.

Pogrebniski zavod

PRI NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ

PO PRIMERNI CENI.

Izročite nam'

Vaše pogrebe in videli boste, da je naša postrežba
najboljša in naše cene vedno poštene.

Kapljice.

— Ob praznovanju petdesetlet¬
nice neodvisnosti hoče Italija za¬
sužnjiti bedne Arabce. — Ironi¬

ja!

— Sveti Oče blagoslavja itali¬
jansko vojsko, češ, da bode ta
med neverce zasejala omiko in ve
ro. (?) Ali ni dosti “črne roke” na
svetu, ali mora biti še kaj bolj
črnega, da se svet “osreči”.

— Italija prične zasejati vero
in omiko med Turke z bombami
in granatami.

— Prezidenti nimajo sreče.
Taft je propadel z reciprociteto v
Kanadi in ko je največ pridigal o
miru, je nastala italijansko-tur-
ška vojska.

Prezident v Jolietu je tudi pro
padel “z reciprociteto” v Jolietu,
in več ko se je poganjal, da bi se
boji vršili v Jolietu ,se bode mir
sklenil v So Chicago .Pač smola!

— Papež blagoslavlja vojnike.
Kako je blagoslavljal duhovni vo
dja narodne vojnike, o tem listi
še nič ne pišejo.

— Vse za vero in narod je re¬
kel pesnik Gregorčič ter obrnil o-
či prot ine'bu. Vse za vero in na¬
rod, vzklika nekdo drugi, medtem
si pa ogleduje svoj dobro rejeni
trebuh.

Avstrija in Italija zaveznici?
Gotovo! Saj ena drugi hoče vo¬
zel tako zavezati, da ga ne bode
mogoče rešiti.

— V avstrijskem parlamentu
so se do sedaj ministri in poslan¬
ci pretepali in lasali. Gotovo se
sedaj ne bodejo več, kajti so se
zbali streljanja.

— Draginjski izgredi na Duna¬
ju in po drugih c. kr. mestih, stre¬
li v parlamentu in klici “živijo re¬
publika” — so pač le mala pre¬
digra k temu, kar se ima zvršiti,
ko bode “Njega Veličanstvo” za¬
tisnilo oči na veke.

•—• Največje plačilo sveta je ne¬
hvaležnost. To skuša prejšni ljub
ljanski župan Hribar sedaj, ko
praznujeje svojo šestdesetletnico.

— Mi nismo zadosti katoliški,
ko se je izrazil neki avstrijski do
stojanstvenik. Čemo videti, ali bo
do nekatere naše uprave postale
zadostne katoliške, ali preveč kle
rikalne.

Če koga ubiješ prideš na elek¬
trični stol. Ali bi imeli zadostno
morilnih stolov, če bi obsodili vse
kapitaliste, ki imajo na vesti to¬
likanj umorov. Menda ne! Vsaka
država bi morala imeti za elektri¬
čne stole posebno tovarno in ne
bi bilo dolgo, ko bi nastal v Ame¬
riki trust električnih stolov.

— Ne ubijaj tako nam veli za¬
poved. A isti, ki so se podali z o-
rožjem v roki nad mirne ljudi,
nad one, ki jih “kultura” še ni o
srečila. isti dobivajo “papežev bla
goslov”. Seveda, preskrbljeni s
tem, blagoslovljeni lahko pobija¬
jo, kolikor hočejo in kolikor se
jim poljubi.

NIKOLA TESLA IN ELEKTO

TEHNIKA.

Spisi Nikle Tesle o novih iznajd¬
bah ne elektro-tehničem polju, ki
so izšli v tedniku “English Me-
chanic”, so tako senzacionelni,
da se mora čuditi ves naobraženi
svet. Čujmo, kaj Nikola Tesla, ki
je rodom Hrvat, torej naš ožji
rojak, pravi o tej automatični u-
metnosti, kakor imenuje svojo taj
nost. Teleautomotična umetnost
pomeni po njegovem izreku re¬
zultat dela, da se zgradi automat,
ki se bo premikal in delal, kakor
če bi bil inteligenten. Ta auto¬
mat je, tako pravi Tesla, tremodi-
namičen stroj, ki je sestavljen iz
različnih delov, in sicer iz spre¬
jemalca, spreminjevalca in odda-
jalca energije, dalje iz aparata za
premikanje in drugega mehanič¬
nega sodelovanja, tretjič iz orga¬
nov, ki določajo smer in četrtič iz
aparatov, ki so občutljivi za zuna"
nje pojave. Da se to ložje razu¬
me primerja Tesla svoj stroj s
človekom, katerega tudi imenuje
aparat. Po izjavah Tesle in njego
vili skušnjah se lahko mehanične
zakone živega automata prenese
na mrtev stroj. Tesla je svojo ide¬
jo najprva poskusil na motor'
čolnu, katerega je opremil z apa¬
ratom za sprejem električnih va¬
lov, da ga je vodil s pomočjo brez
žičnega prenosa. Ta poskušnja se
je po njegovi izpovedi dobro ob¬
nesla, tako, da je mehanizem čol
na zvršil vsako gibanje, kakor se
mu je s posredovanjem električ¬
nih valov zapovedalo. Tudi tu¬
kaj je izdelal više po živem auto"
matu in njegovem živčenem si¬
stemu za signalizacijo in naredil
je aparat ,ki je občutil različna ni
banja, kakor n. pr. občuti člove¬

ško uho različne glasove. Na ta
način se je različnost prenosa vo¬
lje z oddajalne postaje pomnoži¬
la izdatno .Ali Tesla obljubuje še
mnogo več, kakor je do sedaj po
lastni izpovedi, že iznašel. On se¬
daj izdeluje mehanizem, ki bo, ne
da bi bil nadzorovan, tako delal,
kakor če bi imel svojo lastno in¬
teligenco. Ubogal bo na najrahlej
ši vpliv od zunaj in potem tudi de
lal in sicer tako, kakor če bi po¬
sedoval logiko in pamet, sploh bo
izpolnjeval svoje dolžnosti, kakor
pameten sluga. Nadalje opisuje
kako bo njegov telautomat kot
bojni stroj na suhem, pod mor¬
jem ali v zraku in na ladji, na ka¬
teri ne bo žive duše, nositelj neo¬
mejene razruševalne in vničeval-
ne sile. Stoletja sem se ljudje
trudijo izumiti in poboljšati vni"
čevalne stroje. In do danes je pri¬
znan top kot najvažnejši vniče"
valni stroj. Top 30 cm kal., ako
se nabasan s korditom, požene
850 funtov težko krogljo z 900 m
začetne hitrosti v sekundi in 20
milijonov meterkilogramov sile.
Ako bi zrak ne delal opore, tedaj
bi krogla preletela 80 km, preden
bi padla na tla. Vse to je pa za
Teslo nič. On pravi, da se lahko
toliko elektrike zbere v obliki ek¬
splozivne  elektrike, da bi bila
korditeksplozija potem le še toli¬
ko silna, kakor če bi človek dihnil
On pripoveduje, da sedaj izdeluje
stroj, ki bo imel eksplozivno moč
800 milijonov konjskih sil, ali 20-
krat toliko, kot cela stran 30 cm
topov na ladji “Dreadnought”.
Teslu se tudi pošiljanje signalov
na planet Mars dozdeva za igra¬
čo. On smatra rešitev te naloge le
še za problem, katerega lahko in¬
ženir reši potom računov. Po nje¬
govem mnenju se bodo ljudje v
prihodnje vojskovali le še z vodo
in električno silo, če se bodo sploh
še vojskovali.

Tesla pravi, da se bavi tudi z
iznajdbo male in hitre ladje, ki bo
slabo oborožena, pač pa bo imela
toliko vničevalno silo, katera bo
v primeri z veliko ladjo, kakor
David z Golijatom. S tem telauto
matom hoče Tesla provzročiti ve¬
likanski val, za kar ne rabi druge¬
ga kot 20 ton cenene razstrelivne
snovi. S to podmorsko razstrelbo
hoče provzročiti 20.000 atmosfer
plinovega pritiska in z valom, ki
bo nastal vsled te razstrelbe, pa
potopiti vse brodovje. Valu bi
sledila 200 m globoka dolina. In
nepotrebno je o tem razmišljati,
pravi Tesla kakšna bo osoda la¬
dje, ki naj bo še tako velika, ako
jo zgrabi tak val.

Tako Tesla o svojih iznajdbah.
Ali bodo vojne še sploh mo oče,
če Tesla dovrši svoje iznajdbe?
Ali ni pri takih vničevalnih sred¬
stvih vsaka vojna nemogoča? A"
li bodo ljudje res tako neumni, ko
ne bo treba v boj drugega poši¬
ljati kot stroje opremljene s sil¬
no včinkujočo vničevalno silo?
Ako Tesla uresniči, kar oblju¬
buje, potem se mora spremeniti
do cela tudi produkcija in gospo¬
darstvo, spremeniti se morajo da¬
našnje družabne razmere. Po iz¬
javi Tesla bo delal stroj, človek
bo pa njegov gospodar.

ŽALOSTNA KULTURNA
SLIKA.

Iz Metlike.

Nekaj časa sem se je na sosed¬
nem Hrvatskem primerilo več po
žarov. Ljudje so sumili, da kdo
zažiga in nazadnje je bila razstro
šena vest, da so poslali Mažari po
žigalce, ker ljudje ž njimi ne dr¬
žijo, drugi so zopet trdili, da so
poslale požigalce ogrske zavaro¬
valne družbe. Ljudstvo je bilo
razburjeno in vsako podučevanje
o neresničnosti gori navedenih
slučajev je bilo zaman. Sam sem
to velikokrat izkusil. Večkrat so
prijeli kakšnega tujca in ga pe¬
ljali v Ribnik. Ker se je izkazal z
listinami so ga izpustili, a ljud¬
stvo je bilo zopet preverjeno, da
so ti požigalci v vladni službi.

Sedaj so pričeli dnevno in noč
to stražo v selih. Po vseh vrto¬
vih, po kočeh, povsod na drevje
so obešali svetilke, da kdo ne bi
mogel priti nevidno v vas in jo
zažgati. Tako so imeli tudi v selu
Pravotina in Zaloka, dasiravno v
neposredni bližini pri njih ni go¬
relo.

V torek, dne 19i m. m. so opa¬
zili tujca na poljih. Seveda takoj
za njim, češ, ta je eden izmed po¬
žigalcev. Bilo je predpoldne okolu
10- ure. Hrvatje so vdrli za njim
eni peš, šest pa na konjih. In se¬
daj se je pričel lov. Vas Pravo¬
tina leži ob kranjski meji, samo
reka Kolpa deli deželi in je od¬
daljeno od Metlike dobro 1J4 uro
hoda. Dotični tujec, najbrže vi¬
deč toliko ljudstva, je pričel be¬
žati po koruzah. Ko je videl da
ne bo mogel uteči, je skočil v Kol
po in jo preplaval na Kranjsko

stran. Hrvatje so ga dohiteli in
so z brega Kolpe rekli menda
tam stoječim mlinarjem naj ga
primejo v vodi. Kar so seveda ti
storili. Hrvatje so šli potem s
čolnom po njega, ga^dobro zvezali
in peljali več vas Zaloko v Pra-
votino. Tam so ga zasliševali in
po kratkem odmoru se je pričelo
linčanje. Nič niso imeli tehnih
vzrokov, da je res on požigalec,
a za to so se malo menili; poseb¬
no možje iz Amerike so pravili,
da govori češko in ga oni razu¬
mejo dobro, da pravi da je res on
zažgal dve poslopji. Sedaj so ga
pričeli na cesti pobijati, bilo je
ljudstva do 300. Tolkli so ga z pa¬
licami, ga z gnojnimi vilami su¬
vali, nadalje še streljali iz revol¬
verjev na njega. Ko je ves razbit

— ima tudi eno roko in zobe vse
razbite — ležal na cesti, zaprosil
je vode, katere so mu prinesli iz
Kolpe v klobuku in je vso izpil.

Potem so še izpraševali, kdo je,
kdo ga je najel, a revež ni mo¬
gel povedati, tako da bi ga razu¬
meli, ker je bil ves razbit in ka¬
kor sem se sam na licu mesta pre¬
pričal, ga po mojem mnenju niti
nihče razumel ni in to je bila naj¬
brže njegova nesreča! Pravijo, da
je večkrat rekel, da je Čeh ,da je
oče šestih otrok in večkrat zakli¬
cal, da je on iz Zlate Prahe.

Ni jim bilo še dovolj, da je ves
razbit preboden in obstreljen le¬
žal pred njimi neznani tujec —
so naročili zverine — ženskam,

— da so pripravile slame iz ka¬
tere so napravili grmado. Zanesli
so še živega Čeha zvezanega na
njo in jo zažgali. Pretrpel je gro
zne muke. Ko so zažgali je klical
“Ježeš Marijo, Jožefa”, Jn hotel
z močjo razmetati gorečo slamo
raz sebe, toda zaman, ker so zra¬
ven stoječi slamo nazaj metali,
ga drezali z gnojnimi vilami in
streljali na njega tudi ko je bil
že mrtev. Sedaj leži ob hrvatskem
bregu Kolpe tujec nepoznan, ves
spečen posebno, sprednji del in
po hrbtu ,po obrazu še nekoliko
znamenj kanibalizma, razbita u-
sta, zobe, razbita črepinja. Gro¬
zen pogled za količkaj civilizira¬
nega človeka, nečuven dogodek
20 stoletja.

In če pogledaš ljudstvo in ti¬
ste voditelje tega menda tudi za
nje usodepolnega dneva, vidiš
povsod vesele obraze, smehljaje
ti pravi glavni voditelj ,s kate¬
rim sem govoril — svoja junaš¬
tva, da rečem z nekim posebnim
zanimanjem ti dokazujejo, da je
prav, da so tako naredili.

Komisije še danes ni bilo. Pri
umorjenem so našli knjižico, eni
pravijo vojaško, in da se piše Do-
šan; da je Čeh iz Zlate Prahe!
Mož je bil boljše oblečen in je no¬
sil kapo. Najbrže je po nesrečnem
naključju storil tako grozovito
smrt.

Če sedaj pomislim na tisti kraj,
kjer leži umorjeni, me groza o-
bletava, da se more zgoditi, kaj
tako nečuvenega v 20. stoletju.

Roman srbske princezinje.

Veliko senzancijo je vzbudila
na srbskem vest, da se je v Ze¬
munu pojavila princezinja Hele¬
na Obrenovičeva, ki dela kot pe¬
rica. Poročevalcu lista “Neues
Wiener Abendblatt” je pripove¬
dovala, da se je porodila 14. avgu¬
sta v belgrajskem konaku, ker so
na Srbskem tedaj pričakovali
princa, je morala izginiti in na
njeno mesto so položili otroka
moškega spola, kateremu so dali
ime princa Aleksandra .Vzgojena
je bila v djakovarskem samosta¬
nu ; nato so jo izročili družini ne¬
kega Baiča. Pred osmimi meseci
je umrl je nrednik Janez Baič in
na smrtni postelji ji je sporočil,
da ni Pasteličeva, kakor se je i-
menovala, temveč prava potomka
kralja Milana in kraljice Natalije.
To okolščino je do tistega časa za
molčal iz ljubezni do domovine.
Z ozirom na bližajočo se smrt je
pa smatral za svojo dolžnost, da
izda tajnost. Ta dozdevna prin¬
cezinja je nadalje pripovedovala,
da je bila pozneje zaposlena kot
perica v kraljevem konaku in je
tam preživela ono grozno noč, ko
je bil Aleksander umorjen. Od
tega tistega časa živi v Zemunu.
Seveda nima za to svojo bajko ni-
kakih dokazov, -vendar se pa je
navzlic temu našlo precej ljudi,
ki ji verjamejo.

Zračna pošta ustavljena.

V Londonu, je razglasil mini¬
ster za pošto m brzojavne napra¬
ve, da prepoveduje prevoz pošt¬
nih pošiljatev z aeroplani. Vsled
tega je morala zračna pošta usta
viti svoje delo.

slepce v Bringenu nekdo zelo
dragoceno soho Krista iz slono¬
vine. Tatu so sicer prijeli, soha
pa že niso našli več pri njem.

Pri vojaških vajah.

Iz Toulona poročajo: Pri strel¬
nih vajah tretje eskadre je^strel
raznesel na križarki “Gloire za-
tvornico nekega topa ter ubil e
nega topničarja in ranil 15 moz,
od katerih so 4 pozneje umrli. Ne
sreča se je zgodila baje na ta na-
čin_ da je zatvornica priletela na
neko pripravljeno krogljo, ki se
je nato razletela.

Zadovoljni vojvoda.

V ameriških listih je obljavlje-
na sledeča ženitbena ponudba:
“Vojvoda Peter Rorcza iz Avstro
Ogrske, katerega plemeniti rod
izvira iz leta 787., kar more doka-
niti s pošteno deklico ali mlajšo
miti s pošteno deklico ali mlajšo
vdovo, ki ni popolnoma brez pre¬
moženja, v svrho ženitve." Res,
skromen vojvoda, ki si želi neve¬
ste, ki ni popolnoma brez premo¬
ženja.

Tatvine muzejskih vrednosti.

V muzeju v Kolmaru so zapa'
zdi, da manjka dragocen oklep iz
XIV. stoletja, cegar vrednost ce¬
nijo na 8000 do 10.000 mark
Iz Monakovega poročajo, da je
11. m. m. ukradel iz zavoda za

Podraženje mila.

Lastniki tovaren za milo raz'
glašajo, da bodo zvišali cene svo¬
jih izdelkov za 2 do 3 K, ker so
tudi cene surovin močno posko¬
čile.

Obenem pa naznanjajo tudi, da
to zvišanje še nikakor ni definitiv
no in da je mogoče, da bodo to¬
varnarji v najkrajšem času prisi'
ljeni cene zopet zvišati. Tedaj zo-
pet podraženje, ki zadene pri nas
izvečine le siromake.

Nevihta v Neapolju.

Predvčerajšnim popoldne se je
utrgal nad Neapoljem, nad kraji
pod Vezuvom in nad Torre del
Greco oblak ter je preplavila vo¬
da velik del dežele. Kakor poroča
“Giornale d’Italia”, se je pone¬
srečilo vsled silne povodnji ob
vznožju Vezuva 20 oseb, večina
je utonila. Mnogo družin je
vsled povodnji s svojimi hišami
odrezana od drugega sveta. V
Torre del Greco pogrešajo baje
dve rodbini. Tudi polja in vino¬
gradi so mnogo trpeli. Iz Neapo-
lja je prišlo mnogo rešilnega mo¬
štva. Tudi železnica je močno po¬
škodovana, tako da je promet sko
ro nemogoč.

Napad na japonskega generalne¬
ga poštnega ravnatelja.

V noči od ponedeljka na torek,
ko je ravno generalni poštni in
brzojavni ravnatelj v Toki ju še
delal v uradu, se je priplazil v
njegovo sobo vlomilec. Ravnatelj
ga je zasačil, toda vlomilec se je
branil z nožem in ranil general¬
nega ravnatelja z nožem na obra
zu in na plečih.

Železničarsko gibanje na Irskem.

Vsled stavke železničarjev je
položaj na irskih železnicah zelo
resen. V Dublin je dospelo 40
škotskih železničarjev, ki so izja¬
vili, da hočejo opravljati službo.
Kq so dospeli v Uublin in so jih
pod močnim spremstvom voja¬
štva odposlali na njih mesta, je
prišlo do velikih sovražnih demon
stracij. Na sto in sto potnikov
z Angleškega v Dublinu ne more
naprej, ker ježelezniški promet na
sever in na zahod popolnoma u-
stavljen. Trpi pa tudi Angleška
posebno zaradi tega, ker je trans¬
port živil, zlasti jajec in surovega
masla, ustavljen.

Župan u m oril svojo taščo.

Iz Braševa poročajo: Župan

Gregor Csedoe v Csiktapolczi na
Ogrskem se je ločil pred dvema
letoma od svoje žene. Ker pa je
imel svoje sedaj dietno hčerko
zelo rad, je sklenil, da se zopet
poroči s svojo ločeno ženo in je
tudi vse pripravil. V nedeljo je
prišel obiskat svojo hčerko in svo
jo ločeno ženo, ko pa je stopil v
njeno stanovanje, ga je njena ma¬
ti vsa besna napadla. Da se ubra¬
ni, je zgrabil za nož in ga sunil
divjajoči ženski v prsi. Tašča je
umrla čez par ur. Drugo jutro
se je župan v drugič poročil s
svojo ženo, po končani poroki pa
so ga orožniki odpeljali v zapor.

Odpust nemških delavcev v Pa¬

rizu.

Kakor poroča list “Siecle”, so
odpustili v pariških elektrarnah
in drugih tovarnah veliko število
nemških delavcev in to zato, ker
se je med delavci pokazalo sum¬
ljivo gibanje, da bi v slučaju, da
se razmere med Francosko in
Nemčijo še bolj poostre, delali
škodo v tovarnah, oziroma prepre
čili delo.

AD 0 LPH G. DE WIIH

Trgovina s žganjem in li

874 ISLAND AVENUE,

Milwaukee, Wis.

se priporoča slovenskim gostilničarjem za
finejšega zganja, brinovca tropinovca in

Cene solidne, postrežba zajamčen

!£>
0
j((| 8 i* ^

Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega

vina Rostopsin.

FIRST NATIONAL BANKI

DULUTH - MINN.

Glavnica.

******

Ve

0 0STH- NlM

ELETH, I

310 Grant a

»JB0U® WJA
vsake 1


Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

jMOJEM  P0SL° p J l
haja TUDI

itnska bril

MITE IN PC

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od K TE NAS!

dneva vloge. IllOOOMOOO

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Helps Shea trgovina s

SLOVENSKA GOS

Frank Medvi

312 Grant Aye.

in pogrebnik

EVELETH,MINN. P

Najboljše vrste pohištvo, postelj
motroci, oprava izvršujemo po
kratkem naročilu. - Proda¬
jamo dobre peči in sploh
vse v to stroko spa¬
dajoče stvari.

CHISH0LM, MII

Phone 101.

IP0R OČA SE CE1
R °JAK0M V obi
P0SET.

postre

VSAK 0VR SXNii

Mačami.

GEORGE L. BROŽIČI


prva slovenska,

ZAVAROVALNA AGENCIJA

v Minnesoti,

Ml smo uradni zastopniki najboljših amerišk 1 "
in evropejskih zavarovalnih družb
v sledečih mestih železnega okraja 5

Ely, Tower, Aurora, Bivvabik,
Gilbert, Eveleth, Virginia
in raznih “ lokesnili.”

V o e >o,

»g N*;

Zavarujte svoje poslopja in pohištvo pri svojem rol 8 ** 11  **
bode pazil na Vaše koristi v slučaju nesreče-

točno In zanesljivo na vse strani sveta, za staro a '""^
smo v zvezi z tvrdko FRANK SAKSER CO. katera i e 1
po svoji točnosti ln poštenosti.

Pošiljamo Denar



se

V"

NHki«...

iS.

G^ii

^ Mi

\

S

Prodajamo vozne listke t

za vse črte med Ameriko ln Evropo, cene so vedno P 0 *"*

Man,- J \  K'

Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavni « ra
Mlnn. ali podružnico v Eveleth, MInn. V siučal«
potrebe, pokličite nas po teielonu na naše stroške.

Podružnica v Eveleth, MInn.
John B. Smrekar, upravitelj.

GEO. L. BROŽIČ^

Ely Telepl>« n *

Eveleth


\ * h  5




'bo

h

l c<

V

v\:

\

'D.,'%

%

tak 'X

x

American Exchange
Bank

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za

Slovence in Hrvate v mestu.

i

Pošiljamo denar na vse
| strani sveta in prodajamo
| vožne liste.

1 3°|o obresti od vlog,

voje

w|e|o od

xxxxxxxxxxxxx

Jakob Verant

GOSTILNIČAR

EVELETH, Minn.

310 Grant ave.

NAJBOLJŠE PIJAČE IN
SMODKE VSAKE VRSTE.

V MOJEM POSLOPJU SE NA¬
HAJA TUDI

Slovenska brivnica.

PRIDITE IN POSETI-
TE NAS!

*xxxxxxxxxxxx

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

i, poste

i

jemo pi
Proda-
iploh

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

oa-

NAJBOJŠA POSTREŽBA
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

ENC |J4

»f* fcf# dftAfA

Štefan Zgonc

javni notar

CHISHOLM, MINN.

ZGODOVINA MAROŠKEGA
VPRAŠANJA.

$10

h drU  . j ““ ..

, okr fl|a ’

IZDELUJE POLNOMOČI,
KUPNE POGODBE IN VSA
afll e4 RUGA  NOTARSKA dela.

Žb OGLASITE SE PRI MENI!

a

I»u»


J. P. Ahlin

McKINLEY — MINN.

^7

A>

. A'

>V

prodaja hamm pivo na
drobno in debelo.

SMODKE IN VSE DRUGE Pl
JAČE SPADAJOČE V

gostilno prve vrste

AV  SE  ULJUDNO PRIPOROČA
v A

dTJ,

A*



ROJAKOM.


Cela Evropa zasleduje z veli¬
kim zanimanjem nemško-franco-
ska pogajanje v Berolinu, ki se
naj v najkrajšem času odloči. To¬
da zakaj se pravzaprav gre, za
celi razvoj maroškega vprašanja
se malokdo briga. Umestno je to¬
rej, da se nekoliko bližje ogleda¬
mo postanek in razvoj tega vpra¬
šanja.

Od 1. 1830. je Alžir francoska
last. Toda od tega časa se začena-
jo tudi konflikti Francozov z ma¬
roškimi roparji, ki so vdrli v Al¬
žir in napadli Francoze. Končno
se je vendar 24. oktobra 1844 po¬
srečilo generalu Bourgeandu
z 10.000 Francozov prema
gati in razgnati maroško vojsko.
Na to so v Tangerju sklenili ma-
roško-francosko pogodbo glede
regulacije mej. Toda Ludovik Na¬
poleon, poznejši Napoleon III., je
dobro vedel, da dokler so divje
maroške čete na francoskih me¬
jah, pravzaprav ne pripada Alžir
popolnoma Franciji. In tako se
mu je porodila sledeča misel: Spo
razumeti se z Anglijo v tem smi¬
slu, da bi si Anglija prisvojila
Egipt, Francija pa Maroko. Te
ponudbe sicer ni storil uradno,
pač pa zaupno. Toda angleški mi
nistrski predsednik, Palmerston,
je pisal lordu Clarendonu; “Na¬
men francosko-angleškega spora¬
zuma, ki temelji na trdnem teme¬
lju nravnega hotenja, je, braniti
se proti krivičnim napadom, varo
vati slabše pred močnejšimi in
zajamčiti ravnotežje. Kako bi
mogli postati napadalci, ne da bi
se nas provociralo? S kako pra¬
vico bi posnemali v Afriki razde¬
litev poljskega kraljevstva, Maro¬
ko pridelili Francozom, Tunis ali
kako drugo državo Italijanom in
Egipt Angležem? Anglija in
Francija ste zajamčile integriteto
osmanske države in bi torej zdaj
odvzeli sultanu Egipt? Tak zločin
proti nravnim čuvstvom ljudstva
bi moral postati vsaki osmanski
vladi usodepoln. Sicer bi niti po¬
litik niti vojak niti mornar ne
mogel našega gospodstva v Egip¬
tu smatrati kot nagrado za to,
Polastiti se Maroka si je posta¬
vil že Ludovik Filip za svoj cilj;
od tega časa leži ta načrt v fran¬
coskih arhivih in vlada čaka samo
na ugoden trenotek, da ga izvede.
Menda se je Palmerson bolj ma¬
lo oziral na nravnost, temveč se
je spominjal le bolj na besede
Nelsonove: “Tanger mora ostati
posest kake nevtralne države ali
mora pa pripasti Angliji.’ Angle¬
ški poslanik v Tangerju Sir John
Drummond je pisal 1. 1885. da
Francija ne sme na nikalc način
dobiti pravice zasesti ožino, ki tv 0
ri cesto v Indijo.

V tem času je bil maroški sul¬
tan Mulley Hassan, ki je leto
pred tem izjavil: “Nikdar ne pri¬
de dan, ko bi se naš narod sklonil
pod jarmom tujega gospodarstva.
Preje pogine poslednji Mavr.”
Zatorej tudi piše angleški posla¬
nik v Tangerju Sir Charles
Smith dne 21. julija 1892 lordu
Salisburyju: “Na sultana nima no
ben evropski poslanik nikakšnega
vpliva. In noben ga ne bo imel.
Kot istino se lahko proglasi, da
sultan ne more nobenega evrop¬
skega poslanika utiti.” Takrat so
bili dnevi Meleya Hassana že še-
steti. Spomladi 1. 1894 je umrl na
ekspediciji v Tadlo. Ni pa dolo¬
čil svojega naslednika, kakor je
bila njegova pravica. Imel je tri
sine, ki so ga preživeli. Imenova¬
li so se: Muley Mohamed, Muley
Hafid in Muley Abdul Assiz. Ve¬
zir Ba Achmed je določil za vla¬
darja najmlajšega: Abdul Assiza.
Hasanovo truplo so oblekli in po
obrazu nekoliko pobarvali, prive¬
zali je na konja ter odpeljali v
mesto Rabat, da bi utajili njego¬
vo smrt. Šele 7. junija leta 1894.
je ljudstvo izvedelo, da je sultan
mrtev in da je Abdul Assiz po na
ročilu očetovem njegov naslednik
Zdaj se začne nova doba. L.
1905 je postal angleški poslanik
pri sultanu Sir Artur Nicolson.
Ta je igraje pri sultanu vse do¬
segel. Toda kmalu se je začelo
po državi razširjati vest, da je sul
tan izdal svojo domovino Angli¬
ji. To so vporabljali razni ljudje
v to svrho, da bi si prilastili pre¬
stol. Oba starejša brata so prijeli
in zaprli.

Bu Hamara je nastopil kot pre¬
tendent in je razglašal, da je on
najstarejši sin Muelya Hassana
in da se mu je posrečilo uiti iz
ječe. Da bi bila stvar še bolj kom¬
plicirana, je nekdo izpustil Mule-
ya Hafida iz ječe. Toda maroško
ljudstvo se je veselilo, da ima
zdaj sultana, ki je osvobodi od
vlade samogoltnih tujcev.

Ti so morali za časa vlade Mu-
leya Hassana v obrambo svojih
interesov v Maroku sklicati ma¬
dridsko konferenco, na kateri je
nemški zastopnik po instrukciji
Bismarckovi glasoval za vse fran
coske predloge brez izjeme. Fran

cija je začela konkurirati z An¬
glijo za vpliv v Maroku. Toda
naenkrat je prišlo nepričakovano
iznenadenje. V Londonu ni več
vodil angleške politike Palmer¬
ston, temveč Landsdowne in v
Parizu je deloval Delcas-
se na to, da uresniči idejo Ludo-
vika Filipa, oziroma Napoleona
III. In ta dva moža sta dne 8. a-
prila 1904 podpisala deklaracijo,
ki se je tikala Maroka in Egipta
in v kateri je sledeča misel izve¬
dena: Egipt Angliji, Maroko

Franciji. V nemškem državnem
zboru je proglasil kancelar, knez
Buelovc, da se ta dogovor nikakor
ne tiče nemških interesov.
Toda hitro je izpremenil svoje
mnenje. Dne 31. marca je prišel
cesar Viljem II. v Tanger. In
tam je imel govor, v katerem je
izjavil, da smatra sultana za po¬
polnoma neodvisnega suverena,
da se sultan ne sme ozirati na
francoske želje, da njegov obisk
dokazuje, da hoče za nemške in¬
terese v Maroku storiti vse in da
se glede teh interesov ne bo do¬
govarjal z nikomur drugim, nego
s sultanom Abdulom Assizem,
katerega suvereniteta mora osta¬
ti nekotaknena. Pred tem je pa
izjavil Buelow, da se angleško-
francoska pogodba ne tiče Nem¬
čije, ker je njenim trgovskim in¬
teresom zajamčena enakoprav¬
nost z drugimi državami. Kar na
enkrat pa ta nastop cesarjev

Knez Buelow je čutil, da ga je
cesar blamiral in zato je predla¬
gal francoskemu poslaniku skli¬
canje mednarodne konference o
tem vprašnju. S to konferenco se
je hotela Nemčija rešiti iz sitne
situacije. In tako je prišlo do zna¬
ne algeciraške konference, pri ka¬
teri ste bili Nemčija in Avstro-
Ogrska popolnoma osamljeni. Sul
tanova suvereniteta je ostala sa¬
mo še na papirju, v resnici je bi¬
la namreč tako omejena, da se o
suvereniti sploh ni moglo več go¬
voriti. Prišel je čas, katerega so
se Maročani bali. Tujci so zavla¬
dali v deželi.

Starejšega sultanovega brata
Abdula Assiza, Muleyea Hafida
so proklamirali za protisultana.
Ta je obljubil boj proti Evropej¬
cem in njegov mlajši brat je zle¬
tel s prestola. In glej čudo!
Nemčija, ki je prej slavnostno za-
jamčevala suvereniteto Abdulu
Assizu, je prva predlagala, naj
Evropa tistega, ki je v krvavem
boju vrgel Abudla Assiza s pre¬
stola, prizna za sultana. Evropa
je faktično priznala Muleya Ha¬
fida za sultana, čeprav ne tako hi¬
tro, kakor si je to želela Nemčija.

Od tega časa Delcasse že dolgo
ni več francoski zunanji minister
in francoskemu poslaniku v Be¬
rolinu je zatrdil nemški cesar Vi¬
ljem II., da zdaj, ko Delcasse ni
več zunanji minister, ne bo Nem¬
čija Franciji v Maroku delala o
vir. In res so 9. febrarja 1909 pod
pisali nemško-francosko pogodbo
o Maroku, v kateri stoji sledeče:
“Cesarska nemška vlada ima v
Maroku samo gospodarske inte¬
rese: priznava, da potrebujejo po¬
sebni interesi Francije v tej de¬
želi trdno zajamčenega miru in
reda, in pripravljena tem intere¬
som ne delati nikakih ovir.“

Kaj so pomenjale te besede?
Naj prvo to, da prepušča Franciji
slobodno roko, kako hoče zajam¬
čiti v Maroku mir in red, morda
tudi še nekoliko več. O franco-
sko-angleški deklaraciji iz leta
1904 priznavajo na primer vsi, da
je Anglija dala Maroko Franciji.
In kaj je rečeno v tej deklaraciji?
Zopet hočemo citirati dobesedno:
“Vlada njegovega britanskega
Veličanstva priznava, da je nalo¬
ga Francije, kot velesili, ki je ta-
korekoč sosedna Maroku, paziti
na mir v tej deeli in dajati ji vso
pomoč za finančne in vojaške, ki
jih potrebuje. Izjavlja, da ne bo
delala nikakih ovir nobeni franco¬
ski akciji v to svrho.” Če primer¬
jamo te tekste, tedaj ne more¬
mo dvomiti, da se je nemška vla¬
da leta 1909 zavezala v istem
zmislu kakor angleška vlada na
podlagi dogovora iz leta 1904, da
je torej tudi Nemčija dala Maro¬
ko Franciji.

Toda oglejmo si zadevo še bolj
natančno. Nemška vlada se je
zavezala, da ne bo ovirala fran¬
coskih interesov v tem, da vlada
v Maroku mir in red. Toda pred
nedavnim časom je dobilo maro¬
ško prebivalstvo o Muleyu Hafi-
du ravnoisto naziranje, kakor ga
je imelo leta 1910. o Abdulu As¬
sizu, da je namreč prodal deželo
tujcem in sicer samo s tem edi¬
nim razločkom, da se je prej go->
vorilo o Angležih, zdaj pa o Fran
cozih. Ljudstvo se je začelo upi¬
rati in tolpe upornikov so kora¬
kale proti Fezu, da odstranijo
ali pa celo umore sultana. Situa¬
cija je bila kritična — uporniki
so bili pred vratmi glavnega me¬
sta. Toda Francija ni imela sa¬
mo od Nemčije potrjeno, da ima
interes na temi, da je mir in red
zajamčen, temveč sultan je sam
poklical Francoze na pomoč. In
Francija je v istini temu ugodila

je sultana osvobodila ter mu
rešila prestol in življenje.

In tedaj se je našel nekdo, ki
je delal temu priznanemu intere¬
su Francije ovire in težkoče. Bi¬
la je to Nemčija, ki je izjavljala,
da je Francija prekoračila algeci-
raško pogodbo. In če bi Francija
to tudi storila, tedaj bi mogla pro
ti temu protestirati vsaka država,
ki se je udeležila, samo Nemčija
ne. Kajti na podlagi te pogodbe
bi sicer imela pravico delati ovire
Franciji, toda s pogodbo iz leta
1909 se je odpovedala tej pravi¬
ci. Vsled tega se tudi razne nem¬
ške izjave niso smatrale preveč
resne. A tedaj so Nemci pokaza¬
li, kaj pomenja pri njih pogodba
iz leta 1909. Kar nanagloma so
poslali v maroško pristanišče A-
dagir, to je pristanišče, ki je na
vsem bojnim ladjam, nemško boj
no ladijo.

In začeli so se pogajati za to,
koj jim Francija da, če to ladjo
odpokličejo in če store to, za kar
so se že s pogodbo lz leta 1909
zavezali. Tak je torej zgodovin¬
ski razvoj maroškega vprašanja.
In da ne bo kdo mislil, da pišemo
pristransko o nemški politiki, pri
pominjamo, da je znani nemški
publicist Harden to maroško po¬
litiko nemške vlade označil pred
nedavnim s tem, da je citiral iz
nemškega kazenskega zakonika
paragraf, ki govori o — izsiljeva¬
nju.

IZČRPANI PREMOGOVNIKI.

Zabava blaznih.

V Colorado Springs, Colo. so
se zgodili neprimerno grozni u-
mori. V noči od 20. na 21. m. m.
je zbudil prebivalce na zahodnem
koncu mesta glasen smeh in gro-
zno vpitje na pomoč iz dveh hiš,
ki stojite druga zraven druge. Ko
je prišla policija, je našla vse
stanovalce teh hiš umorjene in v
mlakah krvi. Blazni iz neke bliž-
ne blaznice so bili ušli in ubili s
sekirami dve ženski, enega mo¬
škega in 3 otroke. Storilcev niso
ogli dobiti.

Kritična starost papeštva.

Nezaslišane škandale so upri¬
zorili katoličani v metodistovski
cerkvi v Rimu. Pred kakimi 2000
osebami je tam govoril profesor
Taquilatela o “kritični starosti pa
peštva”. Ker se je bilo pa vtiho¬
tapilo v metodistovsko cerkev
tudi več klerikalcev in so ti za¬
čeli proti govoru profesorja Ta-
quilatela demonstrirati z žvižga¬
njem, so Metodisti prisiljence pre
tepli in vrgli iz cerkve| Mnogo
jih je bilo tudi aretiranih.

Josip Scharabon,

415. West Michigan St. DULUTH, Minn.

BLIZO UNION POSTAJE

Kadar pridete v Duluth posetite me. Zagotavljam
vam izvrstno postrežbo v moji gostilni.

Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser
Go. Prodaja parobrodne liste.

Novo izvoljeni predsednik
British Association, profesor sir
VVilliam Ramsay, je na 81. let¬
nem zborovanju navedene druž¬
be, ki je te dni zborovala v Ports¬
mouthu, razpravljal v svojem na
stopnem govoru “o virih energi¬
je” ter pri tem govoril o izčrpanju
angleških premogovnikov, kar se
lahko zgodi v relativno kratkem
času. Tozadevni govor je vzbudil
v angleški industrijski državi po"
polnoma umljivo zanimanje, zla¬
sti ker je sir Ramsay svetovno
znan znanstvenik.

Dotični stavek govora angleške
ga učenjaka se glasi:

“Imamo v nam poznanem sve"
tu samo omejeno zalogo nakopi¬
čene energije, na britskih otokih
pa celo zelo omejeno, namreč na¬
ša premogovna polja. Letna mno"
žina premoga, za katero se zmanj
suje zaloga, je v zadnjih 40 letih
zelo enakomerno rastla, o čemur
se vsakdo lahko prepriča iz poro¬
čil kraljeve komisije o pridobiva¬
nju premoga. Leta 1870. so na
Angleškem izkopali 110 milijo¬
nov ton premoga in od onega ča¬
sa se je množina pridobljenega
premaga zvišala za 3*4 milijona
ton vsako leto. Uporabna množi¬
na premoga v sedaj otvorjenih
premogovnikih znaša približno
100.000 milijonov ton. Lahko je
izračunati, da bo premoga, ako
bo pridobivanje rastlo v sedanjem
razmerju, popolnoma zmanjkalo
v 175 letih. Toda, se mi bo odgo"
vorilo, odstotni narastek prido
bij enega premoga bo postal manj
ši! Zakaj? V teku zadnjih 40 let
se ni pokazalo nobeno znamenje
kakega popusta. Pozneje nekoč
seveda bo postala uporaba premo
ga manjša, to pa zato, ker bo po¬
stal premog vsled bližnjega iz¬
črpanja dražji. No, sam sem po"
znal nekega moža, čegar oče se
je boril v 451etni vojski na strani
pretendenta približno pred 170 le¬
ti. Vživljenju posameznega na¬
roda pa je 175 let kratka doba.

Uporaba premoga se veča celo
vedno hitrejše. Od leta 1905. do
1907. je narastla množina z Zdru¬
ženem kralj evstvu pridobljenega
premoga od 236 do 268 milijonov
ton, kar je enako 6 tonam na po¬
sameznega prebivalca, medtem
ko se je pridobilo v Belgiji okoli
3f4 tone na posameznika, v Nem¬
čiji 234  tone in v Francoski 1 to¬
no. Naša premoč v trgovini in
naša moč v svetovni tekmi z dru¬
gimi evropskimi narodi je, v ko¬
likor moremo spoznati, neopo¬
rečno odvisna od vsakokratne ce"
ne našega premoga. In ako se
ta cena na podlagi bližnjega izčr¬
panja naših premogovnikov zvi¬
ša, potem moramo pričakovati tu -
di prihoda lakote in uboštva."

L nadaljnem govoru je izjavil
sir Ramsay, da se je na njegovo
iniciativo osnoval v angleški znan
stveni družbi poseben odbor, ki i-
ma nalogo izkazati nove vire ener
gije in ki smatra za nadomestilo
sledeče vire kot primerne: plima
in oseka, notranja gorkota zemlje
veter, solčna toplota, vodna moč,
razširjenje gozdov in poraba le¬
sa in šote za kurivo itd.

3EH3G

Anton Zalar

Martin Shukle

Ch. Korošec

Anton Zalar & Co.

EVELETH,

503 Grant Ave.

fhone 147.

Priporoča novo otvorjeno trgovino

grocerijskega blaga,

kakor tudi

mesnico

s svežim in suhim mesom, perutnino In domače klobase.

Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo.

Rojakom na znanje!

Prva in jedina 'slovenska izdelovalnica unijskih kratkih in
„Veržinka” smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerjev
samotna debeli, Wholesale. vam priporoča:

Importirani starokrajski orinjevec,zaboj $10.50; kranjsko
tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50;

Three Star Gognac Brandy, zaboj $8.00; Sperty Gin krepčil¬
na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00.

A. H0RWAT0V0 ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50,
kakor tudi californijski trester in “Bourbon Whisky“ i. t. d.
v sodčkih ou 25 galonov naprej vedno po najnižjih cenah,

Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite na

Antona Horvvat,

600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois.

Steel Plant lote

v Norton oddelku

se nahajajo prav blizo novih $20,000.000 tovarn ki jih sedaj gra¬
dijo v DULUTHU obstoječe iz devet žgalnic in 43 drugih po¬
slopij. Okolo pet milijonov so že potrošili, največ za podstavbe
in dela sedaj tu od 600 do 700 mož. Kadar bode delo končano, bo¬
de vposljenih okoli 5000 delavcev.

Sedaj gradijo že ceste, pocestne železnice, vodovod trgovske
hiše in privatne in več delavskih hiš je že postavljenih. Če iščete
dela ga dobite in sedaj je čas, da si oskrbite lote.

Prašajte za reference:

JOE SCHARABON, DULUTH, Minn.

GEO BROZICH, ELY, Minn.

ALFRED W. KUEHN0V, 4034 Columbia Bldg

DULUTH, MINN.

DELAVEC, PRISTOPAJ K
ORGANIZACIJAM IN POKA¬
ŽI SE, DA £E ZAVEDAŠ!

Duluth Brewing & Malting

Duluth, Minn.

Co.

Vari

najboljšo in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah pod imenom „REX“ kakor
:: tudi pivo v sodčkih. ::

FRANK TRAMPUSH,

upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn.

Avgust Šenoa:

ZLATARJEVO ZLATO.

Historička povest iz XVI. stolet.

(Po petem hrvatskem natisu.)
Poslovenil Silvester K.

“Varate se, gospod!” prestriže
mu Alapič besedo in gladi rude-
čkasto brado, “tokrat se ne šalim
ampak iz šale govori prava resni¬
ca. Prej včasih sem morda govo¬
ril drugače, ali zdaj imam polno
srce in žolč mi prehaja iz ust.’

Gregorijancu zarudi lice. “Re_
snica je,” pripomni, “tudi ognje¬
na gora dremlje dolgo, dokler o-
genj ne prodere vrhu in obsije
celo okolico.”

“Resnica je oster meč,” prista¬
vi nekako, krepko stolni prošt,
“ali ta oster meč mora imeti toč¬
no roko, da udari dobro taj, ka¬
mor je treba.”

“Amen, častitljivi!” vzklikne
Alapič. “Prav govori tvoja mo¬
drost. a takšno roko je treba po¬
iskati.”

“Da vam pomaga božja mi¬
lost!” konča Vramec.

“Sedimo gospodje!” nadaljuje
ban in sede na stol. “Poslušajte
me. Kar nas je pod to pošteno
streho, vsaki je okusil dobro in
hudo, a okusil več hudega, kakor
dobrega. Tudi ti, gospodič, po¬
slušaj-” obrne se ban do Pavla.
“Mlad si še sicer, ali v hrastavi-
čki borbi si pokazal, da nisi izro¬
dek svojega rodu in da imaš do¬
bro desnico. Toda junaška desni¬
ca potrebuje tudi modre glave.
Zato nas poslušaj! Odkar se spo¬
minjamo, gospodje, vidimo kri,
zatiranje, vidimo, kako se pusto¬
ši, tepta in drobi zemlja, katera
nas je rodila, po nevernikovi ne¬
mili roki, kako nam neverni di¬
vjak trga grudo za grudo od na¬
šega starega kraljestva, kako ve¬
jo za vejo grabi od našega stebla.
Pogrezamo se v lastni krvi do gr¬
la. Gine rod. gine zarod, a hiše
požira plamen. Trebalo bi se bra¬
niti. A kako? Sami? To je toliko,
kakor če se črv postavi na tropo
mravelj. Vedno gradimo in dela¬
mo, ali kar se naredi podnevu, to
se razdere ponoči. Hudo je za
nas Res nam pomaga druga krš¬
čanska gospoda, celo iz rimske¬
ga cesarstva. Da, pomaga nam,
pa kako? Mi imamo samo stroške
za nje, stroške za cesarsko voj¬
sko. Pa ko bi štela .ta le junake,
toda ne ! Takrat bi še človek po¬
zabil na silne stroške. A vojska je
takšna, kakor bi bilo rimsko ce¬
sarstvo pometlo vse svoje pleve
in nam jih poslalo na hrbet. Ali
ni tako? Kadar se pošteno zaigra
bojni ples, takrat mora Hrvat u-
drihati, a pomagači poskačejo v
grmovje, ker jim smrdi sovražni¬
kov smodnik. In še to bi jim od¬
pustil. Vse bi ložje prestali, kajti
lahko se muči telo, dokler še sedi
duša v njem. Ali kaj je deželi du¬
ša? Njene svobodščine. njene pra
vice. Toda vprašam vas, kje je
naša svoboda kje so naše pravi¬
ce? Imajo jih po krvavi borbi v
rokah generali Auerspergi, Teu-
fenbachi Globicerji, kateri gospo¬
darijo, sodijo, ocenjujejo po na¬
šem kraljestvu brez bana, brez
banovih odlokov in kakor na kiju
bu odlokom hrvatskih stanov.
Kadar jih pa kdo napade, odgo¬
vore s smehom: “To je volja

prejasnega nadvojvode Karola!”
Tako ni samo pri nas, tako je v
Požunu, v Ljubljani in v Gradcu.
Moj tovariš Draškovič je človek
na dva kraja. Na vsaki način se
prede okrog nas. Hudo je bilo za
nas dozdaj in vara me slutnja,
bode še hujše. Zato zberite pa¬
met, gospodje. Treba se je zjedi-
niti v eno kolo, to bode najboljša
roka za meč resnice. In hoc signo
vinces (Pod tem znamenjem bo¬
deš zmagal). Črez mesec dni bo¬
de se zbral kraljevi zbor. Tukaj
bodemo rekli mirno tudi kraljevi
svetlosti, kaj nas peče, a komi¬
sarjem pošteno zakurili. Dotedaj
pa roke skupaj, da bode zmaga
naša!”

“Živijo ban!” oglase se vsi z e-
nim glasom.

A kmalu potihne klic. Iz lope
se slišijo težki koraki, težki, da
se trese vsa hiša. Vrata se odpro
široko, a na prag stopi človek,
večji od vrat. Ril je črn. suh, ži¬
vih oči in velikanskih brk. Težek
plašč, usnjati telovnik, močna sa¬
blja in na glavi bela kapa doka¬
zovali so jasno, da je ta človek
prišel s potovanja.

Dober dan, in dobro zdravje!”
pozdravi orjaški prišlec goste,
sklonivši se nekoliko, da ne buti
ob vratni tram.

“Dobro došel, Stolnikovič!” po
zdravijo domači, skočivši na no¬
ge.

“Ali nam nosiš oljkino vejo
miru?” vpraša ga živahno prošt.

“Nisem prišel iz Noetove bar¬
ke !” zavrne prišlec smeje, pokaže
bele zobe in odloži plašč; “nisem

golob”, pridoda ironično.

Brž sede na stol in ostali okoli
njega.

“Torej ” reče grbavi ban, “iz¬
tresi pred nas vrečo svojih novo¬
sti !”

“Kralj Maksimilijan —” začne
Stolnikovič važno.

“Kaj je ž njim?” vprašajo vsi
kakor enoglasno.

“Umira 1” konča Stolnikovič
stavek. Nastane tihota.

“Resquescat in pace (Naj poči¬
va v miru)” izpregovori Želnički.

“A Rudolf?” vpraša Vramec.

“Išče sreče po zvezdah”, odgo¬
vori Stolnikovič. “No — bojim
se. da za nas ne bode našel sreče.
Rudolf je Španjolec in v španjol-
skih pesteh. Čehe preganja, av¬
strijskemu protestanskemu plem¬
stvu grozi. a novotarji se dviga¬
jo pregosto v rimskem cesarstvu.
Ker že pokojni Maks — ta tajni
podpiratelj Lutrove klike — ni
smel pozivati Nemce v pomoč
proti Turkom, tudi Rudolf , ne bo¬
de. Obletal sem gospodo, kolikor
sem mogel, a dobil sem sladkih
besed dosti, novcev pa še toliko
ne, da bil nabil enkrat puško.”

“A kaj je z našim kralj ev-
stvom?” vparša Alapič prišleca.

“Draškovič bi se rad iznebil
banstva.”

“Ali mesto njega?” oglasi se
zopet grbavi podban bojazljivo.

“Ne vem,” meni Stolnikovič,
“mislim — nihče. Presvetli nad¬
vojvoda Karol ve najbolje, kdo
bode vladal Hrvatsko. Več ni¬
sem mogel izvedeti.” Zdaj se obr¬
ne Stolnikovič proti Štefanu:
“Glej, gospodar medvedgrajski!
Dobro, da vas vidim. Prinašam
vam veselo vest: kraljeva sodni¬
ja je sodila.”

“Kakšna je razsodba?” oglasi
se Štefan plaho in vstane.

“Zagrebčani so izgubili pravdo
za Medvedgrad.”

“Glej, glej”, pripomni zvito
Vramec, “tudi pravda je rodila.”

“Ha, zopet sem človek”, ojuna¬
či se Štefan in oči se mu zablišče
divje radosti, “da, gospoda moja,
pravi gospodar sem medvedgraj¬
ski in ves sem vaš. Moja glava,
moja roka, moja blagajna: vse je
vaše. Mora mi je legla na prsi, da
komaj govorim. Ne žalite se, ako
je razsodba ugodna za me. Slišali
ste, kako je gospod Stolnikovič z
živo besedo svojih ust dal pečat
na ono, kar je bil prej izustil mo¬
dri gospodar vukovinski. Da mo¬
ramo delati, da moramo zopet
vzdignuti pravice našega plem¬
stva. Sto glav mora imeti eno mi¬
sel, sto rok mora dvigati eno sab¬
ljo. Pavel, hiti in osedlaj konja
ter naznani stricu Mihaelu Konj¬
skemu, kar si ravno slišal. Naj
pride takoj sem na dogovor.
Kajti,” Štefan se obrne zopet k
gospodi, “moj svak je človek ka¬
kor voda, ki povsod prodere. On
si naglo namisli pot, po katerem
bi bilo dobro iti. Od njega se
nadejam velike pomoči. Poznam
ga iz borbe s Tahom in — od
Gubčeve ustaje; idi, sinko!"

Pavlu se razvedri lice. Poklo-
nivši se gospodom gre po konja.
Nebo se začne vedriti, zrak po¬
stane čist in prozoren. Z žarečim
očesom, glavo pokonci drže po¬
hiti mladenič na brzem konju pro
ti Kamenim durim. A kaj mu je
okrililo dušo? Mar li važni pogo¬
vor gospode? Ne, njega je neslo
srce.

Dvor Mihaela Konjskega, bla¬
gajnika kralj evstva Slavonije,
stal je v mestu ne daleč za Ka¬
menimi vrati, a tik njega zidana
hiša zlatarja Krupiča sredi vrta,
ki je bil ograjen z lesenim plo¬
tom. Z nekoliko besedami pove
Pavel stricu vse, o čemur se je
govorilo v Vramčevi hiši. Teta
Anka je hotela nekoliko pridržati
mladeniča, a ni se dal, rekoč, da
mora da večera priti v Medved¬
grad k bolani materi, katere že
dolgo ni bil videl.

Toda Pavel ne krene proti No¬
vim vratam, od koder drži cesta
iz Zagreba v gore. Prišedši za o-
gel stričevega dvora, ustavi konja
pri ograji Krupičevega vrta in ga
priveže za steber; sam pa pohiti
skozi vrt proti zlatarjevi hiši. V
vrtu ni videti žive duše in tudi
pred hišo ni nikogar. Mladenič je
v skrbeh.

“Ah, glejte, oče!” Na pragu se
prikaže bleda Dora liki angelju
iz marmorja. Ali kmalu izgine.

Mladeniču zažare oči, zažari li¬
ce. Z dvema skokoma pohiti črez
kamniti prag v zlatarjevo proda¬
jalno. Tukaj zagleda Doro in po¬
staji kakor nem. Dekle je sedelo
na stolu svojega očeta. Kri ji je
prešinjala lica, ustnici ste trepe¬
tali, a svetli očesi ste srečno zrli
v krasnega mladeniča, kmalu pa
premaga sramežljivost Doro in
dekle gleda v tla; roki začne skle¬
pati nad prsi kakor bi hotela sti¬
skati burno srce vsa se trese, diha
le komaj in ne najde nobene be¬
sede.

Za njo še le zdaj opazi mlade¬

nič Magdo. Čudno je bilo izraže¬
no njeno staro lice ali vsled sre¬
če, ali vsled bojazni. Še le črez
nekaj časa izpregovori starka :

“Božja pomoč bodi z vami, mla
di gospodič in rešitelj moje Do¬
re- Bog vas naj poplača. On ve
in mati božja, koliko strahu sem
prestala istega dne. Ako bi ne bi¬
lo vas, kje bi bila moja Dorka^ .
Starka zajoče. “Še pomisliti ne
smem, sicer me zazebe v dušo.
Toda vas že dolgo ni bilo videti
v Zagrebu, ali ste bili na potova¬
nju, ali po opravkih? Da, da, go¬
spoda ima vedno dovolj oprav¬
kov.”

“Ne zamerite, Dora,” pretrga
mladenič z milim glasom govor
brbljajoče starke, “ne zamerite,
da sem tako nerodno bruhnil v hi
šo in vas prestrašil. Prišel sem ra¬
di nekega dela h gospodu Krupi-
ču — tukaj je lagal Pavel — pri¬
šel sem pa tudi vprašat po vašem
zdravju, ker sem izvedel, da vas
je nadlegovala huda bolezen."

“Greh bi bil”, ojunači se dekle,
“ako bi vam zamerila. Veseli me,
da vas vidim; zdaj se vam vsaj
morem zahvaliti za svoje življe¬
nje. Dozdaj se nisem mogla; do¬
kler ste še bili v Zagrebu,. bila
sem prehudo bolana, a poznej vas
dolgo -— dolgo ni bilo tukaj. Ve¬
seli me, da se še sredi boja spo¬
minjate mene, Bog vam naj po¬
plača, kar ste storili meni, jaz si¬
rota -— ne morem.”

Beli roki ji padeta v krilo, solza
se ji potoči po licu in z blagim
nasmehom se nasmeji mladeniču,
kakor se smeji zvezda skozi tem¬
ni oblak.

“Po gospodarju Krupiču ste
vprašali?” umeša se Magda. “Žal
mu bode, ni ga doma. Gotovo
bi se veselil. V samostan je bil
odšel, da popravi krono čudo-
tvorni Mariji.”

“In vaše zdravje?” vpraša Pa¬
vel deklico.

“Hvala Bogu, gre na bolje. To¬
da bilo mi je hudo —- zelo hudo.”

“Gre na bolje, gre na bolje pra¬
viš? zabrblja Magda, “še zdaj se
zatajuš. kakor bi ti ne manjkalo
nič. A ni še dolgo, odkar jo je še
lomila raznovrstna bolezen. Naj
vam povem, gospodič!”

“Povej, povej!” reče Pavel in
sede na klop blizu Dore.

“Vse hočem povedati. Ko ste
jo takrat polmrtvo prinesli domu,
treslo jo je, imela je mrzlico. No,
varuj nas Bog, pa skora; bi lahko
rekla, da je bila mrtva. V hišo
dospevši padla je sirotica v ome¬
dlevico. Morali smo je škropiti in
omivati, a še le, proti noči je ne¬
srečnica pogledala nekoliko. In zo
pet jo popade trdno spanje. Skr¬
bela sem in kako, molila in joka¬
la sem, kakor bi bilo treba izpro¬
siti zdravja, katerega bi imela do
volj dva človeka; oče je bil siten
in nevesel, mrko je gledal in če¬
mu tudi ne! Žalost mu je gledala
iz oči. Lekar Globicer je moral
kuhati zdravila, jaz sem jih dajala
nji. a s slabim uspehom. Dora
začne nakrat še blesti in sicer dan
na dan; govorila je različne reči,
a nisem si jih maglo zapomnit,
ker so bile preveč namešane. Blo-
dla je O' duhovnih, o Turkih, o
ognju — klicala je na pomoč, da
so mi kar noži parali srce. Da
res — tudi o mladem gospodiču,
o krasnem junaku je govorila.” —

“Teta!” pokara jo Dora in za¬
rudi dovrh čela.

“Pusti, pusti! Vse naj povem.
Da, o mladem junaku je govorila
in še več Taj. Torej ste prišli, go¬
spodič, vprašat, kako je z njenim
zdravjem?”

Pavel pokima z glavo.

“Jaz pa rečem, slabo je. Obu¬
povala sva, jaz in oče. Potem ko
ste. vi odšli nad Turke, začela se
ji je vračati zavest. Ali moči ni
imela toliko, da bi dvignila glavo,
še manj, da bi naredila korak ;
vsa pobita je bila in trda. Takšna
štiri ali več mesecev. Trpljenja je
bilo res dosti, a hvala Bogu, da
bode le ozdravela. V dolgih onih
nočeh, v katerih sem bedela poleg
nje, pogovarjale sve se tudi mno¬
go o vas. Potem je začela poma-
lem ustajati. Bode že bolje, re¬
čem. Ali postalo ji je zopet huj¬
ši. Prerano je jela pohajati in pre¬
hladila se je v cerkvi, 'bolezen se
je vrnila in je bila stokrat hujši.
Gmila je, kakor bi jo bile sesale
kače. Srce mi je hotelo počiti, in
tudi očetu. Zdravila so storila’to¬
liko, kolikor voda. K sreči sem
šla k stari znanki, ki zna zdravi¬
ti na svojo roko in kuhati zdravi¬
la; morala je neka posebno želi-
šče skuhati na mleku in Dora je
morala piti. Pomagalo je, hvala
Bogu m svetim nebesom! Dora je
prestala bolezen. Potem je šla na
deželo ,ker se pravi, da je tam
boljši zrak ; okrepčala se je res ka
kor vidite ,a ni še povsem Zdaj
mora samo gledati, da izpoini za¬
obljubo m vse bode dobro ” Star¬
ka konča in s tresočo roko pogla¬
di Dorino glavo.

Pozorno je Pavel poslušal star-
kino zgovornost, zdaj gledal v
tla, zdaj v lepo dekle, ki je tiho

sedelo in tiho uživalo čuvstva nje
gove blage navzočnosti. Kadar je
starka pripovedovala o mukah
bolane Dore, takrat se je mladeni¬
ču kalilo lepo oko, kakor bi zdaj
preboleval vse Dorine težave.

“Hvala ti stokrat, dobra star¬
ka, da si bolani Dori o hudih ča¬
sih nadomeščala mater,” reče mla
dič z ginjenim glasom Magdi.
“Huda skrb me je bila prevzela
in bal sem se, da njen mladi ži¬
vot ne bode prestal hude bolezni.
Povpraševal sem vas, kako ji je,
a vsikdar ste mi odgovorili, da je
brezzavestna. Potem jia sem mo¬
ral iti nad ljutega Turka.” Pavel
se obrne k Dori. ki ne gane očesa
od njega. “Moral sem iti nad ne¬
vernike, ker bi bilo grdo tamkaj
se izogibati s sabljo, kjer sorod¬
niki in rojaki izgubljajo glave. Pa
kaj vam pripovedujem, gospodič¬
na, ko vidim, da zehate.” —

“O pripovedujte dalje lahko po¬
slušam,” poprosi dekle. “Pripove¬
dujte, gospod Pavel, iz srca vas
rada poslušam.”

“Da, da, gospod,” pridene star¬
ka, “do zore bi vas poslušala, ker
znate tako lejio govoriti. Kaj ve¬
mo mi reve, še za nos ne dalje,
kakor od doma.”

“Dolgo me ni bilo,” nadaljuje
Pavel, “in skoraj bi se ne bil vr¬
nil nikdar.

“Nikdar?” zakliče Uora bojaz¬
ljivo.

“Da, nikdar! Le poslušajte.
Lanskega leta, ko je nastopila že
huda vročina in ste bili vi v hu¬
di bolezni, dospe k nam glas, da
se bliža Turčin. Vse plemstvo
skoči k orožju in oborožim se tu
di jaz. Poslovim se od očeta in
matere in odidem. Naša vojska
se je pomikala od Rakovca proti
primorski strani. Bili so sami vr¬
li in odbrani možje. Najprej se
je reklo rešiti trdnjavo Hrasto-
vico katero je oblegal bosanski
Ferhat paša. Hodili smo noč in
dan. Naši lahki Hrvati in tudi
srbske čete so se pomikale precej
naglo, ali Štajerci pod svojimi
železnimi kapami in težkimi bati
so radi pešali. Vodila sta nas
Auersperg in Ivan Volkovič. Ne¬
koč dospemo z nekega griča v
dolino. Zemlja je bila skalnata,
le na desni strani je pokrivala go
ro šuma. Stali smo, ker vsled vro
čine ni šlo nikamor dalje. Okoli
poldneva prihite z gore pastirji
k nam, pripoveduje, da koraka
Ferhat paša nad nas. Komaj pol¬
drugo uro je še oddaljen. Ni bilo
druge rešitve, kakor bojevati se.
Vojska se postavi v. dolini v vr¬
ste. Spredi so topničarji, v sredi¬
ni hrvatski pešči, srbski vojevni-
ki in žolti kranjski mušketirji.
Na levi stoje štajerski železni je¬
zdeci, v dolini dva addelka, a je-
den na levem griču. Desno krilo
so bili hrvatski jezdeci z bansko
zastavo. Po gričih so stali arke-
buzirji. “Gospod Pavel,” zakliče
mi Vojkovič, ko prihiti na svo¬
jem belcu od Auersperga, “vidite
li ono goščavo na desni strani?
Tamkaj loči goro globoko sedlo.
Mora se paziti, da nas Turki ne
napadejo na desnem krilu. Vza-
mite sto mestnih jezdecev in dve
sto srbskih puškarjev, zasedite
planino in ne dovilite nevernim
psom črez sedlo!” Greva torej
jaz in srbski vojvoda Stevo Rad-
milovič in zasedeva planino in
sedlo.

Sto puškarjev in petdeset ko¬
njenikov nastavi se v sedlu črez
pot. Druge puškarje odločim za
brez na desni levi ob potu, a v bli
žini doline ob gori se postavim
jaz s petdesetimi jezdeci. Puškar
ji nabijejo puške, nasujejo smod¬
nik in pričakujejo mirno v sen¬
ci leže Turka.

Nakrat se strese zrak; nastane
divji krik. Brž pohitim na vrh, da
vidim, kaj je. Turki so se bliža¬
li glavni vojski. V dolini se za¬
bliska in naši topivi zagrme. Tur
ki se nekoliko umaknejo, a zopet
napadejo pa topot prav divje. Pu¬
ške jamejo pokati, oklopniki na
skočijo, a banska četa spopade
Turke od desne. Videti je, kakor
bi bila zmaga naša. Visoko se vi¬
je banska zastava, glasno kliče
trobenta naprej. Toda levi breg
se obsuje z novimi turškimi če¬
tami. Oklopniki popadajo po tur¬
ških krogljah in kakor nevihta
navale se neverna krdela navzdol
na naše levo krilo. Vidim, kako
odtrga kroglja Auerspergu gla¬
vo. Žolti mušketirji začnejo beža¬
ti, za njim drugi in prišlo je na
enega našega deset Turkov. Je¬
zil sem se, da sem moral čakati
na svojem mestu. Ali nisem dol¬
go. Iz sedla zaori divji krik:
"Allah!” Hitro pohitim k četi.
Turki hočejo prodreti črez sedlo.
Enkrat, dvakrat, trikrat jih odbi¬
jejo naše puške izza grmovja,
kamenja, trnja. Ob sedlu navzdol
je tekel prej bister potoček, zdaj
potoček krvi. Bilo ga je šestkrat
več, kakor naših. Lahko so izgu¬
bljal iglave. Mnogo naših konj
je bilo postreljenih, a strelcem j e
pomanjkovalo smodnika.

(Dalje prihodnjič.)

A. M. Murnik

EVELETH - - MINN.

Grant Ave.

Največja zaloga

MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE *»>.
SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKov E , N '
VSEH DRUGIH POTREBŠČIN.™“ V

Posebno pozornost da«

jemo Slovenkam!

PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALftrn
IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CEN AH °

\o^
5 ia<i u a
*  1
»C  < »

$e

.trd*

t

l° v  -dn ce

sv

m

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

ss

Kapital, preostanek in delniška
odgovornost

$67.000.oo

i '4  »'s At*

*(*  «i»

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne li
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Posetite nas.

fife utrudi,

Lrečju « a sta 1
JL e I ob P otu ' • ,] en .
odloži svoj P

® kolena ter  , že
Pes mu P a le

g^lleduje ak ( ° (
ii, da je ustrelil

u , nekaj z ablestl .
£; a  Ciril opazuje U

jfca ifl  nepremično

bolj in bolj se z
jjLjo se pa zamisel 1

i kraia ondi solčna |>
se ne izpreminj
mika, da bi |

u  Žara zaukaže psu, na
i. Ko pride bliže, ti
(počasi z nekakim str;
sončno opazuje žareči
Sporna zapazi šop mo
Rtcga cvetja, ki se je
«1 vlažnim mahom.

Zdaj se spomni Ciril, k;
t pripovedovala babica,
ab cvete zakled. Prav

ii ta svetloba.

«je ondi,

„ - %>m uboštvo",

Zaloga syezega m suhega mesa, domačih klr se pa prK '., u

bas, perutnine, rib itd. » e 1 ' 1:

'.i e  dišal praviti

|a  Ciklom

')I e idaU' ava ’

, tol - ,

do k° ce : ;  bilo t al
r C -‘‘legalne
o>’ " a

fcSŽ*»f n

. °r»«,**

b' lZ  ; nazaj'

^si

| b- j n„ . „

ipri’ e .' „ a  nagi?.
BL, 1' so bib

hite!

on F


Math. Matzele

Mesnica

CHISHOLM- -I

najde i

Rojaki podpirajte svojej
ga rojaka!

Dobro blago, nizke cene


‘jem in ,
n jem tri ce
Km  va* j e , d ;

K*VC° rem ’ 2laU

Sc ’ da zah' .

Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna

Slog ar Bratj

ELY, Minn.

naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obi
V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera ž^ 1
možke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo

h prot i koči f ,

’ 2ato s i zak, )e

.^Pafe, nju -

*>• cžVjf 1  1>'

Rj? ter J*

feGleda,^'

'e; C  P^cej

uec

L^biti

s

kma

m ' s H u

HI >,

SU3
n o<>

LSa -

Sito i»

FIRST NATIONAL BAN

Chisholm - - Minn.

Kapital $25.000. Preostanek $20-0^
Osebna odgovornost $5,000.000-

j>4

v

j>4

v

}'4

£'4

ftv

»’4

V

At*

v

£>4

v

£>4

V

£*4

v

j>4

¥

V

j>4

¥

£<4

¥

£*4

¥

£*«

¥

Obrestuje denar po 3

Prodaja parobrodne liste in pošilja d e

J bi ; I

Ne

I h L Pia S lttša ’ S

jJotN , a  *aL
V—

V N>,>

dl . H,, v <

LS.V

sm:

na sev strani.

£%

Posebno pozornost dajemo Sloven

Pridite in se prepričajte-

T

£'4

'l?

£*4

¥

£'4

¥

tl3 r

c erf-


4.

mvs

id* VbHi c 't
M V L ■

k- VjK f č:.



k

V.

Samo eno cvetko.

a&N.

'H

Ciril, slaven lovec, je odšel s
svojimi tovariši na lov. Ko pri¬
dejo na planine ,se poizgube in
Ciril ostane sam. Že zjutraj so
se domenili, da se snidejo zvečer
pred planinsko kočo in odtod od
didejo skupno domov.

Ko je imel Ciril v torbi že ne¬
kaj divjačine, zasledi divje koze.
Vsakdo pač ve, da je lov na te
j živali najtežavniji, in smelo ime¬
ti,. nujejo lovca, ki je ustrelil že več
divjih koza, najboljšega.

I Dolgo je sledil Ciril skočne ži-

I vali ,a še mu ni prišla nobena
pod strel. Sele proti večeru, ko
so se zbrali lovci že pred kočo, ie
podrla Cirilova svinčenka plaho
žival. Med Cirilom in tovariši pa
je bila tolika daljava, da se ni čul
strel do koče.

'n  Ker Cirila ni bilo tako dolgo in
mrak že legal na zemljo, oddi-
^lidejo lovci domov, meneč, da je
1  sledil Ciril kako zvjerad in je pri
Iftl S šel blizu domače vasi, ter zato
||1 K ni prišel več nazaj.

*UVi Ciril je pa naglo stopal proti
koči. Lovci so bili že davno do¬
ma, ko je še hitel on po kameniti
poti proti hišici.

Dolga pot ga utrudi, zato sede
nekaj streljajev od koče v tem¬
nem smrečju na star parobek, ki
je štrlel ob potu.

Ciril odloži svoj plen, dene pu-
ko na kolena ter si nasloni roke
Ib njo. Pes mu pa leže pred no¬
ri ,, jte in ga pogleduje tako prijazno,
one list* Kakor bi mu hotel čestitati k ve-
5  liki sreči, da je ustrelil divjo ko-
|o.

I Kar nekaj zablesti v gostem
Imrečju. Ciril opazuje ta svit ne¬
kaj časa in nepremično zre tja.
ICedno bolj in bolj se žari.

I Hipno se pa zablišči tako, kot
bi ležala ondi solčna plošča, in
vetloba se ne izpreminja več.
Cirila mika, da bi pogledal,
aj je.

Zato zaukaže psu, naj ostane
niren. Ko pride bliže, tedaj sto-
pa počasi z nekakim strahom in
1 tatančno opazuje žareči prostor
W“l**Hipoma zapazi šop modrikasto
^^^•VLrečega cvetja, ki se je blestelo
ned vlažnim mahom.

Zdaj se spomni Ciril, kakor mu
e pripovedovala babica, kje in
tako cvete zakled. Prav taka je
- Jljfli, Šila ta svetloba.

Že je ondi.

| “Z Bogom uboštvo", misli si
lomaČihPinl, “sedaj se pa prične drugo
•ivljenje. Samo en cvet, in denar
. ni ne pojde nikdar ”

f Ciril je slišal praviti stare,
( nože, da zadostuje le en cvet; te-
£«wr/V|f;a mora nositi človek vedno v
cl lrvjiepu med denarjem in vsako ju¬
ro najde v njem tri cekine,
f | “Ej, toliko vas je, da vas še

» irešteti ne morem, zlate cvetke

fač se ne bo poznalo, če jih od-

j8fliit gam ve ^’  za ^°^ at ' m

j In Ciril odtrga tri cvetke in

Pes je ležal še ob parobku. Či¬
li odhiti proti koči. Bil je truden
i lačen, zato si zakuri, odere zaj-
<a in ga speče na ražnju.

'iC Zvesti pes pa je legel poleg nje
J a in zaspal. Ciril je pa spretno
pračal zajca ter je vesel mislil
a bodoče čase. Gledal je že, ko¬
ci brezskrbno in prijetno bodeta
ivela s staro, obnemoglo mater-
A

| | Bilo je že precej pozno, a ure
parci se- iz vaškega zvonika ni¬
ti culi tako daleč.

I Sedaj mora biti kmalu polno-
reče na tihem in se ozre ne-
pte po koči. Potem pa zopet o-
rača zajca in misli na svoje bo-
ftstvo.

[Kar mu ugasne ogenj. Hoče
pdpihati, a drva se nočejo vžga-

jca*
izbeia

f

|Cirilu prihaja čudno pri srcu
t strah ga je bilo.

,. 1/1  |. Pe s se prebudi in se stiska k
~ rta V |3 r i lr '* u  ’ n  prisl ušava kakor bi čutil
aj^ posebnega.

~ >re d kočo se začuje ropot. Ci-
naščuje psa, da bi videl, kaj

r .$t P^d^kočo se začuje ropot. Ci-
J-j/T naščuje psa, da bi videl, kaj
i’ Morda je kak lovec", si misli,
i Pes sicer nerad sluša gospodar
t ,j| lr } steče na piano.

\  P a  hoče iznova zakuriti, a
feenj mu pogasne zopet.
a  Iki .  potegne iz žepa žareče
Al* n  ^ ete  j asno  razsvetle ko-

[V žepu pa mu zazvene cekini,
L- Se ^? T1 . tl zama je suknja. Vesel
It?-  P° zlatnikih.

J' P a se  zablesti po koči in

,ri aze  se krasna deklica, ki reče

„ ! r estrasenemu

&

jost

: yp'je za tabo. Ne bi li imel

q0-  6ne cvetke?  Znano ti je

/1 r-j’ , sme  vzeti presrečnik, ki
v/ e co me sta, kjer cvete denar,
*•. eno cvetko - Vedel si, da do-
s vsaki dan tri cekine. Odtrgal
j * n . evete, vendar pa ti je dala
ilatnike samo tista cvetica, kate-
si odtrgal prvo. Ta ti je bila
amenjena m ta bi te bila tudi o-
recevala v življenju.

■ ■ Ker si pa segel po blagu, ki ni-
t^ \  a imel pravice do njega, zato zgu

bi tudi tvoj cvet zate čudovito
moč. In ker si bil tako pohlepen,
pojdi s tem cvetjem za kazen v
tretjo deželo in blodi toliko časa
po svetu, dokler ne izpolniš za¬
povedi.

In kjerkoli boš prenočeval, po¬
loži cvetke na mizo ter povej lju¬
dem, ki te bodo vzeli pod krov,
kako čudovito moč ima to blešče
če cvetje. Povej tudi, da sme
vzeti vsakdo le eno cvetico, ka¬
tero naj vzame o polnoči.

Če pa bode dotičnik lakomen,
kakor si bil ti, ter si bode 'hotel
prisvojiti vse tri cvetke, pojdi po
svetu, dokler ne najdeš človeka,
ki bo zadovoljen s svojo srečo.

Ko se ti posreči, pridi z drugi¬
ma cvetoma tja, kjer si jih utrgal
ter me pokliči ravno tedaj, ko
zažari čudovito cvetje:

“Vila Žalostinka, pridi iz obla¬
kov in vsaki te zlate cvetice!
Meni pa prinesi lepše bogatstvo,
nego ga dajejo te cvetke!"

"Hodi srečno!” Vila izgine v
nočno tmino. Zlatniki se mu ■ pa
izpremene v oglje.

“O zakaj sem utrgal nesrečnik
še dve cvetki," vzdihuje Ciril pri
sebi. “Kako bi 'bil srečen 1 Toda
kaj tožim, saj sem si sam kriv
vsega. Domov ne smem več. U-
boga mati, kaj bodo počeli brez
mene? Ne. Bog jih ne bo zapustil
Oditi hočem takoj v tujo deželo,
da zadostim svoji krivdi.”

Pustil je puško in vse v planin
ski koči. Zunaj je klical in klical
psa, toda pes je bil zasledil divja¬
čino in gonil po gori ter je prišel
šele drugo jutro domov. Ciril pa
je odšel.

Teden dni je že minulo. Ciril
je bil že prišel iz domače dežele
in je blodil po tujih, neznanih
krajih.

Jasnega dne, ko so ravno posle
dnji solčni žarki obsevali lahne o-
blačke, pride do bogate hiše in po
prosi prenočišča.

Hišni gospodar, bogat, ošaben
mož, ga nezaupno pogleduje, ko
mu pa lovec pove, da je prinesel
k hiši bogatstvo, ga vzame pod
streho.

Postelje mu v najboljši sobi in
ga odvede k počitku.

Zdaj pa mu veli Ciril:

“Na mizo ti položim tri cvet¬
ke! Vsak cvet pa ima čudovito
moč, da vzrodi dan na dan po tri
zlatnike.

Pridi o polnoči. Cvetke bodo
svetile jasno. Vzemi eden cvet in
ga spravi v žep. Bogastvo se ti
bode množilo tako, da boš kmalu
najbogatejši v okolici. Vzeti pa
smeš le eno cvetko ,dobro si to
zapomni!”

Vse potihne. Spanje je objelo
trudno družino. Le gospodar je
bedel in čakal polnočne ure. Za¬
tisnil ni niti za trenotek očesa.
Ves čas je premišljal o svojem
prihodnjem bogastvu.

V vaškem zvoniku bije polno¬
či. Gospodar odhiti v Cirilovo so
bo. Skoro bi izgubil pogled, ta¬
ko se je blestelo zlato cvetje.

Očaran pristopi k mizi in ves
vznemirjen od same sreče, ogle¬
duje čudovite cvetke. Premišlja
in premišlja, potem pa stegne ro
ko po vseh treh cvetkah.

“Imeti vas hočem vse tri. da
bom imel še več!”

In urno hoče oditi. Tedaj se
pa oglasi Ciril, ki je vse opazoval
na skrivnem.

“Stoj, lakomni gospodar! Cvet
ke so izgubile zate moč, ker ni¬
si storil, kakor sem ti ukazal. Po
loži jih nazaj, to cvetje ni zate!

Gospodar se prestraši, lovec pa
spravi cvetke in zapusti še po no¬
či nesrečno hišo. Medpotoma se
mu je večkrat pojavila misel na
lakomnega gospodarja in premiš¬
ljal je, kako grda strast je lakom
nost.

“In jaz sem bil sam tak! Nik¬
dar več ne grem k bogatinu. Čim
več ima, več si hoče nagrabiti.”

Ciril je prenočeval poslej pri
različnih ljudeh, a ni pokazal
cvetk. Hotel se je prej do dobra
prepričati, predno poskusi znova
svojo srečo.

V priprosti hiši je prenočeval
že dva večera. Natanko je opazo¬
val, kake razmere so v hiši. Bo¬
gastva niso imeli ravno, a živeli
so vendar dobro. Imeli so vsega,
česar so potrebovali. Lepa sloga
in edinost je bila v družini.

“Tukaj poskusim zopet,” si mi
slil Ciril in pokliče gospodinjo
Gospodarja ni bilo več, umrl ja
bil že zdavnaj.

Pokaže ji torej cvetke ter ji po
ve, kaj naj stori. Žena je bila
vsa srečna te novice in obljubi
mu, da stori, kakor ji je velel.

Toda le eno cvetko, eno samo
cvetko!”

Žena si je preračunila že vse
naprej, kako bo gospodarila z
denarjem.

Polnoči odbije. Gospodinja pri
hiti v lovčevo sobo in se ne more
načuditi blestečemu sijaju, ob
katerem se ji razvidi njena duša
ki je hrepenila po bogastvu.

Stopi torej bliže, da si še bolj
ogleda to presrečno cvetje, ki ga
je želela dobiti že nekdaj, in za¬
gleda se v cvetke ter ne premak¬

ne niti očesa. Zre mirno, kakor
bi bila okainenela. Kar prime
za dve cvetki in ju zre zadovolj¬
no.

“O, cvetki, pač ne bo preveč,
če vaju vzamem. Zadovoljna bi
bila s tremi zlatniki, a ker se mi
nudi prilika, posežem po več. Saj
ostane itak še ena cvetka.”

“Tudi ti nisi vredna te sreče,
lakomnica”, zakliče lovec, ki je
na tajnem opazoval, kaj naredi že
na. “Deni jih nazaj, zate nimajo
več moči. Sreča se ti je nudila, a
ti si jo zavrgla.”

In otožen spravi Ciril čudo-
tvorno cvetje in odide v noč.

Že je bil ves obupan, da ne naj¬
de človeka, ki bi bil vreden teh
cvetk.

Neprijetnega, deževnega dne
je hodil Ciril ves dan in bil je že
truden. Kar ugleda na samoti
borno kočica. Da bi se nekoliko
odpočil, stopi v ubožno hišo, do
kler bi se vreme ne zvedrilo. Na
siromašni postelji je ležala bolna,
bleda žena in ob njej je jokalo
mlado dekletce. Vse je kazalo, da
je tu doma uboštvo in beda. Ci¬
ril že dolgo ni videl tako siroma¬
šnega stanovanja.

“Kaj, ko bi skusil tukaj svojo
srečo,” si misli lovec, ko mu žena
reče, naj sede k peči.

"Ker vidim, da mati težko go¬
vore ,povej mi ti, deklica, kaj vas
je onesrečilo tako!”

Deklica, ki je imela k večjemu
kakih jednajst let, ga žalostno
pogleda ter odgovori:

"Rajni oče so bili v postelji več
let in tudi mati so bolehali ved¬
no. Za zdravnika in za zdravila
so morali prodati edino njivo, ki
smo jo imeli. Naposled je prišlo
tako daleč, da so nam poproda-
li. živino in pohištvo.

Kmalu nato so oče umrli in za
njimi so legli mati.”

Milo se ozre deklica na mater
ter potem nadaljuje.

Šla sem koj po zdravnika k ma
teri, da bi jim pomagal. Zdravnik
reče, da bi mati lahko ozdraveli a
on nebo hodil brez plačila sem.

A kaj naj storim sedaj, ko mi
drugi nočejo pomagati? O, mati
moja, kako naj vas ozdravim?
Vse, vse bi storila, mati preljuba,
samo da bi ozdraveli vi. Potem
bova že imeli toliko, da se preži¬
viva ! Dovolj bi nama bilo vaše
zdravje, zlata moja mati ”

Materi so se zablestele solze v
očeh in zdrknile so po velem li¬
cu, ko jo je objela jokajoča hčer¬
ka.

“Ne žalujta, vse se izteče do¬
bro, če me slušata. Še nocoj va¬
ju rešim bede.V

In Ciril vzame cvetke ter jima
pove. kar je povedal bogatinu in
ženi. Deklica mu obljubi, da na¬
redi tako, kakor ji je velel.

Mati je zadremala. Ciril je slo¬
nel ob peči, ker niso imeli nikake
postelje zanj. Deklica pa je slo¬
nela ob materi in si je delala
skromne načrte, če se zgodi, kar
ji je-obljubil tujec. Potem odpre
okno, da bi slišala, kda; bo pol¬
noči .Zamišljena zre v temno, me
gleno noč, in se neizrecno veseli
že naprej materinega ozdravlje¬
nja. Ker je pa prejšnjo noč pre-
čula ob materini postelji, zaspi
tudi ona.

Čas naglo beži. Približa se pol¬
nočna ura. Deklica se vzbudi,
kakor bi jo poklical kdo.

Cvetice so zablestele prekras¬
no na stari, polomljeni mizi, in
deklica jih zamaknjena ogleduje.
Ciril pa jo opazuje skrivno.

Končno vzame deklica eno ro¬
žico in reče:

Tri zlatnike mi hočeš dati vsa¬
ki dan, cvetka? O cvetica, ne zah
tevam toliko od tebe Daj mi le
toliko, kar bom potrebovala naj-
nujneje. da ozdravim mater, in
potem te dam nazaj onemu mo¬
žu. Vem, da v bogatstvu ni ti¬
ste sreče, ki jo pričakujejo dru¬
gi!”

“O,” vzklikne Ciril, “posrečilo
se mi je vendar dobiti na svetu
človeka, ki zahteva manj, kakor
mu ponuja svet. Toliko nisem
pričakoval od tebe, ljuba deklica.
Bog ti da; mnogo blagoslova k
sreči in če je vama ostaja preveč
delita jo z onimi, ki jo pogrešajo.

Cvetka pa ostane tvoja vedno!
Z Bogom, deklica!”

In odšel je z ostalima cvetka¬
ma ves vesel proti kraju, kjer ju
je utrgal.

Deklica je drugi dan že na vse
zgodaj pokazala materi tri zlatni¬
ke in potem je zbežala po zdrav¬
nika.

Mati je po kratkem ozdravela
in potem sta skromno živela, a
srečno ter sta pomagali ubož¬
cem. Vsakikrat sta razdali skoro
ves denar drugim v pomoč. —

Ciril pa je čakal ob določenem
času na istem mestu, kjer je bil
utrgal čarobno cvetje.

Čudotvorne cvetlice zable$te.

Ciril pogleda proti oblakom in
zakliče:

“Vila Žalostinka, pridi iz obla
kov in vsadi ti cvetici tja, kjer sta
bili poprej ! Meni pa prinesi lep
še bogastvo, kakor ga dajejo te
cvetke!”

In v tem hipu pripluje vila na
belem oblaku prod lovca.,

"Izvršil si nalogo, Ciril!”

Tu imaš cvetico, ki je vredna
več, kakor vsi zakladi sveta. Po
nižna je pač njena bleda podoba,
a visok nje pomen.

Imenuje se zadovoljnost.

Kakor je rastla ona preprosto
med tisočerimi in tisočerimi cve¬
ti bogatih barv in kazala vedno
vedro lice svojim včasih mrač¬
nim tovarišicam, tako preprosto
bodi tvoje življenje med ljudmi,
katerim često kali bogastvo njih
srečo

Kadar bodeš hlepel po bogas¬
tvu, tedaj vzemi rožico ,in njen
zadovoljni pogled te bo izpre-
menil v zadovoljnega človeka.
Videl boš, da ena sama cvetka,
prava ponižna cvetka, more osre
čiti človeka vse drugače nego cve
tje, ki ni vzrastlo zanj. ’

“Na torej žlahtni cvet in pojdi
zopet k materi, ki že težko čeka,
tvoje vrnitve!”

"Hvala ti stotera, vila Žalostin
ka! Ti si mi odprla oči, da sem
zrl v temnoto človeške sreče. Za¬
to hočem biti, kakor si mi vele¬
la, in vem, da bom živel zadovolj¬
no, srečno.”

Vila vzplava na oblaku v brez¬
končne višave, i^ čarna svetloba
izgine raz cvetje.

Ciril se pa odpravi s cvetko do
mov. —•

Zjutraj poišče svojo mater, ki
je bila ves ta čas pri tujih ljudeh,
ker si sama ni mogla pomagati.
Udje so ji bili preslabi, odpove¬
dali so ji že zdavnaj svojo služ-
bb.

Ubogi pes, ki je vedno cvilil in
iskal izgubljenega gospodarja, je
bil ves vesel, ko -se je Ciril zopet
vrnil.

Odslej sta gostovala sreča in
zadovoljnost v Cirilovem srcu, in
podarjeni cvet mu je bil naj dra¬
žje blago na svetu. Saj je v njem
našel vse.-

John Povsha

javni notar

HIBBING-MINN.

IZDELUJE VSA NOTARSKA
DELA. POIŠČITE ME NA
614—3rd Ave.

Društvene vesti,

SLOVENSKA ČITALNICA

Ely, Minn.

Prostori se nahajajo v g. Josip
Man tel novi hiši. Vsak član dobi
ključ od čitalnice in jo lahko po¬
haja vsaki dan od 9 ure dopoldne
pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo
knjig dobite knjižničarja v čital¬
nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬
poldne.

Rojaki kateri ste ukaželjni in
radi čitate, pristopite k čitalnici
katera je znamenje našega napred
ka na polju izobrazbe. Pristopni¬
na znaša samo 50c in mesečnina
samo 25c na mesec.

V zalogi bodemo imeli vse slo¬
venske liste iz Amerike in stare
domovine, kakor tudi veliko šte¬
vilo slovenskih knjig, tudi angle-
gležkih bodemo imeli za tiste, ka¬
teri se hočejo uriti v angleščini.

Redne mesečne seje se vrše
vsako prvo nedeljo v mesecu ob
2 uri popoldne v čitalnici.

Predsedni: John Teran.

Podpredsednik: Josip Pešelj.

Tajnik in arhivar: Anton Hrast
Blagajnik: Karol Merhar.

Nadzornik: Matija Žgonp.

Društvo sv. Cirila in Metoda st 1.

J. S. K. J. v Ely, Minn .ima svoje
redno zborovanje vsako nedeljo
po dvajsetim, točno ob 2. ure
popoldan, v prostorih stare cer¬
kve.

Glavni uradniki društva za le-
leto 1911 so:

Predsednik: Joe Spreitzer,

Box 974.

Tajnik: Karl Merhar, Box 319.

Zastopnik: John Matkovič.

Bolniški načelnik: Fran Jerič.

Box 884.

Društvo plačuje bolno podpo¬
ro skozi 6 mesecev, 20  dolarjev
na mesec. Po preteku te dobe pla¬
čuje Jednota 20 dolarjev na me¬
sec, skoz 15 mesecev, dokler ne
splača $300.

Za zgubo obeh rok, nog ali
očes $800.

Za zgubo enega očesa $200.

Za zgubo ene roke ali noge
$400.

Zavaruje se za $500, ali pa za

$ 1000 .

Za nadaljna pojasnila se je obr¬
niti na odbor ali na člana.

K obilnemu pristopu vabi

Odbor.

Arnold & Pickering

ODVETNIKI

VIRGINIA — MINN.
Phone 322.

Se priporočajo Slovencem za vsa
advokatska in zagovorniška dela.


Frank Veranth

ELY, Minn.=Phone 96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.


Kaner bratje

Eveleth, Minn.

509 Grant Ave. Phone 138.

Danes dobimo celo karo najbolj¬
ših krav, mladih in močnih.
Kdor želi dobre krave naj se o-
glasi pri nas. Blago je prve vrste.

Oglasite se in oglejte si blago pri
nas.

s

i

i

i

n

i

i

i

i

i

i

i

i

n

Slovenska tiskovna družba

“Narodni Vestnik“

National Herad

DULUTH, - - MINN.

4« >ž<

Izdaja tednik
“NARODNI VESTNIK"

*

i

i

i

i

i

$

i

§

«

«

i

i

«

i

p

V3

Izvršuje vsakovrstne tiskovine, kakor društvena pravila, vabila,
vizitke, pismen papir, zalepke in sploh vsa v to stroko spadajoča

- . - - dela. - - - -

Vse po zmernih cenah, okusno delo in

točna postrežba.

Priporočamo se cenjenim društvam in posa¬
meznikom za naročbo potrebščin, uverjeni naj
bodo da izvršimo delo pravilno in zadovoljivo.

Iz mesta Duluth in iz okrajev že¬
leznih rudnikov.

stori mu usmrtijo hčerko Kar¬
melo. Garchia je pek in prebiva
že dalj časa v naselbini.

-o-

McKINLEY.

tukajšni okolici z novimi rudniki
in sicer v najkrajšem času. Koli¬
kor se je pa izrazil superinten-
dent Carmichivel se to ne bode
še zgodilo letos, pač pa najbrže
še le drugo leto spomladi.

-o-

CHISHOLM.

— Upravnik Doric Theatre
(gledišča) nam javlja, da se v nje
govem gledišču predstavljajo naj¬
bolj izbrane premikajoče slike in
druge predstave katere so poučne
in zabavne. Zatoraj se priporoča
svojim rojakom v obilen poset.
Malo zabave po trudapolnem de¬
lu je vsakemu priporočljivo.

— Pretekli četrtek je v St.
Marys bolnici v Duluthu umrl 22
letni rudar Anton Šepič in sicer
za sušico. Pozemske ostanke so
pripeljali na Chisholm kjer so jih
izročili v nedeljo dopoldne mate¬
ri zemlji .

-o-

— V seji mestnega odbora je
bil izvoljen v mestni svet rojak
J. P. Ahlin, namesto odstopivše-
ga Antona Škoda.

Ahlin je bil že prej v mestnem
svetu, Škoda je pa odstopil vsled
preobila posla v kupčiji.

-o--

tower.

— Vsled bolezni bode odstopil
Capt. John King kot. superin-
tendant Almar rudnika. Na (  nje¬
govo mesto pride Cap/ Geo.
Kelley, ki že dalj časa načeljuje
drugim rudnikom. Pri Almar
rudniku gre z delom prav dobro
in sedaj delajo noč in dan.

— V finski naselbini blizo Em-
barrass je zbruhnil diferitus in
že je umrla neka 41etna deklica.
Bolezen se je razširila tudi nad
druge rodbine, da se jo omeji, so
izdali zdravniki zelo stroge odred
be. *

VIRGINIA.

DULUTH.

Oproščeni Slovenci.

Po državnem pravdništvu so
bili obdolženi rojaki Anton Erja¬
vec, Josip Zupančič, Josip He-
glar, Pavel Jurkovič, Josip Vi¬
rant Anton Žnidaršič in Franc
Juh vsi iz Gilberta, da so umorili
Indijanca Viljem Brauna, nasel-
nika iz Nett Lake.

Indijanec Braun in Tom Fi-
sher sta ukradla steklenico žga¬
nja. Po poti proti domu sta ga
pila in se sprla. Ta spor sta po¬
ravnavala mirnim potom in sta
šla dalje. Zopet sta se pričela
prepirati in spopadla sta se, ter
je v tem Fisher umoril Brauna.
Indijanec Fisher je zvrgel krivdo
na Slovence, katere so prijeli in
zaprli.

Dne 9. tm. so bili pa na izpo¬
ved Fisherja, ki je uboj pripoznal
oproščeni in izpuščeni iz zaporov
Slovenci so bili 22 dni v zaporu
in se jim ni godilo kaj dobro.

Pobegnil iz bolnice.

Med Josipom Berry, kurjačem
in nekim Troničem je nastal v
Charlsonovem solonu na W,
Superior ulici zaradi plačila pija¬
če prepir. V temu je Tronič po¬
tegnil nož in še precej 'hudo ob¬
delal Berryja. Oba so spravili na
policijo, Berryja pa pozneje v
bolnico, kjer so mu obvezali in
zašili rane. Takoj ko je odšla po
licija iz bolnice, jo je tudi Berry
potegnil, vendar ni se veselil dol
go časa prostosti, ker ga je poli¬
cija izsledila ter zopet spravila
na varno.

Prva žrtev lova.

l?letni Viktor Berg se bori s
smrtjo v tukajšni bolnici. Postal
je prva žrtev lova. Nahajal se je
na lovu z dvema znancema. Pu¬
ška se mu sproži in strel ga za¬
dene v glavo .Zdravniki nimajo
upanja, da bi mladi lovec še okre¬
val.

Pretep.

Peter Kopičinski iz 18 ulice se
nahaja v zaporu, Viktor Natal pa
v St. Luke bolnici. Na West Mi¬
chigan ulici je nastal med njima
pretep. Kopičinski je pobral ka¬
men, 'ter ga Natalu v glavo zag¬
nal s tako silo, da mu je prebil
čepinjo. V bolnici pravijo, da te¬
žko če bode Natal okreval.

Avijatik McGoey.

V Driving parku s Superior je
preteklo nedeljo izvršil avijatik
McGoey dva poleta, ki sta se mu
oba posrečila. S svojim strojem
je delal prav dobro in ga obrnil
kakor je hotel. Iz višine se je spu
stil do tla in; mislilo se je, da
bode obstal na tleh, a zopet se je
z neznansko hitrico dvignil v
zrak in nadaljeval svoj drzen po¬
let. V visočini 200 do 300 čevljev
je zelo sigurno manevriral s svo¬
jim strojem. Poletu je prisosto-
valo kakih 5000 gledalcev.

Prebivalstvo Dulutha.

Po direktoriju‘mesta Duluth, ki
so ga izdelali koncem septembra
je razvideti, da ima mesto Du¬
luth 80.035 prebivalcev ali za
1569 več, kakor izkazuje držav¬
no izvestje. Nov direktorij se se¬
daj izdeluje in ga bodo pričeli
kmalo razpošiljati. Da je državno
izvestje v številu prebivalcev
v navzkrižju je pripisovati temu,
ker so popisovali ljudje, ki o
ljudskem štetju nimajo pojma.

V bližnjem Superiorju so pa
našteli, da ima mesto 41.291 pre¬
bivalcev.

Zahteva $56.000.

Italijan Talerico je vložil pro¬
ti Duluth & Iron Range železni¬
ški družbi odškodninsko tožbo
za $56.000.

On pravi, da je strojnik na vla
ku spustil paro v konja in da se
je konj splašil. Palerico je padel
iz voza in se hudo poškodoval.
Nesreča se je zgodila blizo Spar-
te.

-n-

BIVVABIK.

— Kakor se sliši, bode pričel
Kellogg rudnik zopet z delom,
kajti našel se je kupec za nakopi
čcno rudo, katere je 125.000 ton.
Dan na dan se pričakuje, da bo¬
do poklicali 250 rudarjev na de¬
lo.

Kellogg rudnik je eden najve¬
čjih v tem okrožju.

— Govorice so se raznesle, da
namerava Steel družba pričeti v

ELY.

— Kovač Henrik Donnan je
bil na lovu obstreljen po nesreči
od svojega prijatelja John Crane.
Lovila sta ob Lueky Boy rudni¬
ku zajce.

Zajec skoči iz grmovja. Crane
pomeri in ustreli, a strel zadene
Donnana.

Donnana so spravili v bolnico
in čeravno je rana še precej ve¬
lika in nevarna, bode okreval.

— Alderman John Hari in H.
Homer sta se nahajala preteklo
nedeljo na ptičjem lovu na Burnt
side jezeru. Nenadoma se srečata
z velikim črnim medvedom. Ho¬
mer se je podal proti njemu ter
ga s prvim strelom tako pogodil,
da je padel. Zver je tehtala 300
funtov.

-o--

-o-

—- Kakih dvajset novih kupčij
skih prostorov bode v kratkem
na razpolago v na novo zgrajenih
stavbah v kupčijskem delu mesta
na Chestnut ulici. Od leta 1900,
ko je mesto pogorelo, se v teku
enega leta še ni zgradilo toliko
novih stavb kakor letos.

— Finsko deklico Lauro Arola,
ki je prišla pred kratkim iz New
York Mills, so prijeli ter jo bo¬
do spravili zaradi blaznosti v
Fergus Lalls. Stara je 16 let in
je pred kratkim zgubila očeta in
mater. Ta zguba jo je tudi spra¬
vila ob pamet.

Pri Pike river je Jim Burton
ustrelil velikega pogorskega le¬
va. Poslal ga je v Duluth, da ga
nabašejo, potem ga bode pa raz¬
stavil na Virginiji.

-O-

EVELETH.

— Rudarji in rodbine so se že
naselili v novih hišah ki so jih
postavili v Leonidas naselbini.
Novih zgradb je 25, tako da jih
je vse skupaj okolo štirideset.

Naselbina je blizo Leonidas
rudnika.

— Požar je poškodoval poslo¬
pje rojaka John Široka v tako-
zvani Kurji vasi na Evelethu. Po
žar je nastal vsled neprevidnosti
gospodinje ki je mast topila in se
ji je vnela. Hiša je bila zavarova¬
na za $500.

— Za mesto prihodnjega ma¬
jorja kandidira obče znani in u-
gledmi meščan in trgovec gosp.
Chas. Jeomore.

— Ponesrečil se je slovenski
rudar France Majesič, ki je delal
v Fayal rudniku. Padel je 28
čevljev globoko, ter se poškodo¬
val na rokah. Prepeljali so ga v
bolnico in pravijo, da bode kma¬
lo in do dobra okreval.

— Iz Chicage je naš rojak John
Agnich telefonično obvestil svoj¬
ce, da je srečno priromal iz sta¬
rega kraja. V Chicagi namerava
ostati dva dni. potem se podati
na Calumet, Mich., od tam pa
proti domu. Ob povratku na naše
ozemlje, kličemo rojaku: “dobro
došel!”

— Anton Turk in Kati Grothe
iz Spruce naselbine, Matija Ma¬
rolt in Fanika Prme so se poro¬
čili v cerkvi sv. Družine. Poro¬
ko je opravil Rev. Bilban.

-o-

HIBBING.

— Polkovnik E. Reshe iz Du¬
lutha je nadzoroval odelek tukaj-
šne milice v tukajšni vojarni. Od¬
delek se je pred njim vadil in pol
kovnik se je o njim izrazil zelo
pohvalno.

— Ker so streljali jerebice brez
lovskega dovoljenja so bili areto-
vani E. Loverič, M. Miller, Gust
Rillo, Fred Linni in John Bro-
kovič. Pri Zinniju so našli kos di
namita z užigalnikom.

-o-

keewatin.

1 // zl glasne italijanske dru¬
žbe črna roka” so pričeli svoja
hudodelstva izvrševati tudi po
Minnesoti. Nick Garchia iz Ste-
venson naselbine je prejel grozil¬
no pismo, s katerim se zahteva
od njega, da položi $1000 pod ne¬
ki most blizo Hibbinga, če to ne

Strah ima velike oči.

Iz Berolina poročajo, da so v
zunanjem pristanišču v Emdenu
aretirali dve osebi, ki so bile kri¬
minalni policiji sumljive. V njih
so videli angleške častnike, ki i-
majo namen špijonirati ob nem¬
ški obali. Najbolj sumljivo je se¬
veda bilo, da sta imela s seboj
fotografičen aparat in 3 že raz'
vite plošče, ki kažejo sliko prista¬
nišča v Emdenu. Seveda so jim
konfiscirali plošče in aparat, po¬
tem pa so ju morali vendar izpu¬
stiti. Vendar so ju zopet aretorali
najbrže vsled višjega ukaza. Pri
zaslišanju sta oba izpovedala, da
sta na potovanju za svojo zabavo
in da jima niti na misel ni prišlo
špijonirati. Kljub temu pa bodo
še dolgo čakala, da dobita zopet
svojo prostost, to pa zlasti zato,
ker je imela njiju jahta holandsko
zastavo. 1

Duhovniki na pozorišču, a župa¬
ni na begu.

Iz Milana poročajo: Odkar je
izbruhnila epidemija kolere v
Berzoliju, genovskem okraju, so
strahopetno pobegnili župan in
vsi občinski uradniki, kot poroča
list “Avvenire“. Duša občinske
uprave in zdravstvene oskrbe je
nato postal sivi župnik Ardisone.
Oblasti so mu izrekle popolno pri
znanje in njemu se je tudi zahva¬
liti, da se je posrečilo omejiti epi
demijo. V Lingueglietti so isto-
tako pobegnili vsi občinski radni-
ki, tako da je ministrski predsed¬
nik Gioliti predlagal kralju, naj
razpusti strahopetni občinski svet
Tudi tu je ostal župnik na svojem
mestu, da vzdržuje red v občini,
v kateri se je v velikem obsegu
pojavila kolera, in da streže bol¬
nikom. V mnogih drugih obči¬
nah se je organizacija bolniške o-
skrbe in desinfekcijske službe i-
zročila duhovščini, ker ni hotel
nihče sodelovati pri delu za bliž¬
njega.

ROJAKI.

V Ely in okolici ki kupujete
hiše, oglasite se pri podpisanemu.
Jaz imam vedno nekaj hiš na pro¬
daj po primernih cenah, ravno ta¬
ko Vam lahko dobi m  kupca, če
imate hišo na prodaj. Kolektam
tudi stanarino (rent) po  primer¬
nih cenah.

Geo. L. Brozich.

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

j j==l .__ — - ^ ^  >

MERCHANTS & MINERS STATE B/

HIBBING - MINN.

Kapital $ 50 . 000.00  Preostanek$io^

Plačujemo obresti po 3*1  1

Dajte nam zavarovalnino In pošiljajte denar pri „ as
so vedno najnižje. ’

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI.

PRIHRANIM VAM .DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH.
PREPRIČAJTE SE!

John Bradač

gostilna in prenočišča

CHISHOLM, MINN.
Zraven mestne dvorane.

SE PRIPOROČA SVOJIM
ZNANCEM ZA OBILEN PO¬
SET. IZVRSTNA POSTREŽ¬
BA ZAGOTOVLJENA.

OBIŠČITE ME, KADAR STE
V MESTU.

* Josip Loushin & Comp, ;

slovenska mesnica

*

K

&

CHISHOLM - Minn.

vv*

Kadar Želite imeti okusno meso, klobase, pe.

Plione J|. j

u

&

I

«Ti rti rti f'

tJJ LJ. 1 '

rutnino itd. oglasite se pri nas.

Mi vse doma susimo, in vozimo na dom.

Najnižje mogoče cene. = Dajte nam
naročila!

♦ i

i!

male

'ti čl° v t prio eS
4 ■ ‘  G jef hj se P
f aS z Boga b

ibvk^fJln r:

sem eIia ;


J

tfn0 fsebV Žkh
samega s eDe ' .

jt trdnega U acllva ;
j, 1  neumno hrane

Frank Gouže

javni notar
CHISHOLM - MINN.

Opravlja vsa notarska dela. Do¬
bite me pri Miners State
banki.

John Kuzma

Midway Saloon

CHISHOLM — — MINN.
Box 74.

SE PRIPOROČA V OBILEN
POSET OD SLOVENCEV IN
HRVATOV.

TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE
DOMAČE IN IMPORTIRANE.

NAJBOLJA POSTREŽBA.
PRIDITE IN POSETITE ME.

tfiifiUUliifillilfiifiUiUiiiiEfiifi

joldberg in *>
f Bogicevich

odvetniška pisarna

DULUTH - - Minn.

404 Columbia Bldg.

E PRIPOROČA .SLOVEN¬
EM ZA IZVRŠEVANJE VSA
OVRSTNIH PRAVNIH ZA-
EV, POOBLASTILA, KUP-
A PISMA TU IN STARO-
RAJSKE POGODBE. PR!
AHTEVKIH ODŠKODNIN
BRNITE SE NA NAS. RAV-

0 TAKO ČE HOČETE IME-

1 .UREJENE VAŠE VOJA¬

ŠKE ZADEVE.

Rojaki!

MDjzneumuu

Kadite sloyenske smodke fe 15 ",

Oliver, Santiago- ■ ®

——— in Porto Rico.

Izdeluje Oliver Cigar Co.

Pavshe in Klofanda.

Podpirajte domače podjetje!

X *<%

1  V 5  o ° t! M

p ' 3  če'

iU;S <i
ZilfA

,ozfl a  d

J 01

l^°tu

.svoj? L, se
‘are' ^.j e jo n . a

,r  p  f f V

>. da  tf ntoV‘


i starisJ

dajejo
oti

. Skrbite ./ 13
^K ot  trdne i« z(ira '

• '• l\o  enkrat «P

t * Tjjnnsti do Boca

Tbjvitt pre z l -

"L, vredni so otroci

Lote!

Na prodaj! Lok

V ARIZONI.

Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega m le¬
tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez da h
bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala pri/
tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zunanji
lavci po $3.00 na dan.. . Tak d°m si lahko zagotovite ako se
kupite lote

V Novem mestu DOLF, /

ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe. ^

VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI, LAH-
ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOV*

200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, kadar
dejo te prodane, bode cena poskočila, ne odlašajte toraj a "-^
kupite sedaj.

Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na:

O. E. Peterson &  Co.

407—8, First National Bank Building, DULUTH, MINN-

fotarišev tako boleh n
di niso prav spos
-stan.

ftjprej skrbite, da bod
teti jesti. Za prvi
jA  vse preskrbel, it
ti jt dolžna izpolnjeval
rjpkist (e tega noče, bo
* ..fm dajala odgovor, in
j,  • poslušal praznih izg
. asih res neka mati ne n
= Minn I Jievati te svoje dolžni *
Brni vsaka skrbi, da t
1  »sama kriva, in če že
dojiti, naj gre zdi
za svet. Nekaj p
tudi župnik Kncij
e  otroku kravjega
/je Prililo neko
M« mu kave iz

11  pa sladne (malča
“f/ Najboljša j,
°® a  kava. Dete
T t : ast . no . pi l° in do
otroke
J ! 1  )estl  gostih j,
: j,, n ‘ meti  sirotaste

A U ® ne  otroke '
fc> ve  kave -

lijete ; nkl
fe* otrok

1  J e<| nv

fc/lahkn ,a Be de

?.|e, D / Preba V| ,
Jfuekje /ola)

1  Sta ,

> ot roif
)iu a  , r °k

h SQ  S.

I ,'tleli „ ° ^
■ 1|: - 11  Prež

Preži,

>Pir£ n ° Hli
% r.  Ur

'0111

Rojaki!

■■>k>'Dt

't

rhv,

ni

' e lš a

K-j“ Pa k
? 0  dr


Ce potrebujete odvetnika v kakosnikoli zadevi, posebno U
pri ponesrecenju v rudnikih, obrnite se na

Josipa Mantel

Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zallte
odškodnin, se Kupuje in prodaja tudi zemljišča in

Dobili ga bodete na sledeči naslov

JOSIP MANTEL, BS

filLBERT, Minn. El/

Phone 30.


rt JU  nev pre Vi

ki>Sh a P - rev

//.Sr. "i ,

t

in S 0 r, . '

ŽHX )S ' i
" ’ /S 4

it, S

*V 1

“ v  X

'1,

R. N'

X?

•h,

ase.


Naravna zdravila.

O vzgoji otrok.

Dobra njiva dobro rodi, slabo
polje pa ti dostikrat še semena ne
vrne. Stariši so tudi polje, na ka¬
terem rastejo otroci; če so stan¬
ji zdravi, bodo tudi otroci; slabot
nih in bolehnih starišev otroci pa
ne bodo imeli rdečih lic. Zlasti
matere naj si te besede zapomni¬
jo Otroci so starišem podobni na
duši in na telesu, saj jabolko ne
pade daleč od debla; če je mati
pobožna smemo pričakovati, da
bodo pridni tudi otroci. Zato sre¬
čni otroci, ki imajo pobožne ma-
|tere, in pobožna mati bode tudi
srečna s svojo lastno deco. Ali
(kakor dobre, tako se tudi hude
lastnosti podedujejo na drugi in
.tretji rod. Huda nagnjenja stan¬
ite, feev se nahajajo gotovo tudi pri
r  btrocih; zato skrbite, očetje in
'matere, da vam ne bodo kdaj o-
troci česa očitali!
j Da bi človek v malem detetu
.videl, kaj je vse prineslo s seboj
ha svet, vprašal bi se pri marsi¬
katerem : Kaj za Boga bo iz tega
btroka, v katerega je vsejano toli¬
ko hudega semena? In ravno taki
malopridni stariši dajejo svojim k
hudemu nagnjenim otrokom še
plab zgled, tako da se hudobija
f  ore prav lepo razvijati.

Skrbite za duše svojih otrok,
krbite pa tudi za njihovo teles-
o zdravje. Skrbite, da postane
ali život trdno in zdravo telo, ki
3 ode moglo enkrat izpolnjevati
svoje dolžnosti do Boga, bližnje¬
ga in samega sebe. Zidajte duši
išo iz trdnega gradiva, in varuj
lOflLr i e se ’ z neumn0  hrano in s pre-
IU UK6 feranim ljubkovanjem deteta ne
ipravite prezgodaj v grob. Usmi
[jenja vredni so otroci, ki so za¬
voljo starišev tako bolehni in sla¬
botni, da niso prav sposobni za
[J: Aa  iioben stan.

IV IvOtl Najprej skrbite, da bode dete
'melo dosti jesti. Za prvi čas je
itvarnik vse preskrbel, in vsaka
_ pati je dolžna izpolnjevati svojo
1 1 « | rolžnost. Če tega noče, bode pred

ll UU°§r om  dajala odgovor, in Bog ne
jo poslušal praznih izgovorov
(časih res neka mati ne more iz-
plnjevati te svoje dolžnosti; naj¬
prej naj vsaka skrbi, da tega ne
jo sama kriva, in če že nemore
poka dojiti, naj gre zdravnika
iprašati za svet. Nekaj pa vam
vetuje tudi župnik Kneipp.

▼ Dajajte otroku kravjega mleka,

'A^iTirJTOateremu se je prililo nekoliko vo
" — j e ,ali dajajte mu kave iz želoda

am


|na

otroka iz tople kopeli, omij ga
mrzlo vodo, to potegne iz njega
nepotrebno vročino. Ali pa po¬
stavi h kopeli škaf mrzle vode;
v to pomoči pregreto dete za tre-
notek, to ga bode prav dobro utr¬
jevalo. Od začetka bo otrok seve¬
da kričal; a to nič ne de, navadil
se bode mrzle vode in pozneje se
je ne bo več bal.

Ne bodite preobčutljivi s svo¬
jimi otroki; bodite prepričani, da
ne bo sveta konec, če pomočite
otroka za trenotek v mrzlo vodo.
Otroci vam bodo pozneje hvalež¬
ni za to dobroto. Ali ne vidite,
kako že priroda sama vleče otroke
na se; kako veselo skačejo otroci
na prostem; kako radi pačljajo in
brodijo po vodi z rokami in noga¬
mi, kako dobro jim to de! Pusti¬
te jih pri vodi; le na to glejte, da
se preoblečejo, če pridejo domov.
Tako se bodo otroci utrjevali z
vodo in ostali zdravi.

#

Za gospodinje.

1

¥

«5> <|

... ... ... r  i,

^ J *(•  «4» <i> »i« *»» *i*

HIŠA

Župan morilec.

Iz Bukarešte poročajo, da je žu
pan v Putni, Juri Diaconu umoril
in oropal svojega svaka, velepo"
sestnika in milijonarja Calviana.
Na ovadbo županovega kočijaža
so Diacona aretirali na magistra¬
tu, kjer je ravno opravljal svoje
delo. Aretirani župan je takoj
priznal umor in rop in podal na¬
ravnost senzacijonalna razkritja.
Povedal je, da je svojega svaka
med spanjem ubil s kolom in
potem vzel denar, ki je bil shra¬
njen v blagajni, kakih 120.000
frankov. Od tega denarja je dal
sodnemu zdravniku dr. Calcan"
trescu 10.000 frankov ,da je ta iz¬
dal sodnozdravniško spričevalo,
da je posestnik Calvianu umrl
naravne smrti. Tudi zdravnika
so nato aretirali in je tudi on ta¬
koj priznal.

Ig

Sli

snega

žira), ali pa sladne (malčne) ka
z mlekom. Najboljša je za o-
iroke želodna kava. Dete bo ka-
o prav slastno pilo in dobro ra-
tlo. S tem živite otroke, dokler
e ne morejo jesti gostih jedi. Če
a hočete imeti sirotaste, blede,
!abe in neumne otroke, dojajte
, m pridno prave kave; samo na
1,1 ) glejte, kako bodete enkrat do-

ne .

,i u brez o 3  j-o obstali, ko bodete odgovor da
,končala PNli o vzreji svojih otrok.

, ( |an in zunaijMleko, f e i 0 dno ali sladno kavo

1

ootovite azijate otrokom do šestega leta
lai pa notem ? TTbnp-o lindstvr

^ fci

OLF

potem? Ubogo ljudstvo
najboljšo hrano, bogatini pa
tucujejo z izbranimi jedmi zdrav
f svojih otrok. Dajajte deci, kar
e  ' tečno in lahko prebavno, nik-
(kuZ  'ar pa kave, piva (ola) ali vina.
JRESTI.J3 (Bila je nekje uboga družina.
- GO^nela je trinajst otrok, ki so bili

per

|o $200.°°- J

Uj« ■°'* 1

t -Aini

na

&C0

th,


I

f


boo


i popolnoma zdravi. Hočeš li
deti, s čim so se preživih? Zju
;aj so imeli prežgano juho s kru
pm ali krompirjev močnik, pred
»ldnem mleka in kruha, opoldne
iko mlečno ali močnato jed, po
I Dldne črnega kruha in zvečer zo
tNN' l  ' uko S  kruhom ali pa krompir.
Nh o so jedli in ni bilo družine, ki
bila zdravejša od te. Meso ni
otroke; ono dela prevročo kri,
to je zdravju nevarno. Glej, da
:rokom ne daješ preveč jesti; na
idno so oči bolj lačne kakor že-
jdec; kadar je pa očem že dosti,
ja želodec gotovo preveč. Da-
j j'_ m  črnega kruha in ne belc¬
ih črni kruh ni prerod za nje, z
dim bi jih slabo redil. Ne dajaj
fn jedi, ki preveč razgrevajo;
Idi kislina jim škoduje.

[Sreča starišev so pridni in zdra
| otroci; zato skrbite, stariši, za
Jravo in tečno hrano.

P a  pa otroci ostanejo zdravi,
r° a  jih utrditi proti mrazu in
roti vročini. Včasih je bil člo
E . ro< I veliko trdnejši kakor je
I aj, ker so se mraza in vročine
|anj varovali kakor mi. Če ne bo
D skrbeli, da utrdite svoje o-
P, u’ ° Stak vam  bodo slabotni in
e lni ’ v edno jim bo manjkalo
pirio ln Ve ^^° i ih  bode prezgodaj

[Otroke je treba pogosto kopati,
IIP ne v topli vodi, sicer oslabijo,

H

ods* 1

ELCO THEATER

SE PRIPOROČO SLOVEN
CEM NA ELY IN OKOLICI
ZA OBILEN POSET LEPO
UREJENOGA GLEDALIŠČA.
PRI NAS LAHKO VIDITE
NAJLEPŠE IGRE ZA PRIME-
RENE CENE, PREDSTAVE
SE VRŠE VSAKO VEČER IN
V NEDELJO TUDI PO¬
POLDNE.

J. A. Graves,

poslovodja.

E. P. Dahi

FOTOGRAF

CHISHOLM, MINN.
Second Ave.

IZDELUJE NAJFINEJŠE
SLIKE IN FOTOGRAFIJE.
POSEBNO SE PRIPOROČAM
ZA ŽENITOVANJSKE
SLIKE.

Isl

Umivanje stekla.

Oljnate steklenice se najlepše
očistijo, ako jih izkuhamo v pe¬
pelu in apnu. Imamo samo eno
steklenico očistiti, lahko vzame¬
mo kos belega pivnika, ga raztr¬
gamo na male kosce , razmočimo
v vodi in vlijemo v steklenico, ki
jo lahko pretresamo, pivnik se
navzame maščobe iz steklenice,
katero še poplaknemo z mlačno
vodo in steklenica je čista.

Zelo umazane steklenice se či¬
stijo z razredčeno solnO kislino.
40 do 50 kapljic kanemo v pol li¬
tra vode.

Steklenice, v katerih je bi!?
mleko, osnažijo se s pepelom id
razdrobljenimi jajčnimi lupinami.

Cilindre od svetilk je treba
včasih umiti v vodo, v kateri je
raztopljene nekoliko sode, paziti
je treba, da se ga dobro zbriše,
ker drugače lahko poči.

Ogledala, šipe pri oknih ali pri
podobah, kakor fino stekleno po¬
sodo, najboljše očistimo z vodo, v
kater smo vlili nekoliko salmija-
ka, navadno se računa na en liter
vode desetina litra salmijaka.

Šipe pri oknih tudi lepo očistiš
z zmesjo , ki si jo naredila iz
drobno nastrgane krede, salmija¬
ka in vode. V to zmes pomoči na¬
lašč za to pripravljeno snažno go¬
bico in drgni šipo, potem jo še
umij z mokro ožeto krpo — naj¬
boljše usnjato, — katero sproti
splahuješ v vodi, nazadnje zbriši
šipe še z mehko ruto. Šipe se o-
čistijo na ta način hitro z malim
trudom. Zelo napačno je celo ok¬
no postaviti v vodo, kakor je pri
nas na deželi v navadi, ker se po¬
kvari okvir in se okna težko in
slabo zapirajo. Nikdar ne umivaj
šip, kadar sije solnce nanje.

Z -ogledala, katerega hočeš oči¬
stiti, zbriši naj prvo prah, potem
ga obriši z mokrim usnjem, us¬
nje splahni, dobro ožmi in še en¬
krat odrgni ogledalo; ko je steklo
suho, namoči gobico v žganje ali
špirit in podrgni ž njo po ogle¬
dalu, potem nalahko potresi prav
drobno posejanega pepela od
drv in drgni ogledalo tako dolgo,
da se lepo sveti. To je najboljši
način lepo očistiti ogledala, ki se
dolgo svetijo, ako jih vsak dan
zbrišeš s snažno ruto.

Kozarec od piva čisto umiješ v
vodi, v kateri si prevrela malo
preslice in sode. Vsako posodo,
ki jo umiješ, ne pozabi dobro
splahniti z mlačno vodo, ako te
nimaš po vsaj z mrzlo vodo.

Ravnanje s črevlji v mokrem vre¬
menu.

Vsakdo ve, da se obutev v mo¬
krem vremenu hitreje raztrga, ka
kor v suhem. Premočeni podplati
postanejo mehki in se veliko hi¬
treje obdrgnejo, kakor suhi, trdi.
Zato moramo paziti, da so črevlji
vedno suhi, ko jih obujemo. Ako
postavimo črevlje na tla, se pod¬
plati ne morejo posušiti, ker ne
more zrak do njih .Mokre črevlje
je najboljše obesiti ali vsa; po¬
ložiti na tla. Ne obešajte črevljev
preblizu peči ali štedilnika, ne po¬
lagajte jih na peč. Gorki zrak us¬
nje hitro posuši, to postane trdo
in se rado lomi.

V premočene črevlje je dobro
djati ovsa. Oves se navzame vla¬
ge in zabrani, da se obutev skrči,
kar se drugače ka; rado zgodi.

Nogavice ostanejo mehke in ne
izgube barve, ako jih položiš v
vročo (ne vrelo vodo), če so zelo
umazane vlij žlico salmijaka v
vodo, pusti jih deset minut mirno
v vodi, potem jih ožmi in polo¬
ži zopet v čisto vročo vodo in ta¬
ko še enkrat. Brez posebnega
pranja postanejo popolnoma ciste
ohranijo barvo in lahko jih obesiš

Svilnate rute ali trakove

lahko opereš na sledeči način:
vzemi debel krompir, olupi ga in
zribaj v mlačno vodo. Začudila se
boš kako lepo bo oprana ruta ali
trak, ako ga potem še zlikaš med
dvema rutama.

Da ne pridejo muhe k mesu

obloži ga s čebulo. Muhe duh od
čebule ne preneso in ti puste tudi
meso pri miru.

Vino.

Village Livery konjušnica

CHISHOLM, MINN.
Phone 60.

Math. fioriin, lastnik

VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE
SLUČAJE.

PRIPOROČAMO SE ZA
' POGREBE!

Posledice zanemarjenega pre¬
hlajen j a pozna vsak. Pravočasno
drgnjenje s krepkim linimentom
pa kali uniči. Najpotrebnejše
sredstvo v domači lekarni je to¬
rej dober liniment. Že leta sem se
je Dr. Richterjev “Pain Expel-
ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬
ren. Sredstvo se lahko kupi v sle¬
herni lekarni v Ameriki za 25 cen
tov steklenica. Človeku pa je tre¬
ba biti pozoren, da dobi pravega
z varstveno znamko s sidrom.

Cenjeni rojaki, naročajte si vino
naravnost iz vinograda, jaz imam
naravno do m ače vino, novo vino
črno rudeči zinfandel, ali belo vi¬
no muškatel cena 35 c gal., ree-
sling 40 centov gal. Lansko vi¬
no, ktero imam še v zalogi črno
ali belo, muškatel ali reesling 40
centov gal., stara samo belo vino
50 c gal. Drožnik ali tropinovec
$2.50 gal.

Naročilom je priložiti denar, pi-
s m a naslovite na:

Štefan Jakše

CROCKETT, Cal. box 657.

Agnich bratje

gostilničarji

ELY, Minn. Phone 108.

Priporočajo vsim Slovencem svojo najboljšo
zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron
Range Brewing Ass. pivo, pristno vino in

whiskey.

V mnogobrojen obisk se priporočajo.

AGNICH BRATJE.

XXX>OOOOOMMXX

First Natinoal Bank

GILBERT

— MINN.


odrastlega

člo-

’la kopel slabi'__

Pl V W I a ’. koliko bolj potem še rahle-
F ‘ D . tr °ka! Kneipp ni popolnoma

UliT \° P1 ! ko P eli ; le glej, da ne
«/ [Pl I P re topla, da predolgo ne tra-
C\  If :  L In cla  pride navrh vsakokrat
[/F S Jevanje. Kakor hitro vzameš

tr  j

ELY OPERA H0USE]

NUDI ROJAKOM NAJLJEP-
ŠO ZABAVO V OBLIKI DO¬
BRO IZABRANIH PREMIKA¬
JOČIH SLIK, PESMI IN DRU¬
GE ZABAVE. POSETTE NAS
VSAKO VEČER, OB NEDE¬
LJAH TUDI POPOLDNE.
PRIPELJITE SVOJE DRUŽI¬
NE IN ZNANCE.

ELY OPERA H0USE

GLAVNICA $25.000.00.

PREOSTANEK $2.500.

POSEBNO POZORNOST DA¬
JEMO POŠILJANJU DENAR-

NJI LISTI.

ZAVAROVALNINA IN VOŽ-
JA V AVSTRIJO.

**MX*M*MX*X*H

£

H

X

Hfi

m

s

s

s

£

s

s

tfi

bR

S

Hfi

Velika razprodaja

Tibs Hutchings Bankrupt zaloge v Lewis
Manson prodajalni na Ghisholmu.

Zadetek v petek dne 16. junija.

m

s

s

m

bfi

in I

s

m

s

m

m

s

Na tisoče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno **

s

[g za manj kakor stane na debelo. Vse to blago posta- jg

ijj vimo na prodaj po zelo nizki ceni, kar pomeni zlate

m

s

s

bR

yR

dolarje za 50 centov.

Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomnite si prostor velike
razprodaje v Levvis in Manson.

Si

X

5

*

*

bR

UibRbfi!libRbRbRbRbRbfiblibRbRyFibRbRblibRbRbRbRbRbR!fibR!fi

Maks Volčanšek

Eveieth - Minn.

Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬
znimi likerji na debelo.

Rojak'!

Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬
go, katero predaja vaš rojak, in

Trgovci!

Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše
blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬
čila za njega.

“OLIVER”,

NOVO MESTO V BLIŽINI VELIKIH TOPILNIC.


Kako odstraniti m adeže, ki si jih
dobila od obleke, ki je po¬
pustila barvo.

Z raznimi sredstvi sem skušala
odstraniti madež iz bele bluze ki
sem ga dobila od modre vrhnje
jopice, ko jo je popolnoma pre¬
močil dež. Milo, boraks, detelova
sol, mrzli in gorki sok limone,
lug, vse je bilo zastonj. Nazadnje
vtaknem bluzo še v čisto vrelo
vodo, ki je bila ravno na štedil¬
niku in predno se zavem, izginil
je madež v moje največje začude¬
nje. Sedaj odstranim s kropom
vse madeže iz belega perila, ki na
stanejo, ako pride isto po nepre¬
vidnosti v dotiko z barvano oble¬
ko. Tudi madeži od surovega, ka
kor vkuhanega sadja izginijo, ako
položiš dotični del v vrelo čisto
vodo. Težje izginejo madeži iz
perila, ki je bilo že nekrat oprano
v lugu. Zato je najboljše pred žeh
to pregledati vse perilo in odstra
niti madeže.

Rdeča tinta izgine na isti način
iz obleke, samo vodo moraš toli¬
ko časa menjavati, da postane
popolnoma čista.

leži v sredini ogromnega podjetja.

Slika kaže podstavbe tovarniškim poslopfam pri Steel Plaintu.

Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬
sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v

slučaju bolezni.

Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke in plačila lahka. - Brezplačna vožnja na mestu
OLIVER, kaknr tudi na STEEL PLANT vsako nedeljo ob It. uri dopoldne.

. OLIVER TOVVNSITE CO.,

203-4 Torrey BIdg, DULUTH, MINN.

Iščemo dobre in zanesljive zastopnike.

Hi Hi Hi HiSHi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi lfi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi

Hi Phone i Melrosc 914. Zenlth 934. Residence Melrosc 757. !fi

Hi ^ . , . . . Hi

sedaj

4X#<hch0hchMHMHCHMh0hMhCKhMhsos<Š 5S 1  m a v panje, katere so ze

. , .'I;- skrbno zalile s smolo in voskom.

bF

bFi

Hi

bfi

blatena ki aaUmtt

Hi

s

Hi

Hi

s

M. Danculovich & Co.

529 West Mich. St. DULUTH, Minn.

* Svoji k svojim! |

L£j Zlat Je ta pregovor, a malo se spolnufe. Mi hočemo pa to spolnjevati in Hi
2 Izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas sifkarte, a popijte tudi | r
jTI  izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči In tudi če iščete dela itd. Iti
UJ Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepričajte, kaj moremo za bH
l vas  storiti in takrat bodete sami rekli, držimo se:

s  Svoji k svojim! 31

Raznoterosti.

S [Izkušeni čebelarji trdijo, da slu-

;


ti jo čebele ietos zgodnjo ib
zimo.

hudo

Rudar zadel glavni dobitek.

Hi

Hi

J Pazite na napis i broj “Slavenski saloon” ne “Poljski”. ypj

HiHi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi


Broadway Livery

Gilbert, Minn Phone 97.

Dobri vozovi, zanesljivi konji, posebno za po.
grebe in ženitnine.

Pridite k nam in se prepričajte.

Iz Prage poročajo: Glavni do-
Banka, pri kateri je kupil srečko
na obroke je poslala svojega urad
nek nemški rudar iz Dobrzana.
Banka, pri kateri jekupil srečko
obroke, je poslala svojega urad-
: nika v Dobrzan, da bi obvestil
[rudarja o nepričakovani sreči. Do
[bil ga je ko se je ravno vračal z
dela. Še isti večer sta odpotovala
v Prago, da je podpisal razna po¬
oblastila za dvignjenje dobitka.
Omenjeni uradnik je nastanil ru¬
darja v nekem hotelu, kjer pa ni
spal na posteljj, ki se mu je zde¬
la prelepa, temveč na predpo-
stelni preprogi. Drugi dan se je
vrnil domov s predujemom 5000
K.

Nenavadna posledica letošnje

vročine.

Iz Vladivostoka poročajo: [Ne¬
navadno vest je prinesla ameri¬
ška ladja “Beard”, ki se je pred
dnevi s svojega potovanja vrnila
v New York, da se namreč taja
led v Berinkovem prelivu .Izred¬
na vročina minulega poletja se je

čutila tudi v Beringovem pre- ° ‘slučajev potem nastaja
livu, ki je navadno vedno na de- o Ap  1

začude

novembra

************* *************

John Francel, gosliničar

Gilbert - Minn. Phone 26.

Kadar pridete v mesto, oglasite se pri meni, postrežem
vam z najboljšo pijačo in smodkami.

Svoj k svojemu!

HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiffiHi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiifiHiHi

Ne koplji^jame drugi 111 , da ne pa¬
deš sam vanjo.

Poroča se o smešnem dogodku

belo zamrznjen, in z začudenjem
je videlo moštvo ladje “Bread”,
da je namesto prejsnih ledenih
mas na morju prosta vožnja. Ne¬
ka drugadadja ameriške vlade to
vest popolnoma potrjuje. Gre za
nekrp križarko, ki je v polarnih
vodah prevdzila na potovanju sko
/o-40.000 milj in je našla povsod
izredno talenje ledu. Kako daleč
do tečaja' je vplivalo gorko pole-
i tje, se-seveda ne ve; vsekakor pa
bf bila za polarne raziskovalce
ugodna prilika za potovanje skozi
Beringov preliv dalje proti seve¬
ru.

in datirano od 5.

1910. Med drugim piše tudi sle¬
deče' “V pokrajini, o kateri se
je doslej mislilo, da ni obljudena,
smo našli ljudi, ki doslej se nikoli
niso videli belcev niti Indijancev.
Po govoru in načinu življenja so
slični Eskimom, a po fizičnem se¬
stavu Skandinavcem. Svega sku¬
paj smo našli 40 takih ljudi, a da¬
lje proti severu jih je bržkome se
več. To odkritje daje povod k re¬
šitvi dveh vprašanj: 1. Kaj se je
zgodilo z onimi 3000 Skandinav¬
ci^ ki so izginili v X[V. stoletju
brez sledu.

Ako se to. odkritje ne bo mo-
v sklad z nonim teh
no¬
vo vprašanje: "Zakaj se del pre¬
bivalcev dežele “Viktoria razli¬
kuje od ostalih rejencev in odkod
je njihov evropski tip.”

r glo spraviti

IGRA

Postavite eno •,
odprto mesto tako^ 0 ''
sešteva od k

BrfwingCompany

Fitger Brevving Co.

Duluth - Minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkihjn stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij,

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesota.

Gospodarji in gospodinje!

Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali
kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve
izročite ml svoje naročilo.

Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar

Prodajalna nasproti poste.

PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK.

ANDREW ROINE

trgovina železnine
CHISHOLM -

- Minn.

z žalostne krvave nedelje na Du
naju. Nek čevljar iz Ottakringa,
ki pa je že davno zrastel nad mla¬
deniška leta, je preteklo nedeljo
načeloval neki tolpi, ki je razbi¬
jala in pustošila po dunajskih uli¬
cah. Ko se je čevljar vrnil s svo¬
jega zmagoslavnega pohoda do¬
mov, je našel svojo ženo v obup¬
nem joku, kajti njegovo lastno de
lavnico so mu ljudi sodrugi popol
noma opustošili in močno poško¬
dovali.

Mednarodna brzojavna tek m a.

Škof — rešitelj.

Škof v Rodezu, msg. Eigonnes
je videl, ko je šel na izprehod z
dvema učiteljicama, kako drvi po
cesti splašen konj z vozom, na
katerem ste bilo dve ženski. Po
gumno je skočil k konju nasproti
ko je drvil proti nekomu bregu,
zgrabil ga je za uzdo ter ga kon¬
čno obvladal, ko ga je povlekel
konj še kakih 30 metrov naprej.
Prihitelo občinstvo je pogumne¬
mu škofu priredilo burne ovacije.

Velik dobiček v loteriji.

Nenavadno velik dobitek je za¬
del v mali loteriji na Dunaju pri
zadnjem vlečenju 16. m. m. nek
igralec, ki je na številke 6 r  ‘D in
-12 stavil terno-secco 20 K. Do-

V zadnjem tednu meseca avgu¬
sta se je vršila v Turinu medna¬
rodna tekma v praktičnem brzo-
javljanju. Pri tekmi so bile za¬
stopane vse evropske države; bilo
je nad 300 tekmecev. Tudi av¬
strijska brzojavna uprava je bila
zastopana z 0 udeleženci. Poleg
tega je k tekmi tudi železniško
ministrstvo poslalo svoje zastop¬
nike. Uspeh pri tekmi je bil za
Avstrijce izredno ugoden. Od 20
uradnikov avstrijske brzojavne
uprave jih je bilo odlikovanih 5
z zlatimi, 2 s srebrnimi in 3 z
zastopana z 20 udeleženci. Poleg
ga so pa prejeli skupno v denarju
1100 frankov kot nagrade. Ta u
speh je š tembolj vreden vpošte-
vanja, ker je za časa tekme vla
dala tropična vročina, dostikrat
do 38 stopinj Celzija.

Živinska kuga na Zgornjem Av¬
strijskem.

od vložka, to je 96.000 K brez
odtegnjenih davkov. Ti znašajo
14.000 K, torej je čisti dobitek
81.400 K, ki ga je srečni igralec
že dvignil.

Na Zgor. Avstrijskem se vedno
bol; širi živinska kuga na gobcu
in parkljih. Doslej je obolelo na
kugi 4300 glav goveje živine, od
k aterih iih ie  15
podleglo bolezni, medtem ko je

bitek znaša 4800krat večjo vsoto zopet na drugi strani produkcija

Milijonarska dedščina v vinarjih.

V neki mali ogrski vasi je pred
dnevi umrla neka vdova, ki. je za¬
pustila premoženje krog milijon
kron v dvavinarskih in dvajset-
vinarskih novcih. Njeni sorodni¬
ki niso imeli nobenega pojma o
njenem bogastvu, ker je živela
zelo zmerno.

Z letalnim strojem okoli sveta.

HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi

ys

I Peoples Brevving Co.

Hi

yfi

s

*

bfi

s

s

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

v Duluthu, Minn.

var najboljšo pivo in ga raz=

pošilja v sodcekih in

steklenicah.

Pivo se kosa v dobroti z vsa

kim drugim.

Hi

Hi

Hi

Hi

s

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi

Francoski avijatik Manet, name¬
rava s svojim prijateljem Millio-
nom poleteti z letalnim strojem
okoli sveta. S poleti hočeta pri¬
četi v severni Francoski in jih
nadaljevati preko Španske v Alžir
ter preko Tunisa v Egipt, odko¬
der hoče dospeti v Indijo. Tu bo¬
sta priredila polete ter polagoma
preko otokov dospela v Astralijo.
Konec potovanja bi tvorili poleti
v Južni Ameriki in v Evropi .Na¬
men tega potovanja okoli sveta je
pokazati uspehe francoske aviati-
ke vsemu svetu.

Izredna zbirka.

V Gentu je umrl nek bogataš,
ki je zapustil svojim dedičem ze¬
lo redko zbirko, namreč zbirko
gumbov. Možakar je zbiral z ne¬
navadno pridnostjo, vsakovrstne
gumbe iz vseh časov od 9. stole¬
tja do zadnjih let. Zbirko cenijo
na 200.000 frankov, gotovo pa je
nabiratelja veljala še enkrat več.
V tej zbirki so gumbi polkov
vseh evropskih držav, gumbi z
obleke Karola Velikega do gum¬
bov z uniform Napoleona I., o- um
bi iz lesa, slonove kosti, stekla
bakra, cinka, srebra, zlata in dia¬
mantov. Res originalna zbirka, ki
čaka sedaj enakega čudaka.

Čebele — vremenski preroki.

Primorski

čebelarji poročajo,
da so opustile letos čebele nena¬
vadno zgoda; svoje redno letno
delo. Ustanovile so se, že večino-

mleka za več mesecev skoro po¬
polnoma nemogoča. Vsaka kup¬
čija z živino je prepovedana in ne
sme se vršiti noben živinski se
menj.

Velika poneverjenja.

Iz Augsburga poročajo, da je
prokurist bavarske diskontne ban
ke, Hetzler, poneveril nad mili
jon mark. Pri neki banki v Bru-
selju je naložil defravdant, ki je
pobegnil, 500.000 mark zase, a so
vsoto oblasti zaplenile.

Umor pri igri.

V Aradu je kavarnar Ludevik
Fraenkel ustrelil trgovskega na
stavljenca Trajana Bogdana, ki
je komaril, ko je kavarnar igral
na karte. Pri igri so se sprli; Bog
dan je potegnil nož, a kavarnar
revolver. Tako je bila nesreča go
tova, ker se ni upošteval predpis:
“Kibic, jezik za zobmi!”

Kolera.

— Na ogrski pusti Sinatelep
je obolela na koleri ena oseba, ki
je umrla. Nadalje so obolele na
Ogrskem za kolero še tri osebe
ena v stolici Moson, druga v Fais
zu, tretja pa v Novi Nesti.

— V Dragi in na Sušaku traja
kolera naprej. Dozdaj je obolelo
na koleri 15 oseb, med njimi jih
je umrlo 9. V trsatski bolnišnici
opazujejo zdravniki 40 oseb. Ob¬
čino Drago so popolnoma izolira¬
li. Iz Zagreba so poslali v Drago
na pomoč 5 zdravnikov. Tvorni-
ški delavci iz Drage in Sušaka,
ki delajo na Reki, so pet dni kon-
tumacirani.

Zna m enit poulični pevec.

Veliki in znameniti pevci so bi
„ pogosto tudi poulični pevci.
Ali so pred svojo kariero peli po
ulicah za milodare, ali pa pozne¬
je. Tako se pripoveduje, da je ob
neki priliki znametniti španski pe
vec Gayarre, slavljen kot umet¬
nik, pel na ulici za milodare. Ne¬
kega jutra je sedel Gayarre v ne¬
ki gostilni v Barceloni pri zaju-
treku, ko je opazil na cesti dva
starca, ki se jima je čitala z lica
velika beda. Eden izmed njiju je
s tresočimi rokami godel na gosli,
drugi pa je s slabim glasom pel
nekaj iz “Fausta”. Glas mu je
znesel kot razbita posoda, toda
njegovo predavanje je dokazova¬
lo, da se je bavil mnogo s študi¬
jem. Od mimo hodečih ljudi pa
se ni nikdo nanju ozrl, še manj
pa, da bi jima vrgel kdo v nastav
ljeni klobuk kak novec. Končno
sta prenehala peti in preko uju
upadlih lic so se pokazale solze.
Gayarre je spoznal, da sta starčka
umetnika, ki ju je nesreča pripe¬
ljala tako daleč, da morata bera¬
čiti .Pomislil je nekoliko, nato pa
je vstal, šel k njima ter ju vpra¬
šal za njun reportoir, nakar je pri
čel sam peti neko arijo iz “Tra-
viate“. Komaj pa so se začuli pr¬
vi glasovi, se je, začelo zbirati o-
koli njega Občinstvo. “To je on!
To je Gayarre!“ Ime slavnega
pevca je učinkovalo na ljudi kot
magnet. Čez nekoliko je prenehal
ves promet na ulici vsled silnega
navala občinstva. Ko je 'bila pe¬
sem končana, je Gayarre pobiral
s klobukom v roki in padal je de¬
nar, zlat in srebrn.... Gayarre
je zapel še arijo iz “Seviljskega
trrfvvzdj na koncu pa' dodal'nekxr
špansko ljudsko popevko. Navdu
šenje med občinstvom je postala
nepopisno. Klobuk je bil maho¬
ma poln, starca pa sta dobila 875
frankov.

Koliko bi veljala nemško-franco-
ska vojna ?

Izračunal je to francozki čast
nik Lauth ter priobčil tozadevne
podatke v “Journalu des Scien¬
ces militaires". Mobilizacija fran
cozke vojske bi veljala dnevno
30,652.500 frankov, a mobilizacija
nemške vojske nekoliko več, in si
cer 3.6,630.000 fran. na dan. V to
b? n j®° vračunane niti rezerve.
Nemčija bi imela, ako bi pozvala
pod orožje tudi črno vojsko, na
dan 76,900.000 frankov izdatkov.
Vojna med Francozko in Nemči¬
jo,. ako bi trajala samo mesec
dni, bi povzročila Francozki 918,
3 <5.000 frankov stroškov, torej
skoro eno milijardo. Ako pa bi
vojna trajala celo leto, bi porabila
Francozka 11.920,500.000 frankov
medtem ko bi imela Nemčija brez
črne vojske mesečnih stroškov

1.098.900.000, s črno vojsko po 2.-

307.000. 000 a letni stroški bi vna¬
šali 13.186,800.000 al is črno voj¬
sko 27.684,000.000 frankov. Voj-
na . tore j popolnoma izčrpala bo
jujoci državi, niti bi ne bilo sred
štev za ogromne stroške. Pri tem
pa moramo šteti tudi človeške žr¬
tve m rastanek cele narodne eko¬
nomije.

katere

vedno vkupno 15 1 a '

Vsaki oni, kater.

slal dobro rešeno Ierft
de kredit od $100.00 ’

Vorka° t0nia '

Cena lota j e  $19 9 . 00
onega, kateri pošlje dok
igro, stalo ga bode'

ji 1

i- “7 li;?:


i« 1

* e  V 3  sv

•$> „ e ,

»V' - kot. P 6 .


: P 1

K*


*•


mesečno, m to $ 5 . 5 «
pozneje samo $3.00
Pisma pošiljajte n a:  **

SLOV. DEP. ROOM c

61 Park Row. ^e w  Y 1

rd

ho  P iir a
šAe P r

ITLletn

e  'To

Uredil*
ko )’ e pr  Ta ^

ff " s

,dina

afiO  zV

k o

sm 1

,al  ? več ef ’ s ein
jiio j a z se*

NAŠI ZASTOPNIC

V zadnjem našem li stlI s .
bjavili imena nekaterih
jakov, ki so sprejeli naše*
stvo. Te naše gospode z v
rojakom toplo pripor«^
naprosimo, da jim poveriji

vala so-,* drugi' 1 -
Tlff in  veckrV

' A °l

se '»V 7

k a ’ • Govori'® s'

merijo | I

cmno v katero so opravi***


birati.

Priobčimo imena tih žtV
bi jim rojaki zaupali svoja 1  »
čila v največji meri.

Zastopniki so:

G. John Stupica, za Cii,
Minn.

G. Mat. Kostanjšek, za Vnjb
Minn.

G. Josip Schmalzel.

Minn.

'!* ec]  da  nam F

bil

ski

, -vel

ta^ 0 » ' aV  skromm

#k a  P o 0 t. bl a
trm® P^jh,

i ? e

autila,

vdam

a« 110  «

;e  kar sva

t  sesede, ki ^ J‘M,

P° meIia ’ SP

E o njih' „

vT e  daleč so P°P eva
':..i e .Iz njih pesnn m  a
ino besedo: *) ulK

Etnijo je prinašal vet

ljj  zvoku. Nasmihat ;
[h molčala. Tako bla«
kis besed nama ni treh

me je obvladala
)d vetra donešc-i

Peterlin, za k  pria - mc  h

-a mojo brezupno ljul
si sem glasno to svoje
a je naslonila svojo g
»je prsi, potopila g)<
Smrekar, za zvezdnate oči v moji
aiala priprosto z njenim
tglasom, ki je bil laskaj-
r šepet morja: “Kako 1
Ga ne postanem nikdar
■ “ 05 si,moj na veke!"

® dražestnem obrazu

G. Louis
Minn.

G. Jakob Delak, za Bin ®
Minn.

John B
Minn.

Anton Motz, za So. ChicaJ
Frank Osredkar, North 0»
111.

Kajetan Erznožnik, boi: 1*-

mersel, Colo. Evf™ 3 ’ ^ a ' lna  k;

John Mlakar Claridge, PM j

. J e  ogovorila

Mike Krivec, box » “Pi.El sSl ’

°° ,a  5Ws.il .j°“ ,

, - B' e us Jne,so se sreč'
Louis Vesel, za okrožje, g,--.« več nisva

Alois Kt

slovenski stavi**
110 Lincoln I«

Eveleth - -

m,

“ e 0  smrti, v
a ! a  neumrl

? m'v«! m,šl j° tina -
in še

o e  družbe ti

It ^ružiU

nar

Nov narod.

V New York so došle vesti o
naučni ekspediciji, ki ji načeluje
Stephanson in ki je odpotovala
aprila 1. 1908., da preiskuje ark¬
tične pokrajine na severu od an¬
gleške Kolumbije. Stephanson po
roča, da je ekspedicija odkrila,
nov polarni narod evropskega ti¬
pa, ki še nikoli ni videl belcev.
Pismo je naslovljeno na tajnika
newyorškega geografskega kluba

PODPIRAJTE SLOVENSKA
PODJETJA.

Podpirajte naš list!

Postavlja poslopja in druge sti'
nižji ceni. - Delo točno in ^
Vprašajte pri meni

družba

VESTN$

Li, Sva  Se ,

L 91,0  načrt e  J tal
k?? 0vr ne m  č ”°

te V. v
1 v  ir' 1

.m' L

,e  ^la

Jo,

11, ie PQ

re bla -

^ 8 tl',

L se-, «ted

L^a

?iel.

vl

^ii ri

^ bo 1

DELNIŠKA
RODNI

išče zastopnike po
skih naselbinah. K t j J
veselje in želi pospf- .. r - e s-
naj se prijavi P 1 '

stvar,

upravnis

tvu- .  I

ustmeno pri
gov trud in
sti se m'u običajne

požrtova

" s tih

Silo


■Je,

Vse konzularnj^
tarske zadeve* ,
vojaške, pr eV  iz \F
tro in uspešno *

IVAN KAK
220*4  Grove W

milwaukhu


tT v  v P ' s ° v al

it 0(1  m • ’ :>
■ 1

V

d a  ' tr l

Ce n; ° ; ^1

X. v ^ei d - 11

,>!

Najmočnejša narodna banka v Mesafon

First National

HIBBING - MINN. n() (

Premoženje cez $i, 000 . 00 v

osebno se priporočamo za zavarovanje In poštU

A*'


le


: v Cas -.
j. °io,

V.°i 3


Od vlog plačamo po 3°jo

bit, v 0 ; "(ji

a i*

K V it; ’h u'h .

TJ J

'NN 1 'A

L šj, žp ho


Prijatelj Dušan.

%

Mirko Muršec.

Ti in jaz oba sva ateista,
' v verske

ki

dogme

15 .

. ‘«th v

s  S

L^.oo S

00

jajt e

Ep

»a,

N

n e veruj e v _

in zanikava nazore o življenju po
smrti, a vendar sem molil do Lo¬
ga vsak dan pobožno in goreče,
da izpolni in usliši srčne moje ze
jje. Zaupal sem v Boga tembolj,
kar ima Bog z nami skupnega.

\ vse moje molitve so bile za-
m * n  — neskončno usmiljeni bog

me ni uslišal! , .

Bilo je pred več kot pet tedni,
ravno dan prej, ko je imel odko¬
rakati naš polk daleč na Ogrsko
na manevre, ko je priredila večja
družba izlet v hribe. Ta dan mi
le neizbrisen v spominu!_ Vese¬
la in živahna je bila Nuška ta¬
krat, ko nikdar!

Na izletu smo bili večinoma
sama mladina in ni čuda, da je bi
lo že pozno zvečer, ko smo se od-
v -.mravljah domov. Jaz sem bil Nu-
‘ X Miškin spremljevalec. _

” Tiha in hladna noc je bila ta¬
rnat. Mesec je stal nekje skrit za
,erami, tako da nam je njegova
sleda svetloba prav skromno raz
gvetljevala strmo pot. Šla sva^ z
nat-n, Nušo oddaljena od drugih, drza-
, " H| a  se podpazduho in večkrat sem
kateri h mfcritisnil njeno belo roko k sebi
rc i el > nat lot bi se bal, da se mi izmakne
„ : 5 C 1  mi jo vzamejo. Govorila sva ti-

, e ?  L, i n  nežno o ravnodušnih stva-
1>rip0r 4eh, vse, kar sva čutila, kar je
Mm  Poveri, Ltel drug drugemu vdahniti v
opra- dušo. Vse najino ljubkanje je
venelo samo iz najinega glasu,
iz globine najinih

0a :


ast 0Pk

Ive

•tna til, -l e  žarelo samo - ... - ..

,, . Hči. Besede, ki sva jih govorila

' u P a h Svoj| 0  bile brez pomena, sploh nisva
lner >- bedela o njih.

>: [ Nekje daleč so popevali na va¬

ra, , r .5-; fantje. Iz njih pesmi sva razu-
1  ti el a edino besedo: “ljubezen ,

ti nama jo je prinašal veter v
"Lek, zaVkplnem zvoku. Nasmihavala sva
le in molčala. Tako blažena sva
, lila, in besed nama ni trebalo! Pa
' [aenkrat me je obvladala sila
h obup! Od vetra donešena mi
'■' rr lin, zaieseda “ljubezen”, me je spom-
iila na mojo brezupno ljubav in
; ■ bžil sem glasno to svoje gorje.
A ona je naslonila svojo glavico
la moje prsi, potopila globoko
irckar, za i voj e zvezdnate oči v moje in me
prašala priprosto z njenim slad
n-  im glasom, ki je bil laskajoč, ka
/a bo. Ulic šepet mor j a . “Kako moreš

;ar, NortHL^h da ne postanem nikdar tvo¬
ja? Moj si, moj na veke!“ In na
k ti  nik, boi tj enem dražestnem obrazu se je
[ojavila rdečica, lahna kakor pr-
.. Ja zora, ko je izgovorila prvič
‘ ul '^ e ' .(bsedico “ti“. — Nisem se mo-
hox 321. ti ve n obvladati! Sklonil sem se
1 njej, privzdignil njeno glavico
u  , a  g]y h najine ustne so se srečale pr-
.i..»;Jkrat in več nisva mislila ne o
vljenju, ne o smrti, vedela sva
mo to, da sva neumrljiva in da
bo ni izmišljotina. Pozabila

S | t  Ijva na ves svet in šele ponosni
U A -ici ostale družbe, ki naju je jela
III jgrešati, poklicali so naju v kru-
|\||lj sedanjost, razdražili so najine
ptne.

Priklopila sva se ostali d ra ži r
delali smo načrte o novih izle-
l, ko se povrnem čez osem ted-
j)v iz vojaških vaj. Kmalu po¬
ra smo prišli v mesto. Poslo-
ti se nisem mogel srčnejše od
riške, ker je bila navzoča vsa
Eužba, a ko mi je podala v slo-
i roko in mi rekla: “Do vese-
. jn svidenja čez 8 tednov, g. nad

ilOPI® _ ,jpročnik!“ sem videl, kako ji je
Qg|g |OČnO I* rikipela iz njenih vlažnih, sa-
llllljavih oči solza. Sklonil sem se
* ji poljubil v nemi bolesti roko.
'Drugi dan smo odkorakali v
rske pustinje.

Ne bom ti opisoval življenja
vrvenja v vojaškem taboru,
P len im ti samo, da smo bili že
I ,jft dolgih tednov na pdti in sem
P, 0 . ! ?  naštel celih dolgih 30 dni, ki
j, m e ločili od moje Nuške.

,j j)03p; 5 p«l Bilo je ravno koncem petega
,,rij aV i'(Jdna proti večeru, ko smo se
pra v111  iuffP' ta yiH v majhnem trgu sredi o-
1  Jrt^^jskih planjav, da se odpočijemo
ne ,d_eljo. Izmučeni in izdelani
po bili vsi in veselili smo se te-
odpočitka, veselili tembolj,
cIt 1 ".* 1110 se  imeli sniti tukaj s to-
*- »rtllf dragonci iz naše garnizi-

/** k l so  šele pred tednom dni za-

P uistili  domače mesto

iški stavi
0 Lincoln 1*

r 9

- - m nas tu-

j čakali. — - Vsak je pričakoval
doma kakšnih novic in ni čuda
,V>'‘ it' 9 ''jfc.  Smo k ' te ^ vs i častniki takoj,

■ &°  F . smo  opravili svojo službo, pro

” 1  ' ^ lm P r °vizirani vojaški kazini.

7 - sem se priklopil seveda takoj
r J 1 a oemu dragonskemu poročni-
" sor °dniku Nušinem — da
»oizvem na zvit način kaj od svo
|/n.  ni1 'Jenke. — Ni trebalo nika-
kl 4 ’ vtke* 1 . zv ijač, sam mi je začel pra-
Č  p> ° P rv . e „ m  pozdravu, da je nje
*°\ a  sestrična Nuša nevarno bol
J la  m bo gotovo že pokopana, ko
. vrne mo. Zavrtelo se mi je v

’ ../1 ko sem  slišal to grozno no

IH)"' Jf  L 1C ° m da se nisem  Prijel z roka-
|P jlr a za  mizo bi padel, tako me je

,,yj’  j

omamila ta strašna vest. Ko sem
se zopet zavedel, sem skočil, ka¬
kor blazen k poročniku, stresel
ga za ramena in ga obsipal s vpra
sanji, da je ta ves začuden in o-
supel zmajeval z glavo. Končno
sem vendar iz njega zvedel, da
se je Nuša ped 5 tedni v eni noči
na našem izletu prehladila, da jo
je takoj doma popadla mrzlica,
morala je v postelj, a drugi dan
je začela bruhati kri, — zbolela
je za sušico. Dolgo sem molčal,
naposled pa ga vprašal s čudovi¬
to trdnim glasom: “Kaj mislite
—• namreč kako dolgo —- —“.
Zapustil me je moj doslej trdni
glas in globoko ihtenje mi je dvi¬
galo prsi. Poročnik je žalostno
zmajal z glavo, češ: “Vsi sloveči
zdravniki, ki so bili k njej klica¬
ni, so obupali, ne morejo ji po¬
moči. Pred tednom dni, ko smo
odhajali z doma, prisodili so ji k
večjemu 6 do 10 dni življenja.

Pograbil in opasal sem sabljo
in se opotekel proti durmi. Ni¬
sem se nikjer poslovil in ne da bi
prosil za dopust, drvel sem proti
kolodvora, navdajala me je le
ena in edina misel: njo, svojo

Nušo še moram videti enkrat, in
naj me stane tudi življenje. Pri¬
tekel sem na kolodvor, a priho¬
dnji vlak je imel oditi šele čez e-
no uro. Stopil sem v čakalnico in
tekel kakor blazen gor in dol,
pulili si lase in proklinjal usodo,
ki mi hoče ugrabiti naj dražje na
svetu, dekle, ki je bila edini soln-
čni žarek mojega življenja. Z
vsako minuto je rastla moja ne-
potrpežljivost, in komaj sem do
čakal odhod vlaka.

Kraji so švigali mimo železne¬
ga velikana, tako je dirjal, a ven¬
dar sem mislil, da je trajalo pol
večnosti, ko sem dospel drugo do
poldne v domače mesto. Vlak se
še ni odstavil, ko sem že skočil na
peron in dirjal proti izhodu. Na-
stropje, in na moje nestrpno zvo
in bil po par dolgih minutah pred
Nušinim stanovanjem. Kar tekel
sem po stopnicah v prvo nad¬
stropje, in na moje nestrno zvo-
nenje mi je prišel odpirati stari
hišni sluga. Mož me je poznal in
je spoštljivo pozdravil, a jaz se
nisem zanj niti zmenil, drvel sem
kar naprej v salon in proti Nu-
šini sobi, ki sem jo poznal iz Nu-
škinega pripovedovanja.

Ko sem stopil, ležala je vznak
v postelji, njeni svetli lasje so bi¬
li razpleteni in se vlili v prame¬
nih po vzglavju, a njena bela
lica so bila mrzlično rudeča in
krog usten ji je igral lahen, tru¬
den. usmev.

Lepa je bila ko boginja!

Njen obraz je zažarel veselja
in oči so se ji zasvetile, ko me je
zagledala. Nisem se mogel več ob
vladati in z vsklikom: “Nuša, lju¬
ba, ljuba moja Nuška,“ sem bil
z enim skokom ob njeni postelji,
na kolenih in ji začel divje, stra-
tno poljubljati roke, a ona me je
gladila po čelu in laseh in se sreč
no smehljala. Njenemu očetu, ki
je gledal strme in začuden ta,
njemu docela nov in neznan iz¬
bruh najinih čuvstev, je razodela
Nuška najino ljubezen in ga gan
ljivo prosila privoljenja k najini
zaroki. Oče, ki je morda upal, re¬
šiti s tem Nuški življenje, je ta¬
koj privolil in naju s solzami v
očeh blagoslovil. Prej čil in ener¬
gičen starec, se je postaral v teh
par tednih za več let.

Nuša mi je začela nato pripo¬
vedovati, kako dolgo ji je bilo po
meni teh par tednov, kar me ni
videla, in kako je ves ta čas zrni-
raj mislila na mene. Začela je zi¬
dati zlate gradove 'bodočnosti,
da, delala je že celo načrt najine¬
ga stanovanja, pri čemur je vpra
šala vsak čas zraven stoječega
očeta za kak nasvet. Sploh.se je
vedla tako živo, kot bi bila popol
noma zdrava. Ko sem videl ljub¬
ljeno Nušo tako čilo in živahno,
sem se že hudoval na tihem nad
onim poročnikom, ki me je tako
močno prestrašil. Zamaknjen sem
poslušal njen zvonki glas, žarel
blaženosti in pritiskal njene roči¬
ce vedno iznova k ustim in srcu,
in niti opazil nisem, da je posta¬
jal njen glas vedno tišji in tišji
— kar je Nuša naenkrat vsklik-
nila, se v postelji dvignila, iz prsi
ji je prišel nov kašelj, iz ust se
je je vlil gorak in obilen tok kr¬
vi, njene roke so se oprijele krče¬
vito mojih, padla je v znak —
in neizprosna smrt je imela žr
tev —• —• —•

Nisem hotel in mogel verjeti,
kar se je dogodilo tako trenut
koma pred mojimi očmi, klical
sem Nuško z najslajšimi imeni
obsipal njena ustna, oči in čelo
s poljubi, a življenje se Nuški ni
vrnilo.

Šele ko sem čutil njene ledene
roke v svojih in videl njene o-
steklenele oči, šele takrat sem poj
mil, da je to vse kruta resnica, a
ne sanja. Zdirjal sem brez slove
sa iz hiše, hitel na plan in blodil
ves dan in vso noč po gozdih in
samoti brez jedi in pijače, ruval
si v divjem obupu lase in prekli¬
njal smrt.

Danes sem prišel brez sablje,
z raztrgano obleko, a duševno po
polnoma miren v svoje stanova¬
nje. Enkrat sem še hotel pogledat
svojo miljenko, videti njen raj-
skomili obraz, enkrat sem še ho¬
tel poljubiti njena ustna, potem
pa sem sklenil spremljati jo na
njeni poti, slediti ji tja, kamor je
šla ona, saj je naj slajša smrt u-
mreti z onim, ki ga ljubimo.

Bil sem že na potu k njej, kar
sem zaslišal iz stolpa cerkve za¬
molklo zvenenje — zvonilo je
moji Nuši. “Kaj bi odlašal", sem
si mislil, takoj se odpravim na
ono pot, od koder ni več povrat¬
ka, na ono pot, ki jo je morala iti
Nuška —---

- Tako se bode torej končalo
vse, kar sem imenoval srečo! —

Miren sem, popolnoma miren,
ko ti to pišem in z ravnostim
mirom v duši bom pritisnil na
čelo smrtonosni samokres! —

To ne more biti greh, ker ljube¬
zen, samo ljubezen me' vede v
to, kar storim! Ljubezen pa je
večna, zato močnejša kakor
smrt! To stoji pisano že v sve¬
tem pismu.

Tebe pa rotim in prosim pri
spominu na najino dolgoletno
prijateljstvo in brezskrbna leta
solnčne mladosti, katero sva sku¬
paj preživela, pri spominu na ti¬
sto veliko, idealno, sveto in ne¬
skončno ljubezen, ki je i sanja
tvoje mladosti, temelj tvojega
življenja in vzrok tega mojega
koraka, in pri krasoti te nemin¬
ljive, neiobsežne ljubezni te ro¬
tim, izpolni mi slednjo prošnjo,
izposluj pri Nuškinem očetu do¬
voljenje, da bom pokopan kraj
nje, kraj svoje miljenke.

Kar je mojega, izročam tebi,
razdeli med reveže.

Ostani zdrav in srečen, sreč¬
nejši kot sem bil jaz, to je posled¬
nja želja

Tvojega

Dušana."

la. To je boj proti ekscentričnosti
in v tem boju se čutijo pariški u-
metniki kot ooklicani branilci le¬

pote m z

zdravega okusa.


DELAVEC, PRISTOPAJ K
ORGANIZACIJAM IN POKA¬
ŽI SE, DA SE  ZAVEDAŠ!

Posledice zanemarjenega pre-
hlajenja pozna vsak. Pravočasno
drgnjenje s krepkim linimentom
pa kali uniči. Najpotrebnejše
sredstvo v domači lekarni je to¬
rej dober liniment. Že leta sem se
je Dr. Richterjev “Pain Expel-
ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬
ren. Sredstvo se lahko kupi v sle¬
herni lekarni v Ameriki za 25 cen
tov steklenica. Človeku pa je tre¬
ba biti pozoren, da dobi pravega
z varstveno znamko s sidrom.

Solze so mi zalile oči, ko sem
dan sem se odjmavil izjrolnit zad¬
nje Dušanove želje, poiskati Nu-
šinega očeta. Bil je to častitljiv
sivolas gospod, ves vpadel in po¬
trt od bridkega udarca, ki ga je
zadel. Ko sem mu razložil prija¬
teljevo prošnjo, prečital pismo in
zanj prosil, dal mi je ves ginjen
takoj dovoljenje.

Tako je Dušanu želja, ki mu je
ostala neizpolnjena v življenju,
izpolnjena po smrti!

Tam na mestnem pokopališču
naše stolice sta drug tik dragega
dva vzbočena 'kolenca, angelj mi¬
ra razprostira nad njima svoja
krila in veje cipres ju senčijo.
Notri globoko pod hladno grudo
pa počiva prijatelj Dušan kraj
ljubljenega bitja, — združen s
svojo Nušo.“

Goldberg in *
* Bogicevich

odvetniška pisarna

DULUTH — Minn.

404 Columbia Bldg.

SE PRIPOROČA .SLOVEN¬
CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA
KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬
DEV, POOBLASTILA, KUP¬
NA PISMA TU IN STARO-
KRAJSKE POGODBE. PRI
ZAHTEVKIH ODŠKODNIN
OBRNITE SE NA NAS. RAV¬
NO TAKO ČE HOČETE IME¬
TI .UREJENE VAŠE VOJA¬
ŠKE ZADEVE.

\3n

£

*

£

Miners State Bank

Chisholm = = Minn.

s

£

S

£

S

a Pošilja denar, zavaruj posestva in izvršuje vse ban-
i karske in notarske posle, ter prejemlje zemljiške |

i davke, prodaja vožnje listke. ^

^ Osebna odgovornost 5,000.000. |jj

tfi W. B. Pratt, blagajnik. Frank Gouže, pom. blagajnik,

ifi

£

£

*

m

s

Ko sem končal, sem imel gi¬
njene rosne oči, a vendar mi je
Lilo nekako lahko, da sem si o-
lajšal srce. — Mrak je že nastal v
sobi. Oba s ženko sva molčala.
Vsak je imel svoje misli. Kar mi
ovije ženica svojo mehko roko
krog vratu, jaz sem jo privil tes¬
no k sebi, in vse najine misli in
čuvstva je izrazil dolg, goreč po¬
ljub.

(Konec.)

-O-

JohnPovsha

javni notar

HIBBING-MINN.

IZDELUJE VSA NOTARSKA
DELA. POIŠČITE ME NA
614—3rd Ave.

Plačuje 3°|« od vlog.

Rojakom na znanje!

I Prva in jedina slovenska izdelovalnica unijskih kratkih in
'„Veržinka” smodk .prodaja raznovrstnega vjiia in likerjev
samotna debelo, Wholesale. vam priporoča:;

Importirani starokrajski Brinjevec ,zaboj $10.50; kranjsko
tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50';

Three Star Cognac Brandy, zaboj $8.00; Sporty Gin krepčil¬
na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00.

A. H0RWAT0V0 ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50,
kakor tudi californijski trester in “Bourbon Whisky“ i. t. d.
v sodčkih od 25 galonov naprej vedno po najnižjih cenah.

Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite na

Antona IIorwat 9

600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois.

kranjski

_ STILE

TR0P1NOVIO


Steel Plant lote

v Norton oddelku

BitfiffiffiifiSiffiififfiSiHiffiS

J. P. Ahlin

McKINLEY — MINN.

Liga nove mode

se je osnovala v ateljeju nekega
znanega pariškega umetnika, ki
je takoj osnovala bojni načrt pro¬
ti vsem izumiteljem dosedanje
brezmiselne mode. Ta liga name¬
rava prirediti meseca novembra
veliko modno razstavo. Vsem
kupcem, ki hite iz vseh delov sve¬
ta v Pariz, v to veliko modno me¬
sto, se hoče nuditi priložnost, da
volijo med nenaravnostjo in nara¬
vo, da popravijo svoj že davno po
kvarjeni okus ob vzorcih prave
umetniške obleke. Na razstavi bo
postavljenih v vrstah 600 kipov,
od katerih vsak bo oblečen v ode¬
lo, ki ne ne bodo izdelana v ate¬
ljejih modnih mojstrov v Rue de
Paix, temveč bodo izvršena po na
Črtih znamenitih pariških umetni¬
kov slikarjev, kiparjev in risarjev.
Poklicni krojači bodo od razstave
popolnoma izključeni. Vsak umet
nik bo izvršil originalno risbo, po
kateri bo izdelana obleka posa¬
meznega kipa. Iz mode preteklih
stoletij izmišljeni kostumi, ki se
morejo smatrati v današnjih mo¬
dernih časih le za predpustne šale
morajo izginiti. To je namen no¬
ve lige. Umetniki zaupajo le svo¬
ji fantaziji, ki je izšolana ob moj¬
strskih delih umetnosti. Slog in
kraj toalet, okrasje, naj bi bili pri-
prosti, naravni in neprisiljeni. Ta
načrt je zbudil med umetniškim
svetom v Parizu splošno navdu¬
šenje. Veliko število znamenitih
mojstrov se posveča zelo resno na
vedenim namenom. Novi ligi so
številni člani pristopili, ki so se
lotili po določenem programu de-

PRODAJA HAMM PIVO NA
DROBNO IN DEBELO.
SMODKE IN VSE DRUGE Pl
JAČE SPADAJOČE V

gos no prve vrste

SE ULJUDNO PRIPOROČA
ROJAKOM.

John Kuzma

Midway Saloon

CHISHOLM — — MINN.
Box 74.

SE PRIPOROČA V OBILEN
POSET OD SLOVENCEV IN
HRVATOV.

se nahajajo prav blizo novih $20,000.000 tovarn ki jih sedaj gra¬
dijo v DULUTHU obstoječe iz devet žgalnic in 43 drugih po¬
slopij. Okolo pet milijonov so že potrošili, največ za podstavbe
in dela sedaj tu od 600 do 700 mož. Kadar bode delo končano, bo¬
de vposljenih okoli 5000 delavcev.

Sedaj gradijo že ceste, pocestne železnice, vodovod trgovske
hiše in privatne in več delavskih hiš je že postavljenih, če iščete
dela ga dobite in sedaj je čas, da si oskrbite lote.

Prašajte za reference:

JOE SCHARABON, DULUTH, Minn.

GEO BROZICH, ELY, Minn.

ALFRED W. KUEHNOV, 4034 Columbia Bldg.,

DULUTH, MINN.

Malh. Matzele

Mesnica

CHISHOLM -

- Minn.

TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE
DOMAČE IN IMPORTIRANE.

NAJBOLJA POSTREŽBA.
PRIDITE IN POSETITE ME.

Zaloga syežega in suhega mesa, domačih klo¬
bas, perutnine, rib itd.

Rojaki podpirajte svoje¬
ga rojaka!

Dobro blago, nizke cene jamčim.

. VaT aTaVaTaTaT’’a-IT dCf a CT

Duluth Brewing & Malting Co.

Duluth, Minn.

Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah pod imenom „REX“ kakor
:: tudi pivo v sodčkih. ::

FRANK TRAMPUSH,

upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn.


Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna

Slogar Bratje

ELY, Minn.

naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk.
V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera ženske in
možke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo na dom.




Josip Scharabon,

415. VVest Michigan St. DULUTH, Minn.

BLIZO UNION POSTAJE

Kadar pridete v Duluth posetite me. Zagotavljam
vam izvrstno postrežbo v moji gostilni.

Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser
Go. Prodaja parobrodne liste.

V v

MATIJA ZUPANČIČ

izdelovalec smodk
ELY, MINN.

Izdeluje fine Queen Ethel smodke. Če hočete ka¬
diti kaj dobrega zahtevajte jih po gostilnah.

Maurin in Sterbenc

Naslmuk -

gostilničarji

- Minnesota.

Edino slovensko podjetie v našem mestu. - Izvrstna
postrežba se Jamči vsem rojakom.

Obiščite nas kadar se nahajate v mestu, vedno dobro

došli.

*

4

i*4

V

4

s

§

5

5

§

%

4

V

5
S
4
4

4

x

5

2

ML

» 4 »

VWWWWWV6WWVWWW

FIRST NATIONAL BANK

Chisholm - - Minn.

Kapital $25.000. Preostanek $20.000.
Osebna odgovornost $5,000.000.

Obrestuje denar po 3°

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na sev strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

Pridite in se prepričajte!

I jjfc. ^ ^ 5^ Ate A.V V>» dA »V dA %f A A?A »V »V. »h »?#, A?/t A?A

/pVpVVWWWVWvWVWWWW

v

4

4

f

4

i'4

V

v

i'4

V 4 «

f'4

V*«

i'4

V

f'4

v

i'4

v

i'4

V

i'4

V

f'4

2

v

i'4

V

i'4

V

f'4

V»«

4»'

i'4

V

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

Za gospodinje.

MH9H9H^^^aSHSHOHSHSH9HQH9^

»■j

> A »'if'4f'4f'4f'4f'4«

ZA KUHINJO.

UKUHANO SADJE, KOM¬
POTI.

Ukuhane kutine.

Sadje odrgni nekoliko, da od¬
straniš kosmičje, potem razrezi
jabolka na polovice, olupi jih in
odstrani trdo sredino in skuhaj
jih v vodi, a moraš tudi zraven
kuhati peške, olupke in sploh
vse, kar se je prej zdravih delov
odstranilo. Kadar je jabolčno
meso že precej mehko, izvzemi je
a peške, olupke in drugo kuhaj,
še eno uro, kajti peške dajo lepo
ruclečo barvo, olupki pa prijeten
duh in okus. Črez eno uro kuha¬
nja odvzemi vse, da ostane sa¬
ma pokuhana voda, in daj na
vsak kilogram kuhanih kutin pol
kile sladkorja v vodo, prideni ku¬
tine in skuhaj jih do mehkega,
kadar so dovolj kuhane, zloži jih
lepo v steklenke za sadje in pri¬
deni nekoliko posladkorjenega
ingverja, pokuhaj sam sok še ne¬
koliko in daj ga vrelega črez ku¬
tine. Steklenice potem dobro za¬

vezi.

Ukuhane ostroge.

Izberi 318 de'k zrelih in lepih
ostrog (črne jagode, ki rastejo
na trnovju), potem pa omoči v
vodo sladkor samo toliko, da je
moker in kuhaj ga v kozi, dakler
ne postane čist. Ostroge daj zdaj
vanj, prideni pol deke na koščke
zlomljenega celega cimeta in ne¬
koliko klinčkov, mešaj na rahlem
ognju, toda tako varno, da osta¬
nejo ostroge cele. Potem vzemi
ostroge ven, pokuhaj sok še neko¬
liko, da postane gostijast, ohladi
ga in daj ga z ostrogami v ste¬
klenice.

Ukuhane maline,

Maline morajo še trdne, torej
ne preveč zrele in peclji se jim
morajo pustiti. Na 1  kilo malin
vzemi ravno toliko sladkorja, po¬
kuhaj ga z vodo, da postane čist
in daj vanj maline; kuhaj jih pol
ure, dokler ne postane sok žoli-
čast, ako namreč kaplja na kuhlji
več ne odkane, daj jih še tople v
steklenice. Da postane sok raji
žoličast prideneš lahko svežega,
izstisnj enega ribiziljevega soka
na sladkor, predno deneš vanj
maline.

Vrtne rudeče jagode.

Te velike jagode se kuhajo rav
no tako, kakor maline, ostroge in
murve, lahko jih pa tudi kuhaš
na malinovem soku in sicer vze¬
mi na 1  liter jagod 1  in pol litra
svežega, izstisnjenega malinine-
ga soka in pol kile sladkorja. Vse
to kuhaj in sicer najprej sladkor
in malinin sok, dokler ne postane
ta čist, potem prideni jagode in
kuhaj, dokler ne postane sok go¬
stijast, a ne sme zgubiti barve.

Vrtne rudeče jagode z rumom.

Na vsak kilogram jagod vzemi
2  kili sladkorja, katerega omoči v
vodo in ga kuhaj, dokler ne dela
niti na kuhljičnem reclju. Med
tem vzemi vsako jagodo posebej
v roko, namoči jo v rum in pu¬
sti jo na krožniku; ko je slad¬
kor gotov, daj jagode vanj, a pu¬
sti jih samo enkrat zavreti.

Ukuhani ribizlji.

Ribizljevo groždičje mora biti
še precej trdno, kadar se ukuha-
ya; grozdiče daj v lašano kozo,
in na vsakega pol litra grozdičja
nalij pol litra mehke (t. j. poku¬
hane) vode in 1  liter debelo stol¬
čenega sladkorja. Ko se je slad¬
kor raztopil, postavi kozo na
zmerno vročino, a le nekaj minut,
pokrij jo potem in postavi jo na
stran. Druzega dne ukuhaj sam
sok in daj mrzlega na grozdiče.

Ukuhane višnje.

Odreži višnjam pol peclja,
daj jih na pokuhan in zopet ohla¬
jen sladkor in sicer na 1  kilo vi¬
šenj 1  kilo sladkorja in postavi
jih na ogenj ter daj jih tako dol¬
go počasi vreti, dokler ne posta¬
nejo prozorne. Daj jih nato v skle
do, pokrij jih in pusti črez noč
stati. Druzega dne jih zopet ku¬
haj, dokler ne postane sok gost-
ljat, vendar ne smeš tako dolgo
kuhati, da bi ta zgubil svojo lepo
barvo.

Črne črešnje.

Črešnje morajo biti sicer že zre
le, a še trdne, pecelj se mora od¬
straniti, pokuhajo se na pokuha¬

nem sladkorju, katerega se vza¬
me na 1  kilo črešenj po 80 deK.
Kuhane črešnje se potem izvza¬
mejo, sok se mora ohladiti 111  P°
tem več dni zaporedoma enkrat
prekuhati. Naposled se črešnje v
njem še enkrat prevro; v soku
lahko pokuhaš tudi nekoliko ri¬
biziljevega soka in sicer svežega
znaš d j ati najprej na sladkor.

Marelice.

Morajo biti še trde in lepe ; ra¬
zreži jih na polovice, olupi jih z
malim in ojstrim nožem in po¬
loži v vrelo vodo, katera jih mo¬
ra celo pokrivati, a kuhati smejo
se le tako dolgo, dokler se ne
dvignejo kvišku. Nato jih moraš
dati zopet v mrzlo vodo in jih po¬
tem na sito zdevati, da se jim vo¬
da odteče ; zdaj skuhaj sladkor da
postane čist in v njem kuhaj ma¬
relice celo kratko časa. Sok sam
pokuhaj potem še dva dni, vsak
dan po enkrat in daj ga naposled
vročega črez marelice, a četrtega
dne moraš sok zopet samega po¬
kuhati, da postane gostljat in
vanj djati marelice, da enkrat za-
vro. Ko so ohlajene, daj v stekle¬
nice, pokrij jih s pivnim papir¬
jem namočenim v rum in jih do¬
bro zaveži.

Breskve.

Vzemi take breskve, katerih
meso se ne loči od koščice, ker so
take bolj sočnate. Z ostrim no¬
žem moraš jih najprej razpolov.i-
čiti in jim koščice izrfezati; naj¬
prej jih položi v mrzlo vodo in
sicer kako hitro si jih olupila, po¬
tem jih kuhaj, dokler jih z lese¬
nim koničastim klincem lahko ne
prebodeš in ravnaj 4 dni ž nji¬
mi ravno tako, kakor z mareli¬

cami.

Splošno o kuhanju sadja.

Jagode, ki so sočnate, ukuhajo
se v enem dnevu, trdno sadje pa
potrebuje po dva do štiri dni, vča
sih še celo po šest dni. Od kuha¬
nega sadja lahko odjemi ješ po
malem za rabo, kajti ono ostane
po več mesecev dobro.

Sadje mora biti pravilno izra-
steno, a ne preveč mehko, kajti
prezrelo sadje rado pozneje v
steklenicah zavre; da se trdne¬
mu sadju da prava mehkoba, de¬
ne se v vročo vodo, a ne sme vre¬
ti, dokler se kvišku ne dvigne.
Sadje se potem z zajemalnico de
ne v mrzlo vodo, katera mora pa
tudi biti pokuhana; nato se da na
sito, da se očedi. Ukuhano sadje
ne sme v bakrenih ali medenih
posodah, stati ker se vsled slad¬
korja in kisline rad dela volk.

Navadno se vzame za 1 kilo sa
dja tudi toliko sladkorja z 1  li¬
trom vode; dokler ni celo čist,
mora se kuhati; potem se pokuha
v njem sadje, položi se v lonec,
sladkor se zopet pokuha in se vli¬
je potem črez sadje. Kadar se je
zadnje ohladilo, pritisne se na te¬
kočino listič belega in snažnega
papirja, da ne stoji kak sad črez
tekočino, in lonec se pokrije. Dru
zega dne pokuhaj zopet sladkor
in polji ga vročega črez sadje;
tretjega dne se naredi zopet tako
in četrtega ali sploh zadnjega dne
pokuha se ohladi in napolni v
steklenice, a sladkor se še mora
enkrat pokuhati, ohladiti in v ste¬
klenice nalita tako, da je sadje
celo pokrito. Da se sadje v ste¬
klenicah bolje drži, lahko posled¬
nje žvepljaš. V ta namen namo¬
či v stopljeno žveplo capico, ve¬
liko 1  centimeter, pritrdi jo na ži
co, zažgi jo in daj jo gorečo vi¬
seti v snažno umito in suho ste¬
klenico, katero z malim krožni¬
kom pokrij. Kadar je cunjica do¬
gorela, jo odstrani, a steklenice,
ki so modro nakajene, pusti po¬
krite, le !4  ure pred napolne-
njem jih odkrij.

Če v nekaterih dneh med poku-
havanjem sladkorni sok preveč
redek postane, mora se zopet dro
bno stolčenega sladkorja pridjati
in pokuhati. Za zavezanje stekle-
cni jemlje se mehur ali pa per¬
gamentni papir, a prej se mora
še po stekleničevi velikosti pri¬
rezati snažni pivni papir, kateri
se položi z rumom napojen na
vsebino. Če se ti zgodi, da se je
sok preveč posušil, prideni na vo¬
di kuhanega sladkorja. Med po-
kuhavanjem imej vedno priprav¬
ljen snažen prt, katerega moraš
v toplo vodo namakati in ž njim
to, kar se na posodo ob rob spri-
me, izbrisati, sicer povzroča ki¬
slino in naredi, da začne sadje te¬
kom časa v steklenicah vreti. A-
ko se ti pa vendar poslednje zgo¬
di, kar poznaš po soku, ki postaja
v takem slučaju kalen, skuhaj
sladkor in prideni mu praha sa¬
licilne kisline in odstrani mu vse
pene. Ta prah pa tudi lahko že
prej prideneš, ako na 1  kilo uku-
hanega sadja ali pa tega, ki se i-
m a ukuhati, prideneš pol grama
dotičnega prahu. Hočeš, da kate¬
ro sadje ostane belo, prideni ku¬
hanju nekoliko limoninega soka.

ADOLPH (i. DE WH|

Trgovina

s žganjem m

874 ISLAND AVENUE,

Milvvaukee, Wis.

na

se priporoča slovenskim gostilničarjem za nar«

.,1"“ * S ii« e5t '
m* *

JO'


U-

# te

ii'

4» f5»

;iC ef

zag'

.Tj, s^-rebs

finejšega zganja, brinovca tropinovca in sli J

- - raol ježe' 11 ’

Cene solidne, postrežba zajamčen

a.

Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega

vina Rostopsin.

• „zr


ve


1 vzl ! 0 ,'

„h n  sc J

štel

■Id?' s 0 l» ce ’„

|* gp  ro 1,1

tisoč

btiJ 111

NAROČITE OBLEKE »SR

^.„t?eP eta j fe *°P. cl -

sred' ‘

«T eZ  .. okr

bi ^TŠraji 11

id raj?

ske r

bleste 1a

tak ° kod* zeIen

ki izdeluje lepe, nove, trpežne in moderne trti*

obleke, močno izšite in priležne životu, tisti ^srebrn p a

lika in popravlja vse po zmernih cenah, pridi.*  i f  SSfravn> ne  'f
-= _ --•- robček od

si ogledati blago in uzorce

Pišite na JOHN TERANA, ELY, MINN.

Jasper Fjeldstad Co,

Dry Goods Store
Chisholm - - Minn.

Zraven John Rusa.

^ se  ^obraate"

"'C ’

»> ae T,£r

svid ez . tlh  Pastirsk
mrku Živa. U "’ 11

Prodajalci manafakfumega blaga, ženskih klobukov, oblek lili
obuval po najnijžih cenah.

PlH.net ST«

ptice, k. SO se o,
Šimi čistimi grb. zv
pl vse to soglasje -
gv mično glasbo, kali
špojma in vse je (, 1
1  * '' kateri sc

Nels A. Nelson

Chisholm - Minn. Ptionel!

irrh

Etmli

Vsa oprava za otroke. Posebno pozornost dajei

Slovenkam. __

ni ,,

gorskega krila
išica odsevalo je iz
hrastov belo pr
^ Medvedgrada, ki ste
rr.ečega vrta. Stare tenu
mu je nedavno popra
1 krajevi graditelj
Monati. Na tankih
Sszii so se svetli kb

Napeljavamo vodovode, popravljamo sesalkeinv * zlate jabolke na
v našo stroko spadajoča dela.

v odzadju Miners National Bank poslopja.

LIVAR.

Dajte mi naročilo!

Helps Stiea trgovina s

in pogrebnik

312 Grant Aye. EVELETH,MINN.

Najboljše vrste pohištvo, poste
motroci, oprava izvršujemo P°
kratkem naročilu. - Proda¬
jamo dobre peči in sploh
vse v to stroko spa¬
dajoče stvari

ana visokih oknih m,
arki poletnega solnca
&' gradu in okoli j
4 >; Le tuhtam pr
“P'i a > ki pljuskne
“"na kamen ali p
}  ki poietava
obrobka v božji „

Aa duša j e  bila z
j ..,« 1  tudi ta ie ...
' Ji  Lhko rekel. '

I sa *otnega H V n
>čku košata z

C ra z z r s,ira!

»jice. B , 0sn ‘mi

fe*C ,e lzva "

»no m ie s  .

crn e  j 1

kS^vlfJ

se  je š

fc čelo Zpen i a lo Sl
b do i; c  s Vl( tel

K, r 0  cr|, kal ' ~~ ,

>iQ,kre Pal

k z„.>. Zel

voi io

'‘"st «,’ 11  ru 'Ti' J "

John Push, slovenski kroi , .

T v i s i, na i.

S  Sala 1

11  > 1 4

y ]e  Pri

Pridite in oglejte si blago in se prepričajte o"’ i, ^

CHISHOLM, MINN.

Izdeluje trpežne obleke po najnovejši mod''

Imam na izbor veliko vzorcev.

cenah.

Svoj k svojemu!



: s r C(



Rojaki!

Kadite s!oyenske smodk«;

Oliver, Santiago

in Porto Ric°


HV' it

Ki. S” 1 ?

br P i.” k

Izdeluje Oliver Cigar Co*

Pavshe in Klofanda. Hibbing ■ M' 1 " 1 '


S


\ LkU]

Podpirajte domače podjetje!

v.« 5%

'H

Avgust Šenoa:

j u  ZLATARJEVO ZLATO.

fijlistorička povest iz XVI. stolet.

(Po petem hrvatskem natisu.)
Poslovenil Silvester K.

"ar«,

H

II.

S

h,

-ga

]ilo je četrtega dne po binko-
ih popoldne in sicer leta 1574.
ad goro in polje zagrebško se
bil" razvil črn oblak in posul
niljo z gostim dežem. Kmalu
je ponehala ploha in veter je
inesel oblak proti vzhodu; mo-
ikasto nebo se jame zopet sve¬
ti kakor steklo, a sredi neba za-
zopet žgoče solnce, pošilja
;0 je zlate žarke na goro in v do¬
to in se odseva v tisoč kapi j i-
jh, ki so trepetale na bujni zele-
[avi. Čist in svež je zopet svet,
ta in sveža je duša sredi čarob-
ga svet.

Kakor bi bila božja roka pre-
| s la del rajske pokrajine na
tiljo, tako je blestela savska
Ninina, ponekod zelena kakor
(predena svila, podrugod rumena

%
NJ EU


Dr’ h-  'kor kovano zlato, a sredi rav-
se  je kakor srebrn pas vila
|tra Sava. Od ravnine proti se¬
ru dviga se hribček od hribč-
vsak posut in obrasten z vin-
trto, belimi hišami, pleteni-
ograjami, a za griči se vzpe-
_ i pod oblake temna zagrebška
I ta, navidez tiha in vendar v
'“'VI* p trenutku živa. Pastirska pe¬
li z bližnjega holmca, dih lah-
ta vetriča, ki je raz veje tresel
•*hon(seče deževne kapljice, klopota-
I mlinskega kolesa iz dolinice,
tajoče ptice, ki so se oglašale

čistimi grli, zvonenje

•lop|a.

l " v . oblek la* voj j i n i

(nav — vse to soglasje spaja¬
le J e v m 'čno glasbo, kateri ne
‘“ "ostdajfcnaš pojma in vse je opajalo
to z miljobo, kateri se nisi
jgel ustavljati.

sredi gorskega krila vrh strme
[ vršiča odsevalo je iz sence
letnih hrastov belo pročelje
Phonerega Medvedgrada, ki stoji sre
Ivetečega vrta. Stare temne zi-
fe mu je nedavno popravil in
telil krajevi graditelj Girola-
I Arkonati. Na tankih stolpih
tlikali so se svetli klobuki,
sesalkeilor zlate jabolke na vilinem
‘la P’ a na  visokih oknih so se i-
Bi žarki poletnega solnca.

Poda v gradu in okoli grada

___vse tiho. Le tuintam prekine

, u .oto kaplja, ki pljuskne z vi-

! je strehe na kamen ali pa hi-
;  lastavica, ki poletava izpod
jšnega obrobka v božji zrak.
tna j edina duša je bila živk v
i gradu ali tudi ta je sanjala,
jor bi lahko rekel.

Dhilfik vra t samotnega dvora je
lUfenela na gričku košata zeleni-
Ipušpan) in razprostirala ko-
, j in temne ter z rosnimi biseri
pOStvute vejice. Bila je izvanredno
1  ~ ka, celo drevo.

. j««« p|pd zimzelenom je sedel mo¬

jem« “I juna.ški mož. Polti je bil tem
. lase je imel črne in kratke ter
pf003’° in dolgo brado. Vrh debele-
jnosu vzpenjalo se je široko,

n IO h P 0 če l°‘

P» v  ppod črnih oči si videl močne
ji in debelo lice, a debeli ust¬
ite se tesno stiskali — vse je
pilo bistro glavo, krepak duh
jiepremagljivo voljo. Zelenka-
suknja je zakrivala junaške
, peti debelih in rumenih čre-

3a-

ki

1 i»flit Zar ' va '’ ste se v mo ^ ro tra1:0 .

sta se upirala na koleni, a

.vel*"” 1

rcev.

„riwi' e

trdni stolpi. V nje upira zdaj mož
svoje oči, kakor bi ih hotel s po¬
gledom zapaliti. Ta vzrok može¬

ve jeze j e

bil Zagreb.

ela glava sklanjala se je na
j. Človek je bil zamišljen,
i nekaj časa je privzdignil
p in pogledal v mikavi svet.
jni vetrič in prijetno dišeče
Ije sta ga vzbudila iz sna. Le-
0% pod njim ga je očarevala, ka
iublažuje posmeh lepe devoj-
flivjakovo srce.

namen črnega očesa mu na-
| pogasne, stisnjeni ustni se
snaknete, grenko lice prevleče
. <| blagi čut, kakor bolniku, ka-
zatv ori skelečo rano hla-
obliž. Nemo je gledal mož in
iaje je užival. Kakor nemiren
■ulj letalo mu je oko zdaj črez
I 10 ,. zdaj črez goro. Saj je bil
tudi razgled krasen. Na zapa-
j|/ui V  - ( * et i • j e  Sosedgrad nad Sa¬
nji ki sedi kakor orel vrh pečine;
; avn o je v njem izdahnil dušo
ji grešnik Tahir. Nadalje se
|° sa moborski stolpi,, kjer bi-
| n za Poveduje prelepa gospa
P.a Gruberjeva; nadalj.e se ru-
llP 1  v solnčnih žarkih sredi ze-
r S ore  trdni Okič, gnez-do Ba-
! ev , ^ki rubinu v smaragd¬
ih vencu. A tamkaj na vzhodu
fPda se v sinji megli beli Si-
porok hrvatskega ju-


m

iti

0

Ar

večni
|y a .

Ui v trenutku mu švigne črez
senca, glava se vzravna, li-
postane temno in oči gledajo
le v svet.

| r h sela Griča dvigajo se tem-
fzidine, a nad zidinami dvigu-
P s e kakor močne straže štiri

“Oh, da bi te ne bilo, prokleto
krtovo gnezdo! Katera nemila
sreča te je vrgla meni pred oči,
tebe, ki bodeš pokončanje moje¬
ga rodu, ki nam bodeš hujša ne¬
sreča kakor turška besnost! Glej,
kako se ti revni kramarji opasu-
jejo s trdnim zidovjem, da jim
trdna pest ne razvali prodajalnic,
ne raztepe popra. Da, da! Tudi ti
se štejejo plemičem, ali če pose¬
že katera močnejša roka v njihov
osinjek, tedaj je reglanja kakor v
žabji luži radi njihove “zlate svo¬
bode*' ! Čeprav imam krščansko
sabljo, vendar še z očesom ne bi
trenil, ako bi se turško kopito do
taknilo te golazni, ako bi Gubec
podavil vse te cigane. Pa ko bi
ti polži ostali vsaj v svojih koli¬
bah, da bi svoji mirovali pri svo¬
jem. Ali kaj ! Dopade se jim moj
Medvedgrad; hoteli bi ga imeti,
da bi bili od sitrani varni pred
medvedom; hoteli bi imeti Kra¬
ljevi brod, da bi mogli s svojo
kramarijo v Primorje in sline se
jim cedijo po Črnomerci in Hu-
dobitki — toda le počasi, mestna
gospoda! Za vaše visoke in širo¬
ke želje bodem vas meril grdo, po
bil vas hudo — pri grobu moje¬
ga očeta! bodem vas, sicer se no¬
čem več imenovati Štefan Gre¬
gorij an ec.“

Dolgo so se sukale take misli
po Gregorijančevej glavi, dviga-
je in vale se kakor valovi deroče
reke.

Solnce se je jelo nagibati k o-
kički gori, a po gorskih dolih jel
se je kakor iz šume razprostirati
tihi večer. Nakrat se iz hrastove
goščave zasliši konjsko kopito.
Gregorij anec privzdigne glavo.
Ne minete dve minuti in že se po
gorski cesti razločno prikažeta
dva popotnika. Raztrgano, boso
človeče, ogrnjeno v plašč iz dol¬
ge trave in pokrito s širokim
klobukom, cepetalo je za uzdo vo
deč poleg konja, na katerem se je
zibal debel, osivel in v črno du-
hovsko opravo oblečen gospod v
dolgi suknji — hrvatski kronist
in zagrebški kanonik Anton Vra-
mec.

“Vidim li prav? Dober večer,
častiti prijatelj?" zakliče Grego-
rijanec, skoči k višku in gre po
hribu navzdol, da sprejme prišle¬
ca. “Glej, to je redka sreča za mo
jo grešno streho! Ali kaj te je
pripravilo, prečastiti gospod in
prijatelj, da se zdaj proti večeru
potikaš po gori in zalezuješ moje
medvedje gnezdo. Solnce je že na
zatonu, -rosa že jame padati, a ve¬
černi hlad gotovo škoduje tvoji
sivi glavi. Vrh tega je povsod pol
no vojakov, ki so uskočili bano¬
vi vojski in bi znali poljubiti tvoj
zlati križ, ali ga celo obdržali v
spomin!“

Vrarnec ustavi konja, a Grego¬
rij anec vzame razcapanemu vo¬
dji uzdo iz rok.

"Pax tecum (Mir s tebo) po¬
zdravi starček med ve j grajskega
gospodarja, priklonivši se neko¬
liko. “Prihajam od kanonične vi¬
zite iz bližnjega samostana; na
vsak način sem te hotel obiskati^
čemu, bodeš slišal kmalu. Patri
v samostanu so mi dali za vodjo
tega Jurga in nisem se bal haj¬
dukov, kajti čeprav je Jurko nem
in gluh, vendar ima trdne roke in
še trdnejšo gorjačo. Toda menim
dragi, da je postalo hladno, a jaz
starček nimam pretrdnega zdrav¬
ja. Tedaj pa ne govoriva tukaj
preveč, ampak pojdiva pod stre¬
ho, kjer se imava mnogo pogovo¬
riti." Po teh besedth zamahne
Vrarnec Jurku z roko. Jurko je
bil do zdaj stal mirno kakor ka¬
men in si je ogledoval grajščaka;
na kanonikov namigijaj poskoči
dva ali trikrat in že v prihodnjem
trenotku izgine v leskovem gr¬
movju. Grajščak potegne Vram-
čevega konja za uzdo in popelje
častitljivega obiskovalca do svo¬
jega dvora.

Kmalo na to sedita gospodar in
gost za veliko hrastovo mizo v
veliki, nekoliko temni sobi levega
medvedgrajskega poslopja. Na
mizi stoji debela voščena sveča,
poleg sveče pa steklen vrč, poln
zlatorumenega vina. Ko potegne
prišlec dva ali tri požirke iz vr¬
ča, cmokne z jezikom in pokima
s sivo glavo. Videti je, da je za
ta čas zadovoljen.

“Ali kje je gospa Mata, kje sta
tvoja mlada sinka Pavel in Niko
(Nikolaj) ?“

"Marta je šla v Mokrice. Pra¬
vijo, da je tam nebo bolj milo,
milejši zrak za njo, ker je bolna
na prsih Niko je šel obiskat svaka
Mihajla Kanjskega. Kakor slu-
[tim, snuje gospa svakinja nekak-
j šno svatovščino. Kar se pa tiče
| Pavla ne morem povedati, kje se
klati ravno zdaj. Videl ga že ni¬
sem več dni."

“Morda se tudi zanj kuje sva-
tovščina?"

“Ah kaj! — Njemu je toliko
za svatovščino, kakor meni za
mn iško juho. Kar leta po svetu;

Bog ve, po kom se je rodil ta de¬
ček ! Svojeglaven divjak je in gre
vedno po svojih potih."

“Pusti ga, dragi!" zavrne Vra-
mec, hoteč pomiriti gospodarja,
“mladost je norost. Tudi midva
sva bila takšna. Sčasom pa se u-
kroti najognevitejši žrebec. Do¬
bro poznam Pavla do duše. Ali
mu nisem boter? Dobrega srca je
in zdravega mozga. Res je živ ka¬
kor iskra iz kresnega kamena, ali
boljši je kot takšen, kakor pa če
bi bil zunaj svetnik, znotraj pa
vrag . Kakor vidim nadalje, sva
sama?"

“Sama!“ odgovori Stefan.

“Hočem ti povedati, čemu sem
prišel na obisk; kakor veš, za ša¬
lo ne pridem?" pridene Vrarnec
važno. - 4 ; j|

“Naj slišim, častitljivi prija¬
telj !“

“Prvič sem prišel svojevoljno,
da se nadiham gozdnega zraka in
se nagledam divnega sveta ; kajti
—• med nami rečeno — moji pre-
častljivi tovariši v konzistoriju
so godrnjači, ki mene “pisatelja
in kronista" precej gledajo črez
ramo, rekoč, da pametnjaku ni pi¬
sati bajke in izmišljotine."

“Vrjamem; saj se pravi, da
hranijo nekateri ljudje svojo pa¬
met v trebuhu," pridene porog-
livo Gregorij anec.

“Prišel sem tudi, da se za ne¬
kaj časa otresem Zagreba, tega
Zagreba, ki je gnezdo bridkosti
in tuge, jezičljivosti in ničvred-
nosti, kjer se krščanski ljudje gri¬
zejo kakor neumna živina. Naj
bode! Prihranil sem Zagrebča¬
nom v svoji kroniki poseben list,
katerega si gotovo ne bodo da¬
jali v okna."

“Bog te živi častivredni!" po¬
skoči živo grajščak, “govoriš mi
kakor iz duše."

“Nadalje," nadaljuje kanonik
in povzdigne glas ter dvigne ka¬
zalec na levi roki, ‘‘prišel sem tu¬
di z tuje volje. Pošilja me pre¬
častiti gospod in brat Niko Zei-
nički, stolni prošt časmanski."

“Zelnički ?“

“Da, on, Ti poznaš našega ba¬
na in škofa."

“Oh, predobro!“ zavrne Grego-
rijanec nekako jezno. “Juri Dra-
škovič čuje, kjer ne posluša, in vi¬
di, česar ne gleda. T* si po bano¬
vi misli garjeva ovca in odpadnik
svete matere cerkve," pristavi ta
koj kanonik.

“Ali on je — —•“ plane Štefan
kvišku.

(Dalje prihodnjič.)

John Kostelc

AURORA, Minn.

PRI MENI DOBITE VSE
KAR PRIPADA K

gostilni prve vrsti

OBIŠČITE ME IN SE PRE¬
PRIČAJTE.

■9*gNHNNNm’

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

♦

♦

*

❖

♦

♦

❖

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

X

♦

X

w

Simon & Company

212 W. Michigan St. - - Dllltlth, Minn.

Trgovina z

likerji in smodkami na debelo

Naše LILLIWICK RIE žganje je že povsod najbolj priljubljeno.

Naše TOM RED in LA MISNO smodke so izdelane iz najboljšega tobaka.

V zalogi imamo tudi pristni kranjski brinjevec, tropinovec in druge
pijače, katero smo importirali naravnost iz Kranjskega.

t Vprašajte po našem blagu po vseh gostilnah
X  Vsi boljši gostilničarji ga prodajajo.

♦ Naš zastopnik je g. Anton Geržin, kateri bodo obiskoval vse rojake.

♦  Prihranite mu naročilo.

i  W. Simon & Company

%  Duluth, Minn.

♦

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

❖

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

X

X

❖

Kaner bratje

Eveleth, Minn.

509 Grant Ave. Phone 138.

Prodajajo dobre mlečne krave in mla=
da teleta. Kupujejo vsakovrstne kože
in tudi krave.

Oglasite se in oglejte si blago pri
nas.

John Bartol

CHISHOLM. MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI.

PRIHRANIM VAM .DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH.
PREPRIČAJTE SE!

♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦ ♦♦♦♦mm
JOHN B. SMREKAR

♦

♦

♦

♦

♦

♦

❖

♦

♦

♦

♦

EVELETH, Minn.

Vam preskrbi:

ZAVAROVALNINO.

VOŽNJE LISTKE.

NOTARSKA DELA.

POŠILJANJE DENARJA.
PRODAJO ZEMLJIŠČ.

Zanesljivo in pošteno.

URAD 415 PIERCE ST.

X

X

*

♦

❖

♦

♦

X

X

»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

John Bradač

gostilna in prenočišča

CHISHOLM, MINN.
Zraven mestne dvorane,

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

V

Stefan Zgonc

javni notar

CHISHOLM, MINN.

IZDELUJE POLNOMOCI,
KUPNE POGODBE IN VSA
DRUGA NOTARSKA DELA.

OGLASITE SE PRI MENI!

VVi»VVWWV t » V.? V,JV|» V 4 *

SE PRIPOROČA SVOJIM
ZNANCEM ZA OBILEN PO¬
SET. IZVRSTNA POSTREŽ¬
BA ZAGOTOVLJENA.

OBIŠČITE ME, KADAR STE
V MESTU.

Frank Gouže

javni notar

CHISHOLM - MINN.

Opravlja vsa notarska dela. Do¬
bite me pri Miners State
banki.

♦

❖

♦

❖

♦

♦

♦

❖

♦

♦

t

m

&

♦

❖

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

f

#

♦

♦

*

♦

♦

♦

♦

i

♦

♦

❖

♦

%

#

❖

♦

♦

Vsi narodi!

Se slednji čas naseljujejo na kmetijah,
in zakaj ne? Kmetije nudijo vsakemu naj¬
boljšo bodočnost, toda ne iščite zemlje v od¬
daljenih deželah, kjer vam ni podnebje in
druge okoliščine znano,

Naseljujte se v Minnesoti

katera ima se več neobdelane zemlje kakor
katera druga država, in ta zemlja je najrodo-
vitnejše vrste, pridelate vse kar se sploh na
kmetijah pridelati more, in za vse to dobite
dober trg ker večina naše zemlje leži ob
železnici.

Mi lastujemo nad 400.000 akrov

in vam prodamo zemljo od $9.00 do $15.00
za aker. Samo $2.00 na aker imate takoj
plačati, za ostalo vas čakamo do 15 let o-
bresti so samo 6°j 0 -

Boljše prilike nimate

nikjer. Slovenci kateri delate po rudnikih,
pridite ali pa nam pišite in mi vam radi po¬
kažemo našo zemljo.

Kupite si zemljo v bližini kamor lahko
hodite obdelavati, brez velikih stroškov. Bolj¬
še zemlje za živinorejo ni na svetu.

Za nadalje podatke se obrnite na:

Duluth&lron Range Railroad Co

L. B. ARNOLD, iand Commissionner.

110 Wolvin Bldg. DULUTH, Minn.

♦

❖

♦

♦

♦

*

♦

❖

*

❖

t

♦

♦

♦

♦

*

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

f

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

❖

♦

♦

♦

♦

♦

♦

❖

❖

❖

♦
♦ -
♦

❖

A. M. Murnik

EVELETH - - MINN.

Grant Ave.

Največja zaloga

MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ZEN¬
SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN
VSEH DRUGIH POTREBŠČIN.

Posebno pozornost da¬
jemo Slovenkam!

PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO
IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH.

Joe Seliškar

slovenski gostilničar
ELY, MINN.

Prodaja pristno domače, ohijsko vino, rodeče in belo
po $1.50 do $2.50 galona.

Whiskey od $2.50 do $4.00 galona.

Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče.

Sveže pivo, dobre smodke.

»SSSSSSKSKSKSSSSifUfiiHiiiiiifiSiiiiJiS

jjj Mike VVeinzierl ijj

Hi

Hi

Hi

Hi

ELY, Mimi.

trgovec s zlatnino in urar.

Hi

Hi

h?

s

Hi Priporoča Slovencem svojo prodajalno. - Po- Hi

® pravlja ure zanesljivo. ®

3i Ih

Posedajte mojo trgovino. ifj

Hi Hi

HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

Kapital, preostanek in delniška
odgovornost

$67.000.

OO

denar in prodajamo parobrodne liste
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Poselite nas.

ZAHTEVAJ

,Fasliion" In

99

najboljše smodke po

10 centov. 991VI d Iddlct

99

ElCOfSi^ iZ čistefla  havanskega lo

baka tudi po 10 centov.

THE DULUTH CIGAR CO.

DULUTH - - - - MINN.

118-120 W. Michigan St.

MAKS ARKO, Aurora,

Minnesota.

Priporoča Slovencem svojo gostilno in lepo
urejeno

restavracijo

Postrežba točna. Rojaki poselite me.

ČUDODELNI BERAČ.

‘Jaz pa grem s teboj !“ pristavi
nedolžno dekle in brž se napra-

- Ivi ta na pot.

. ... .. . Ko oresta 7  e dolilo, mri ona r

Pred mnogo stoletji je živel v j veUke £ logu opeš J Pade  tedaj

daljni deželi mogočen kralj. Bil je

> - ; pred njim na kolena in ga prosi,

poročen z lepo ženo, otrok pa mr 1 . q  r J aj; ugtreli> ko dalje  sili, ker

mel. \ dvajsetem letu nje^m e^a popolnoma opešala. On pa re
zakona pride nekega dne star be-j ^ l .. P & b - d p ’ stala ma j h na, le-

rac na dvor pret g : - pa rožica, da bi te utrgal in za klo

ga zagleda m reče svo emu možu . P te tako  lehko seboj

Znabiti nama izprosi ta srečo: (<

starca v grad in mu ! nebe  •

Kralj pozove

da na dolgo časa posebno izbo,
posteljo in jed, da bi molil njemu
za otroka. Ža leto dni porodi kra¬
ljica zalega sinčka. Zdaj kralj ne
ve samega veselja kaj početi in se
odloči, da mora oni berač biti
kum njegovemu detetu. Ta se
dolgo časa brani, češ, da je on be¬
rač, princ joa mora imeti bogatega
in plemenitega kuma; še le po
dolgem prigovaranju privoli. Ko
pa nese dete h krstu, pozabi kra¬
lja vprašati, kako ime naj dobode.
Ker je že pri cerkvi, si misli: “Do
mu ne grem, predaleko je za moje
stare noge, a ker sem jaz Jožef,
naj še princ ima to ime — Do¬
mu prispevši pove kralju, kako je
detetu ime, in ta se še bolj razve¬
seli, ker nameraval je sinčku dati
ravno ono ime. V veseli in obilno¬
sti še preživi berač par tednov v
kraljevem gradu; naposled pa se
poslovi rekoč: “Lepo 'hvalo vam,
dragi kralj, za tako dolgo postre¬
žbo, dalje je ne morem uživati.
Navajen sem vednega potovanja,
zato bi se zopet rad podal med šir
ni svet, da si sem jako star.“ Za¬
stonj ga skuša kralj pregovoriti,
da bi ostal; da mu torej mošnjo
zlato in reče: “Vzemite vsaj to
malenkost na pot — idite od kr¬
čme do krčme, pa zmerno živite;
jaz nočem da bi kum mojega de¬
teta beračil po moji zemlji. Re¬
dar vam penez zmanjka, obrnite
se le do mene, vselej vam hočem
pomoči."

Hvaležen vzame starček kra¬
ljev dar in odide. Na cesti pred
gradom, vštric kraljevih vrtov, pa
obstoji in sam seboj počne govo¬
riti :. “Kraljevemu detetu sem
kum, pa mu niti najmanjšega da¬
rila ne morem dati; —- hočem pa,
da se dečku, ko doseže dvanajsto
leto, izpolni vsaka dobra želja!"
Na to odide. Njegove besede pa
sliši za grmom skrit kraljev vrt

Ona postane rudeča rožica, on
jo vtakne za trak na klobuku m
gre dalje. Cer dolgo časa pride do
gradu svojega lastnega očeta. Ko
pride do stolpa, kjer je bila kra¬
ljica vieta, spozna, da je njegova
mati. Hitro se spremeni v muho
in zleti k nji; tam se zojoet spre¬
meni v dečka s psom, puško in ro¬
žo za klobukom.

Zdaj mu potoži kraljica, da je
ondu v ječi le zategadelj, ker je
bila obdolžena, da je svoje dete
umorila, dasi ne zna niti sama,
kam je zginilo.

Dečko ji reče: “V par dneh boš
rešena!" in odleti, kakor je pri¬
šel.

Poda se v grad, kj-er ga straža
vpraša, kaj hoče. Pove jim, da bi
rad postal kraljev lovec, ker zna
vrlo dobro streljati. “Dobro," re¬
če straža, “tam pride star kraljev
lovec, pri njem zveš."

Dečko stojh k starcu in ta ga
pelje pred kralja. Ta mu reče:
"Če znaš dobro streljati, boš še
kedaj moj lovec; za zdaj ostani
pri tem-le za pomagača, in kar bo
sta kteri dan ustrelila, morata mi
drugi dan naznaniti ! £  Na to se po
slovita.

Drugi dan ustreli stari lovec
dve veverici, dečko pa ne ustreli
nič.

Ko prideta pred kralja, vpraša
ta dečka, zakaj ni nič ustrelil.

“Bal sem se živali," reče hitro
in nepremišljeno deček, ki ni ho¬
tel moriti nedolžne divjačine.

Kralj zakliče: “To ni res; ti.
tvoj pes in puška, vse ni za nič
— ti ne boš nikedar moj lovec!“

“Oho", odreže se ta, "moj pes,
ta pa, ta! on vam požre na mah
—• tri mlinske kamne !“

Kralj se nad tako ošabnim go¬
vorom razjezi in obsodi dečka na
torišči k smrti, če bi pes ne po


V 'Sele k

lit pri'-'"

jrfOt^Cnal bit

‘Leads Them Ali

Try a Čase.

Theo. Hamm Brewing Co.

Saint Paul, Minn.

ki J®

k  d* b  od te a

Svrzen

t-., nS l<o &°f e  \

J časop.7 1  N;
Jn» zbur 2 P fis^

ki r

^<£vdo

žrl kamnov.

Veliko grmado da

nar in počne misliti in tuhtati, ka- zložiti m tri mlinske kamne, vsa¬

ko bi to obrnil v lastni prid.
Lepega poletnega dne pride

kega s štirmi konji pripeljati.
Zdaj si želi deček: “Da bi moj

kraljica se sinčkom na vrt spreha- pes te kamne tako lehko požrl, k

! _ j. _ _ .. _1  . .    . * t f. , * . Iz-oi«* Ki kili -7  01 -ilzi TNT o+a

jat se ,a ondu zaspi. Vrtnar jo o-
pazi in črna misel mu prešine
možgane. Hitro vjame goloba, ga
umori in poškropi kraljico z nje¬
govo krvi jo ter ji potegne s krva

kor bi bili praženki!“ — Nato po¬
zove psa, pokaže mu kamne, in ta
hlastne po njih in požre vse tri
na en mah.

Kralj se močno prestraši in re

vim prstom rahlo krog ustnic, po- če, da je dečko čarodej in mora bi
grabi dete, odbeži ž njim in ga | ti sežgan. Še jedenkrat se oglasi
skrije v svoji izbi. obsojenec: “Vsak k smrti obso-

Zdaj pa pride kralj na vrt in za- j jeni sme pred smrtjo še jedenkrat
kliče svojo ženo. Ta se zbudi in hi! govoriti. Jaz te tedaj vprašam

ti k njemu. “Kje pa je dete? vpra¬
ša iznenada kralj. Ona se ogleda
—- ob enem pa zapazi tudi po sebi
kapljice krvi in se zelo prestra¬
ši. Pove mu, da je spala, kralj pa
zarohni srdit nad njo: “Umorila

si lastno dete — in zavžila — o'

kralj, bili rad vedel, kdo je tebi
tvoje dete ukradel? Tu ga glej"
-— rekši zakliči psu: “Pes bodi

kar si bil nekdaj!“ in nezvesti vrt
nar ječi trepetaje pred kraljem.
Zdaj pozove kralj sina pred se, in
ta mu pove vse, kako se mu je go

gnjus — lastno kri!“ — Kralj da tlilo. Pri tej priči da kralj ženo pri
sezidati močen stolp in zapre on- peljati iz stolpa in jo jokaje prosi
du nedolžno kraljico v najvišjo' odpuščenja. Ničvrednega vrtnar-
izbico, kamor ji je pošiljal vsak ) ja pa dado na torišči sežgati na o- j
dan le majhen košček kruha in I ni grmadi, ktera je bila pripravlje

skodelico juhe.

Vrtnar pa se v kratkem odpra¬
vi v drugi kraj. Nastani se pri ne¬
ki grofovski vdovi, ki je imela je-
dino hčerko Malico. Dekle je bilo
enake starosti s kraljevičem. V
kratkem umrje grofica in postavi
vrtnarja za oskrbnika hčerinega
premoženja. Edina njegova do¬
brota je bila, da je otroka pridno
pošiljal v šolo, kjer sta se vedno
odlikovala. Vrtnar ni na tanko
brojih let in tedaj ni znal, kolika
je dečku let. Hoče pa poskusiti,
ali bi se dečku že vsaka želja spol
nila. Prinese tedaj slamnjačo pol¬
no plev in mu reče: “Ali bi ti ne
želel, da bi ti otrobi postali zlat
pesek?" Deček reče: “Če že zah¬
tevate pa naj bo!“

V tem trenptji se spremene ple
ve v čisto zlato. Zdaj je vedel za¬
nikrni vrtnar dovolj. Sklene še
nekaj dni opazovati dečka, zatem
pa ubiti ga in njegovo srce poje¬
sti. Mislil je namreč, da bi se tudi
njemu izpolnila vsaka želja, če bi
imel dečkovo srce v sebi.

Ko se ne more več brzdati, vza
me puško, pokliče dečka v poseb¬
no sobo, zaklene dveri in reče de¬
čku: “Moli še en Očenaš ali dva
— zatem pa moraš umreti!“ De¬
kle sliši strašno obsodbo in pred
zaklenenimi dverimi bridko zajo¬
ka, deček pa moli; na to mu veli
nekdanji vrtnar vstati in nameri
puško v njega: deček pa zakliče:
“Oj, da bi zdaj bili vi velik, mo¬
čen pes in se vlegli tje pod mizo!"
V miglaji stoji velik pes pred
njim in leže mirno pod mizo. Na
to ga vpraša Malica, če je še živ
in ko on pritrdi in vrata odklene,
veselita se zopet oba, kot pravi
brat in sestra. “Kaj počneva
zdaj? vpraša Malica. “Po svetu
poideva," reče deček; “tu imam
dobrega psa in lepo puško in leh¬
ko stopim pri kakem grofu kot lo¬
vec v službo!“

na za princa.

Ker sta bila kralj in kraljica že
dvanajst let ločena, ponovi kralj
poroko se svojo ženo in velika go
starija se je pričela.

Vsak mlad gospod si pripelje
svoje dekle in tudi Jožef poprosi
veselega očeta, bi-li smel svoje
dekle pripeljati med goste. Oče
mu smehljaje dovoli, on pa vza¬
me rožo izza klobuka — in prele¬
pa Malica stoji pred njimi.-

Za nekaj let so praznovali še
sijajnejše gostovanje; ženil se je
Tožef z Malico.

Kolera.

Iz Hamburga poročajo, da sta
zbolela kapitan in njegova žena
na nekem ruskem parniku, ki je
dospel v četrtek iz Petrograda d
Hamburg, za kolero. Oba so od¬
peljali v bolnišnico, pozneje pa so
zdravniki dognali, da v obeh slu¬
čajih ne gre za kolero.

— V Carigradu so konstatirali
predvčerajšnem in včeraj 31 no¬
vih slučajev kolere, 21 oseb je u-
mrlo.

_ Predvčeraj šnem po noči so

obolele v Skoplju 3 osebe za ko¬
lero. Ves dotični del mesta so vo¬
jaki obkolili. Na cesti se je neka
oseba mrtva zgrudila in sumijo,
da je umrla za kolero, vendar pre¬
iskava še ni končana.

— Položaj v Peču je nravnost
obupen. Na dan umre za kolero
kakih 50 ljudi, posebno mnogo u-
mre mohamendanskih Albancev
ki vsled mohamedanskega fanati¬
zma ne store ničesar proti okuže-
nju. Vsled te malomarnosti je do
sedaj že nad 800 mohamedancev
med tem, ko je umrlo med drugo
verniki samo 60 oseb.

— Na Cetinje je dospelo včeraj
več bakteriologov z Dunaja. O-
dredili so takoj, da se zapre meja
proti Turčiji.

lo a 1 ' :

. „ nekrivda
- ( «f Nama r

• i, bratoma

‘ nobeno' "

Z  dožene,

03 bodo .

.JhP«e fih ’

^hteva alocm.

o- zadoščen

da sta 1
našli f

GEORGE L. BROŽIČI

,Ltkratko časa s e je j
L jhikaški bankir

Jjjvoie prostosti.

■p* to je bil pom'
1.1 spustili iz ječe. k
■ Jomu umrl, Walsh
sekaj milijonov, in
njegovi sorodniki

Mi smo uradni zastopniki najboljših ameriški -i poslednjo ka

prva slovenska,

ZAVAROVALNA AGENCIJA,

v Minnesoti,

in evropejskih zavarovalnih družb
v sledečih mestih železnega okraja;

EIy, Tower, Aurora, Biwabik,
Gilbert, Eveleth, Virginia
in raznih “lokesnih.”

WALSH

UMR

tac predbacivanje,

. Koliko revežev
ki so le malenkos'
ibiti iz sile prila s til
Kajo za svoj mali -
jfei leta in leta v zai
oo. ki je ukradel m:
P° sekaj mesecih i:

. k jer je pa ti
‘tt-Ao katerih (h

Zavarujle svoje poslopja in pohištvo pri svojem rojaku M
bode pazil na Vaše koristi v slučaju nesreče.

Pošiljamo Denar

točno in zanesljivo na vse strani sveta, za staro domov#
smo v zvezi z tvrdko FRANK SAKSER CO. katera je
po svoji točnosti in poštenosti.

Prodajamo vozne listke

za vse črte med Ameriko in Evropo, cene so vedno pošl« 1 ®-

Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavni urad v B
Minn. ali podružnico v Eveleth, Minn. V slučaju nui* f
potrebe, pokličite nas po telefonu na naše stroške.

e niti s
1  J. e  Pjč prislovica
pt. Die grossen

l” ln „ lauf en, di
i man.

“ ® a  Pogreba so -
Junicah, v  kat

aŠ? lnter «. us
i odo za  ta čas
P e, jali k po,

najbrže

bode

ze S f

'Ste j,

GEO. L. BROZICH

Podružnica v Eveleth, Minn.
John B. Smrekar, upravitelj.

Ely Telephone

Eveleth

1 First National Bank

| ELY - - - MINN.

| Kapital $50.000. Preostanek $11.0° a  L|j..

•S j rži PL

denar ’ 11

Plačuje od ulog po 3°|o &  Pošilja
ruje posestva.

Josef Sellvvod, predsednik;

enik»

M. Sellvvod, podprese"' 1

»3? White, blagajnik; A. L. Sundhoim, pom. blagai n '

* >&&&&&&* •&&&#****

v

M

h-v

u ti 1 ' 1 '

(Jakob Šega, slovenski

Chisholm = = Minn. v Gerzinovem P 0 ^ 0 ^

Se priporoča syojim rojakom,

— F»*puiuca syojim rojakom.
Tonika katera poyspešuje rast lasi
preči izpadanja.

Rojaki posetite me!

jdA