2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. aprila 2013  Leto XXIII, št. 14 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 4. aprila 2013 Porabje, 4. aprila 2013 Mladi rod v evropski prestolnici Bruslju STR. 3 Za hvalo Baugi STR. 6 Predstavitev rezultatov projekta Porabski Slovenci v »madžarskem gulagu« Na pobudo Veleposlaništva Republike Slovenije na Madžarskem je 19. marca 2013 v Budimpešti, v prostorih Inštituta za manjšinske študije Madžarske akademije znanosti, potekala predstavitev rezultatov znanstvenega projekta Porabski Slovenci v »madžarskem gulagu«, ki sta jo pripravila dr. Katalin Munda Hirnök in dr. Attila Kovács, sodelavca Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Kovács je govoril o Porabskih Slovencih v luči madžarsko-jugoslovanskih odnosov (1945-1956), M. Hirnökova pa se je v svojem izvajanju osredotočila na vplive Rákosijevega režima na Porabje, s poudarkom na deportacijah. Predvajan je bil tudi odlomek iz raziskovalnega filma, v katerem sta preživela deportiranca spregovorila o okoliščinah deportacije, o taboriščnem življenju in o negativnih posledicah po vrnitvi iz taborišča. Po predstavitvi projekta se je razvila zanimiva razprava, v kateri so sodelovali tudi povabljeni madžarski strokovnjaki: predstavnica Zgodovinskega arhiva Službe državne varnosti Éva Sz. Kovács, predstavnik Društva deportirancev v prisilna delovna taborišča na Hortobágy, Péter Eötvös, in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze Loránd Eötvös dr. József Saád. Predstavitve so se udeležili veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in sodelavci slovenskega veleposlaništva v Budimpešti, predstavniki slovenske manjšine v prestolnici, predstavniki madžarskih institucij, zgodovinarji, sociologi in drugi znanstveniki, študenti ter zainteresirana javnost. Porabci, ki jih projekt zanima, bodo lahko rezultate projekta spoznali spomladi (najverjetneje meseca maja) v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru, kjer si bodo lahko ogledali tudi raziskovalni film, v katerem nastopajo štirje nekdanji deportiranci, ki so deportacijo doživeli kot otroci ali mladi ljudje. Med načrti Zveze Slovencev na Madžarskem in izvajalcev projekta je tudi odkritje spominske plošče nekdanjim deportirancem, saj so iz Porabja v času Rákosijevega režima - kakor se po domače reče – veliko ljudi vöodpelali na Hortobágy. Predstavitev projekta sta pripravila dr. Attila Kovács in dr. Katalin Munda Hirnök, sodelavca Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, sodelovala je tudi Éva Sz. Kovács, sodelavka Zgodovinskega arhiva Službe državne varnosti Publika, na sredini veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret VODNJAKI IN VODOMETI Voda ima nedvomno svojo zgodovino, imajo pa jo tudi tisti deli umetniškega okrasja, kjer se voda, ki daje svoje življenje nam, našim vrtovom in parkom zbira, teče in poigrava. To so vodnjaki in vodometi. Vodnjaki so v zemljo vgrajena posoda za shranjevanje pitne vode. Razlikujejo pa se po lokaciji, lastništvu in namembnosti. Prav tako se razlikujejo po času nastanka, velikosti in obliki, po tehniki dvigovanja vode, geografski razširjenosti posamičnih tipov ter po izrazju. Zaradi svojih številnih okrasnih oblik so vodnjaki že od antike dalje zelo priljubljen del umetnosti stavbarstva. Rimljani so na primer gradili obsežne komplekse nimfam (gr. nýmphe »nevesta«) posvečenih nimfejev za vode, ki so vanje pritekale po akveduktih (vodovodih), iz različnih izvirov in črpališč. In tako je mesto Rim že od antičnih časov dalje svetovno znano mesto po svojih nebeško lepih in številnih vodnjakih. K temu, da je voda tam doma, pa prispevajo svojo doto tudi ostanki term (toplic), od katerih je danes ostal le tu in tam kakšen spomin. V atrijih (notranjih dvoriščih) poznejših krščanskih bazilik in v križnih hodnikih so pogosto stali tako imenovani skledasti vodnjaki, zaradi svojega širšega zgornjega dela. Voda je v kasnejših gotskih, stebras-tih vodnjakih tekla iz stranic stebrov, bogato okrašenih s figurami in strešicami, v okrogel ali oglat bazen. Taki vodnjaki so kot »lepi vodnjaki« stali na trgih, tistih tako znanih, čarobno ljubkih, v srednjeveških mestih, do katerih so se stekale vse mestne ulice. Renesansa je v Nemčiji ostala pri stebrastih vodnjakih, v romanskih deželah pa je raje oblikovala klasične skledaste vodnjake. Baročni vodnjaki so pogosto uporabljali like iz antič-ne morske mitoligije: Pozejdona, tritone, morske konjičke… Prav po tem načinu dekoracije je zelo znana rimska Fontana di Trevi. Tudi v Sloveniji imamo nekaj vodnjakov, ki so vredni omembe. Še posebej v kraškem svetu, kjer je bila voda, zaradi »drugačnega« podnebja vedno izredna vrednota. Tam so imeli skupne vaške »šterne« (vodnjake) z vodo za ljudi in vaške kali (plitvejše kotanje z vodo) za napajanje živine. Malo je bilo domačij, ki so nekoč premogle svoj lastni vodnjak, svoje »zláto« središče domačije. Odnos do vodnjaka in vode v njem je bil resnično kulturen, kar so marsikje izražali s presenetljivimi kamnoseškimi in arhitekturnimi stvaritvami. To nam kažejo številni, predvsem kamniti vodnjaki, še posebej znan pa je tisti v Štanjelu. Vodnjak stoji pred staro kraško romansko hišo, z značilnimi kamnitimi žlebovi in kamnito streho. Sestavljen je iz šestih kosov, postavljenih na profiliran podest. Šapa (kamniti obod kraškega vodnjaka) je hruškasto zaobljena, spodaj in zgoraj pa profilirana. Vodnjak se napaja z meteorno vodo iz streh sosednjih hiš. Vsi ostali starejši ohranjeni vodnjaki na tem območju so dragocena naravna in kulturna dediščina, hkrati pa predstavljajo alternativni vodni vir. Prav tako ne moremo mimo slovenskega bisera, to je Neptunov vodnjak, ki stoji na dvorišču graščine v Polhovem Gradcu in je nastal v 17. stoletju. Čeprav ni ne najstarejši in ne najrazkošnejši, je pa vsekakor na našem ozemlju edinstven po obliki: sestavlja ga vkopan pravokoten bazen z osrednjo ter s štirimi vogalnimi figurami mitoloških božanstev; Neptun na sredini je obkrožen s štirimi vodnimi nimfami. Vodnjak je prav zaradi te svoje posebne oblike velikokrat pritegnil pozornost mnogih piscev. Posebej veličasten je Robbov vodnjak ali Vodnjak treh kranjskih rek, ki stoji na Mestnem trgu v Ljubljani. Je hkrati eden najpomembnejših baročnih spomenikov v Ljubljani in v Sloveniji nasploh. Je tudi eden najprepoznavnejših ljubljanskih mestnih simbolov. Nastal je v 18. stoletju, njegov avtor pa je cenjeni italijanski kipar in kamnosek Francesco Robba. V bazen vodnjaka se izteka voda iz vrčev, ki jih držijo v rokah tri moške figure. Te bele marmornate figure so šele nekaj let po postavitvi vodnjaka identificirali kot rečne bogove Save, Krke in Ljubljanice. V Kopru, na Prešernovem trgu, stoji vodnjak Da Ponte iz 17. toletja. Njegovo podobo krasi kamnit tridelni balustradni most. Je hkrati spomin na mestnega mecena in na njegov priimek. Pod velikim mostom vodnjaka je kamnit bazen ter osmerokotno vodno korito, ki ga poudarjajo štiri piramide s kroglami. Voda curlja v korito skozi dva para z maskami okrašenih ustnikov. Na njihovem vrhu stojijo kamnite košare, storži in krogle, ob straneh pa so grbi premožnih donatorjev, ki so plačevali gradnjo vodnjaka. Viseča veriga je med okrašenimi kamni pritrjena tako, da živina nekoč ni mogla do korita. Domačini pa so k vodnjaku hodili zajemat studenčnico, celo do 19. stoletja. V današnjem času se na naših bivalnih področjih srečujemo večinoma s fontanami, pri katerih gre pravzaprav za različico vodnjakov, le da imajo te večjo krasilno funkcijo. Gre za okrasne, prostostoječe in stenske vodnjake, ki pa imajo več namembnosti: lahko so le paša za oči, zelo pa so dobrodošli za uporabo po končanih vrtnih opravilih, po zabavah na prostem in za ohladitev v vročih poletnih dneh. V svojem okolju si lahko že s samim vodnim tokom pričaramo mirno in sproščujoče vzdušje, saj nas táko doživljanje okolja pripelje v najintimnejši stik z naravo in njeno lepoto. Vodnjak je simbol življenja. Najdemo ga povsod tam, kjer je človek. Po zapisih Dušice Kunaver, raziskovalke našega ljudskega izročila, so vodi nekoč ob praznovanju novega leta darovali potico, kruh in jabolka. Krasili so vodnjake in izvire z željo, da bi bilo vode čez leto dovolj in da bi ostala »čista«. Ne da bi poznali staro Plinijevo tezo, da so vode takšne, kakršna je zemlja, po kateri tečejo, so kot dobri gospodarji skrbno bdeli nad vodnjaki in izviri ter njihovo okolico. V preteklosti so bili vodnjaki in izviri pogosto zaviti v tančico skrivnosti, človeku so pomenili nekaj posebnega, včasih tudi nekaj nadnaravnega. Ljudje so mnoge vodnjake in izvire prepoznali kot blagodejne, celo zdravilne. Mnogo izvirov po Sloveniji je posebej ograjenih, marsikje je sezidana zahvalna kapelica za dar vode, kar precej izvirov pa nosi ime »Žegnan studenec«. Lahko bi govorili o obdobju spoštljivega kulturnega odnosa do vode; odnosa, ki ga je pesnik Ciril Zlobec v pesmi Vodnjak izrazil z izredno sporočilnim verzom: »Stal je sred dvorišča, kot zlat rudnik«. Mojca Polona Vaupotič Vodnjak v Štanjelu Neptunov vodnjak Robbov vodnjak Mladi rod v evropski prestolnici Bruslju Pod pokroviteljstvom pisarne evropskega poslanca Lojzeta Peterleta so imeli mladi Porabci in Prekmurci priložnost, da skupaj obiščejo evropski parlament v Bruslju. Za to je dal podbudo in veliko pomagal svetovalec, gospod Klemen Žumer. On se je lansko leto mudil na delovnem obisku v Porabju, kjer se je srečal tudi s predstavniki Sekcije mladih Porabcev in Kluba prekmurskih študentov. Dnevi so minevali in smo izvedeli veselo novico, da bi lahko obiskali evropski parlament v Bruslju. Vodstvo je začelo organiziranje in tako se je lahko 20. marca zvečer na pot podalo 31 mladih iz Porabja in Prekmurja. Pot do našega cilja je bila zelo dolga, v Bruselj smo prispeli v četrtek dopoldne. Po programu bi se naša skupina morala srečati z gospodom Peterletom, toda zaradi stavke na letališču je gospod Peterle že zjutraj moral na pot in ga več ni bilo v Bruslju. Potem smo izvedeli še eno žalostno novico. Sprejeti bi nas moral naš prijatelj, Klemen Žumer. Ampak tudi njega ni bilo, ker je v torek imel nesrečo in se je poškodoval. Mislili smo, da nam več nič ne bo uspelo v teh dneh, ampak to se je hitro spremenilo. Za začetek smo dobili vodiča, s katerim smo si ogledali evropsko četrt: Sedež evropske komisije, Odbor regij, Evropski svet, Slavolok ob samostojnosti Belgije, Kraljevo palačo, belgijski parlament in vrhovno sodišče. Pogledali smo tudi cerkev sv. Mihaela, ki je zavetnik mesta. Potem smo imeli skupno kosilo, kjer so nam pripravili za ta kraj značilen kebab. Ko smo bili vsi siti, nas je avtobus odpeljal do evropskega parlamenta. Tu smo najprej obiskali Parlamentarium, ki je bil zelo zanimiv. Ob treh pa smo spoznali asistente naših gostiteljev. Najprej se nam je predstavila Teja Kikel, asistentka gospoda Žumra. Sledili so: Aljaž Nose, Špela Čelik in Matias Kambic, ki so vsi asistenti in pomočniki gospoda Lojzeta Peterleta. Oni so nam na kratko predstavili delo poslanca v evropskem parlamentu oz. svoje delo. Na naše veselje nas je pozdravila tudi vodja pisarne madžarskega poslanca v evropskem parlamentu, gospoda Tamása Deutscha, gospa Kinga Tagányi. Čas je hitro minil v parlamentu in naša ekipa je že bila malce utrujena, saj je za sabo imela dolgo pot, zato smo se podali do našega hotela. Zvečer pa smo skupaj raziskali okolico in večerjali. Naslednji dan zjutraj smo imeli predavanje o Primožu Trubarju in Slovencih. To je imel za nas gospod dr. Zvone Štrubelj. Zelo nam je bila všeč njegova pesem, ki jo je napisal v več jezikih. Nam jo je zapel in zaigral na kitari v slovenskem jeziku. »Življenje naše lepo je: kot roža, ki odpre se, cveti in hrepeni. Kot roža, ki odpre se, cveti in hrepeni. Želi, da dolgo bi živela, išče sonca in luči. Ko končno pride njena ura, skloni glavo, odcveti. (refr. – Življenje naše lepo je...) To ni le zgodba lepe rože, tudi moja, tvoja je! Na poti k soncu ne pozabi, da kot roža krhek si. (refr. – Življenje naše lepo je...) Zdaj prazna vaza je ostala, sonce solze naj suši! Lepote roža ni zgubila, le drugače jo živi.« (refr. – Življenje naše lepo je...) Sledil je prosti čas v mestu, da bi lahko nabavili nekaj spominkov in daril. Popoldne smo še obiskali Atomium, od koder je zelo lep pogled na mesto. Nato smo se poslovili od Bruslja in se odpravili proti Stuttgartu, kamor smo prispeli zvečer. Vsi smo bili utrujeni, kljub temu so nekateri odkrivali večerno mesto, ostali pa se pogovarjali. Zjutraj smo se srečali s Alešem Kalamarjem, tamkajšnjim župnikom Slovencev. Ob njem pa je naš dan popestrila tudi Jasmina Ritlop, ki je že naša prijateljica. Z njima smo si najprej skupinsko ogledali mesto, nato pa je to vsak storil še sam. Popoldne smo obiskali muzej Mercedes Benz, v katerem smo vsi uživali. Sledilo je kosilo, ki nam ga je pripravila v Slovenski hiši gospa Brigita, ki je gospodinja župnika Aleša Kalamarja. Kot vedno, tudi zdaj se je bilo treba posloviti in se odpraviti proti domu. Pot je bila še vedno dolga, ampak naša družba se je počutila zelo dobro ob poslušanju in petju slovenskih skladb. V nedeljo v jutranjih urah smo prispeli nazaj v Porabje, polni novih doživetij. Kot predsednica Sekcije mladih Porabcev bi se rada zahvalila vsem, ki so nam pomagali pri organiziranju in izvedbi našega izleta. Posebej hvala gospodu Klemnu Žumru, ki se je največ boril za to, da bi naši mladi lahko obiskali evropski parlament. Hvala pisarni gospoda Lojzeta Peterleta, Klubu prekmurskih študentov in Zvezi Slovencev na Madžarskem za finančno podporo. Hvala tudi gospodu Alešu Kalamarju in njegovi gospodinji. Na koncu, ampak ne nazadnje hvala moji kolegici Mihaeli Kalamar za pomoč pri organiziranju. Upam, da nobenega nisem izpustila in tudi naši gostitelji bodo imeli lepe spomine na naš obisk. Martina Z akoč predsednica Sekcije porabske mladine Skupina Porabcev in Prekmurcev pred Atomiumom v Bruslju Na župnišču v Stuttgartu z Jasmino Ritlop Pred cerkvijo sv. Mihaela OD SLOVENIJE… »Bole skrb mela muzej kak domanji ram« Kak ste leko že v naši novinaj prešteli, je 15. marca v Sárvári »Spominsko plaketo Avgusta Pavla« dobila Marija Svetec (Szvétecz Zoltánné) s Slovenske vesi, ovak rojena na Gorenjom Siniki. Gospau Mici dosta lidi pozna kak nekdešnjo vodičko v varaškom slovenskom muzeji, kak članico Korpičove bande pa Ljudski pevk iz Monoštra, depa ne smejmo pozabiti tau tö nej, ka je štiri lejta pelala pa organizerala Drüštvo porabski upokojencov. Z nagrajenkov smo se pogučavali po svetešnjom djilejši v Sárvári, par minutov za tem, ka je prejkvzela priznanje. »Tau je istina, ka smo mi dosta spejvali vsikdar, eške doma od maloga mau. Takše nej bilau, ka bi gder krave pasli pa bi nej spejvali. Edna od drüge smo čüle dostakrat, če je drüga deklina indri krave pasla. Pa smo fejst naglas spejvale, aj se čüje. Če smo v zimi goškice lüpali, perge čejsali, te smo tö vsikdar spejvali. Pa nej samo mi, dekle, liki naše mamice pa ženske, štere so tam bile. Mi smo se od nji navčili, pa tak je tau v nas ostalo« - je o svoji mladi lejtaj pripovejdala strina Micka pa cüjdala: »Gda smo že gorzrasli, smo tö radi po veselicaj ojdli pa tam spejvali tö. Kisnej, gda sem se oženila, sva se tak skončala z možaum, ka pauleg Varaša va nindrik zidala ali küpila ižo. Ležej bi bilau v slüžbo ojti, sva si pravila, pa zidala v Slovenskoj vesi, zdaj tö tam živeva. Gnauk pa so samo prišli Korpičovi pa pitali, če bi prej nej üšla spejvat. Jaj, sem pravila najoprvin, ge ne morem, ka delat odim. Tri partije (izmene), tau zatok nej enostavno gé vküper spasati. Na vaje, probe trbej ojti pa na nastope ranč tak. Dosta dela je bilau, vsikši delat odo, ram smo zidali... Nejsmo več tak fejst spejvale, tak sem pravla, ka tau meni že tak néde.« Žlata Marije Svetec pa go je donk nanjé vzela. »Najbole me je nagučavala sestrična Eržika Bajzek, z enov drügov ženskov sta prišli pomé. Ka naj prej pridem, ka so une štiri bilé pa je edna vkraj odišla. Obečala sem njima, depa sem prosila, aj od mé dosta ne čakajo. Drügo je spejvati doma, pa drügo, če človek odi na nastope. Na konci smo zatok vküper poštimali, če rejsan sem nej mogla na vsikšo vajo titi« - je pripovejdala pa se spominala: »Dosta smo ojdli s Korpič-bando, po Sloveniji največkrat. Tisto sploj fajn bilau.« S svojov nauvov skupinov pa se je Marija Svetec tö dobro čütila. »Ge sem kisnej cüjprišla varaškim ženskam, ka so stele, ka aj bi je več bilau. Te sem ge eške pri Korpičovaj tö bila, depa sem se pridrüžila monoštrskim ženskam ranč tak. Fanj je bilau, pa eške zdaj itak je fanj gé ojti z njimi, če rejsan sem zavolo dela nej mogla vsikdar ž njimi biti. Une pa so se zatok nej spozabile namé, so me vsikdar zvale, če rejsan sem večkrat mogla praviti, ka ne morem.« Nagrajenki je malo žau, ka tak kaže, ka pesmarskim cajtom pomalek konec baude. »Varaške ženske že tö žmetno odijo na vaje, vrejmen je dostakrat lagvo pa s piciklinami odimo. Zdaj mo prej dvajseto oblejtnico eške meli, pa te vsi zamaj spejvanje pistimo.« Strina Micka je petnajset lejt lepau gorprijala vsikšoga, šteri je gorpoisko varaški Muzej Avgusta Pavla, dosta je znala pripovejdati. »Ge sem rejsan dobro poznala vse v muzeji. Gostom sem vse leko cujpravila zvün tistoga, ka je na cedalaj vönapisano bilau. Leko sem pripovejdala s svojoga mlašečoga časa, ka smo mi tau vse poznali, takše eške meli pa s takšimi škeri delali. Gesti smo takše küjali pa geli, krü smo pekli, tak ka sem ge pri sebi vse gorobnauvila« - je raztomačila dugolejtna vodička pa cüjdala, ka je biu muzej njeni drügi dom. »Ge sem na muzej bole skrb mejla kak na svoj ram domá. Če je ka koli bilau, lagvo vrejmen ali snejg, ge sem se vsigdar za muzej brigala. Če je nika nej v redi ali naaupek bilau, sem nut v Varaš letela, ka je tau delo namé njano bilau. Ge sem mogla vse v redi meti.« Za štiri lejta pa je Marija Svetec gratala predsednica Drüštva porabski upokojencov. Vküperdržati več kak stau lüdi je nej leko delo bilau. »Rada sem mejla pa eške zdaj rada mam vse upokojence v Porabji. Edno delo pa sem mogla pistiti, vejpa držino tö mam. Sploj vleti je žmetno bilau, dosta skupin smo meli v muzeji. Dostakrat je trbölo te priti, gda smo nej oprejti bili. Gda so štiri lejta dojpretekla, sem prosila, aj donk nekak drügi prejkvzeme, šteri bole aktivno leko pela naše porabske upokojence.« Nagrajenki v imeni uredništva naši novin gratulejramo pa ji želejmo malo počitka pa eške duga lejpa lejta. Kak pa je una sama povödala, je nej čakala, ka gnauk takšo priznanje dobi. »Tau je meni nikdar nej na pamet prišlo, ka ge takšo plaketo dobim, nejsem za tau delala. Leko povejm, gda sem dobila te kopert, pozvanje v Sárvár, sem mogla pogledniti eške gnauk, dvakrat, eške trikrat, če je tau rejsan moj kopert, če so tau rejsan meni poslali...« -dm- Maher ni več minister Igor Maher je samo pet dni po izvolitvi v državnem zboru odstopil z mesta ministra za infrastrukturo in prostor. Maher se je v pismu predsednici vlade Alenki Bratušek zahvalil za povabilo k sodelovanju v vladi in navedel, da so bile v zadnjih dneh v javnosti predstavljene obremenjujoče obtožbe v zvezi s statusom njegovega objekta v občini Piran. “Čeprav sem prepričan, da sem objekt uredil v skladu s predpisi in sem svoje trditve podkrepil tudi z dokumenti, se zavedam, da pod takšnim bremenom ne bi mogel uspešno voditi resorja, ki nujno potrebuje številne korenite reforme,” je zapisal Maher in zagotovil, da državljanov ni želel zavajati glede statusa objekta. V politiko je vstopil z najboljšimi nameni in iz nje izstopa z dvignjeno glavo, ampak z grenkim priokusom, je še dejal. Tolminski punt ni bil zaman Tolminski punt ni bil zaman, zaradi njega so se Slovenci začeli nacionalno osveščati, zaradi njega so tudi stali in obstali, je pred dnevi na osrednji slovesnosti v Tolminu ob praznovanju 300-letnice tolminskega punta zbrane nagovoril predsednik repub-like Borut Pahor. Tolminski kmečki upor se je začel leta 1713, ko so se kmetje uprli novim državnim davkom. Največji spopad med oblastjo in kmeti je bil junija 1713 pri Solkanu, kjer je uspelo oblasti upor nasilno zatreti. Sledile so kazni: denarne, Tolmincem so odvzeli pravico voliti župane, 72 upornikom so izrekli zaporne kazni in odvzeli premoženje, 11 upornikov so obsodili na smrt - usmrčeni so bili aprila leta 1714 na Travniku v Gorici. “Praviloma vselej, ko izkoriščanje, nepravičnost in neenakost dobijo take razsežnosti, da ogrozijo dostojanstvo ali celo eksistenco ranljive večine proti neki privilegirani manjšini, so upori neizogibni. Družba je vržena iz svojih moralnih tečajev,” je dejal predsednik države in tu potegnil vzporednico z današnjimi protesti. Pahor je prepričan, da bo Sloveniji uspelo preseči sedanjo gospodarsko krizo. Marija Svetec je dobila županijsko Pavlovo spominsko plaketo zveza.hu … DO MADŽARSKE Porabska rejč v Strehovci Velikonočna delavnica v Števanovcih 23. marciuša so se porabski gledališčniki pri Slovenskoj zvezi - Veseli pajdaši v Števanovci pa Duo Fodor - z velko radostjov napautili v Strehovce v Prekmurji, gde so ji z ranč takšnim veseldjom čakali pa goraprijali dobri domanji znanci. Kulturno društvo je pripravilo veseli program za ženske, za matere. Program je naravno, z lejpim, čustvenim gučom povezavo Jure Jurinič, mlajši so pa z lejpimi pesmimi pozdravlali svoje drage mame. Za velko poštenje smo vzeli porabski gledališčniki, ka je Jure Jurinič té večer nam zavüpo tau, aj lidi v dobro volo spravimo. Veseli pajdaši so nota pokazali najnovejšo zidarsko tehniko, stero je napiso Laci Kovač, nota go pa navčo Branko Pintarič. Zidarski mojster je s svojim culagerom z glažojnastnoga patana sprobavo raum zozidati pa za trno dobre pejnaze odati bogatoj, djizdavoj dami. No, depa ona je tü nej na glavau spadnila, kakoli, ka bi se tomi nevoščene, fifikaste sausadice radüvale. Duo Fodor pa nota pokazo, kak se leko veselo vozita dvej padaškinji na avtobusi, steri se več vör tepé kaulekvrat po vasaj. Igro si že pred lejti vözbrodo pa nota navčo Miki Roš. Narod z mlajši vred je uživo tak v igri kak našom porabskom guči. Mi smo pa bili veseli, ka smo s tejm dosegli svoj cilj pa se pá leko srečali z našimi dobrimi padaši, steri bi pod vodstvom mladoga igralca, avtorja, režiserja Jureta Juriniča pri nas letos tü radi pokazali svoje smejšne komedije. Vesela sem pa se lepau zahvalim predsednici Slovenske narodnostne samouprave v Števanovci, ka je našo željo z radostjov pa z vüpanjom vzela, vej smo pa vsi igralci bili iz té vesi. S strani vsej nas igralcov se organizatorom, posaba Jureti Juriniči, lepau zahvalim za pozvanje, za topel, prijeten sprejem. Klara Fodor 24. marca je Slovenska narodnostna samouprava v Števanovcih organizirala delavnico pred »vüzmom«. Tradicijo smo začeli pred dvema letoma. Imamo v vasi zelo spretne ženske, ki na prvo prošnjo pridejo in izdelujejo različne okraske. Letos smo povabili tudi gospo iz Győra, ki nam je prinesla čudovite izdelke iz slame. Na mizo so postavili veliko različnih stvari, ki jih je spetla iz slame. Rokodelsko tradicijo nadaljuje njena hči, tudi ona je z veseljem prišla k nam. Naši domačinki, Anuška Ropoš in Iluška Dončec, sta hit-ro in pridno sestavljali rožice iz papirja. Odrasli in otroci so se zbrali okrog njiju, da si naredijo lepe rožice. Iluš Časar Dončec je iz volne delala zajčke in piščance. Njej je pomagala Ester Moldovan. To je bilo zamudno in počasno delo, toda zelo zanimivo. Delavnico smo začeli popoldne ob treh in do šestih smo pridno delali. Z veseljem smo nesli domov vsak svoje izdelke, ki smo jih naredili s pomočjo pridnih žensk. Prišli so tudi gostje iz Slovenije. Tako smo se dogovorili, da jih bomo aprila povabili k nam. Tudi oni pletejo različne stvari iz slame in imajo kulturno društvo. Ta popoldan ni bil namenjen le delu in rokodelstvu, temveč tudi pogovorom. Bili smo skupaj, družili smo se v prostem času. Zunaj je bila zima, ampak v kulturnem domu je bilo toplo in s to toplino smo se pripravljali na velikonočne praznike, na »vüzem«. Hvala lepa vsem, ki so prišli ta popoldan na delavnico. Najlepša hvala ženskam, ki so z veseljem delale. Agica Holec predsednica András Simor bo podpredsednik EBRD Bivši guverner Madžarske nacionalne banke András Simor bo od 1. julija podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Šestletni mandat na čelu madžarske centralne banke mu je potekel s 1. marcem. Njegov mandat so zaznamovali pogosti spori z vlado premiera Viktorja Orbána, kajti vladi je očital, da se vmešava v denarno politiko centralne banke in njeno neodvisnost. Simorja je na funkcijo izbrala banka oz. njen guverner na podlagi razpisa. Njegova naloga bo koordiniranje strategij in gospodarsko-političnih ukrepov, ki pripomorejo k preoblikovanju gospodarstva. Njegova naloga bo tudi mobiliziranje in upravljanje podpor. Obenem bo odgovarjal za stike s srednje evropskimi vladami, torej tudi z madžarsko vlado. Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki ima svoj sdež v Londonu, so ustanovili pred dvajsetimi leti s ciljem, da bi pomagala bivšim socialističnim državam pri prehodu na tržno gospodarstvo, tako je tesno povezana tudi z Madžarsko. Od leta 1991 je na Madžarskem sklenila 164 poslov v višini 2,5 milijarde evrov. Ustanovitev Akademskega kroga slovenskega jezika v Budimpešti 18. marca 2013 je v Budimpešti v prostorih slovenskega veleposlaništva potekal ustanovitveni sestanek Akademskega kroga slovenskega jezika v Budimpešti. Sestanka, ki ga je vodil dr. Mladen Pavičić, lektor za slovenski jezik na Univerzi Eötvös Loránd, so se udeležili Slovenci, ki študirajo ali delajo v Budimpešti, madžarski študentje slovenistike na omenjeni univerzi, predstavniki slovenske manjšine. Akademski krog slovenskega jezika v Budimpešti si je zadal za nalogo širjenje in poglabljanje védenja o Sloveniji in Slovencih, ter širjenje znanja slovenskega jezika. Prirejal bo kulturne, izobraževalne in družabne prireditve ter strokovne ekskurzije v Slovenijo. Akademski krog bo odprt za sodelovanje z organizacijami slovenske manjšine na Madžarskem. Klara in Marijana Fodor na strehovskom odri Števanovski Veseli pajdaši Za hvalo Baugi V prejšnji številki smo pisali od tauga, ka so v Markovci Terezija (Djantjina) Jakič nauvi križ dali postaviti, s šterim so se zahvalili Baugi, ka njim je tak dostakrat pomago, gda so v velkoj nevauli bili. Te križ, ka so ga 17. marciuša posvečali, je malo ovakši kak tisti obcestni križi, štere so dotejga mau postavlali. Odkec je prišla ta ideja, kak njim je Baug pomago, kak se njim je ta želja leko uresničila, od tauga do zdaj pripovejdale Terezija pa hčerka Terezija Korpič. - Tetica, pripovejdali bi meni malo od sebe? »Dja sem od Vačinoga Karina hči, ka je žago, oženila sem se, pa sem tak prišla vö v Čardo. Za dvej leta mi je mauš mrau, pa za dvej leta sem se znauva oženila. S prvim možaum sva mejla sina, šteri je v Ljubljani, od drügoga pa tau deklico, pri šteroj zdaj živem. Drügi mauš je emo edno sestro, štera nej mejla nej moža pa nej deteta, pa vsigdar djau-kala, aj sé pridemo. Pa te tak smo sé prišli, gde zdaj živemo. Samo tau je te ešče vse staro bilau, tau smo si že vse mi spravili. Kaulik pettresti lejt stara sem bila, pa sem ešče spodkar v Čardi bila, gda sem gnauk vpamet vzela, ka na lejvi prsi me nika boli. Gda sem doktora pokazala, on mi je včasin pravo, ka raka mam pa ka mo mogla nutik v bolnico titi. Vrezali so me pa dvajsti šivov mam tü, zato ka sem raka mejla pa so me mogli operirati. Taša rana bila tau, ka cejlo pesnico bi leko nutik potisno, dapa tak počasi je zato zacejlilo. Gda je edno leto minaulo, te sem pa na druge prsi dobila raka, pa so me znauva rezali, dapa tau je že nej bilau tak strašno, zato ka tü na pravi strani samo deset šivov mam. Tak ka te tak počasi, počasi sem ozdravejla. Tau so taše velke bolečine bile, ka bi tau vejn ovak nej mogla vözdržati, če bi mi Baug nej pomago. Gda sem bila v sedemdesetom leti, te sem znauva v bolnico prišla, te pa z maternicov, dapa s tauga sem tö vöozdravejla. Dja sem te oblübila, ka dja Baugi nika včinim, zato ka dosta sem trpela pa mi je Baug vsigdar pomago. Tau sem se vsigdar bojala, ka prvin mrjém, kak bi se moja želja spunila, dapa zdaj se je uresničilo. Zato sem te križ nej doma pri kuči dala postaviti, aj vsakši, sto kakšno nevolo ma, se leko stavi pri njem, moli, pa prosi Boga za po-mauč.« - Vi ste tö tam bili, gda so križ svečali? »Tam sem bila pa sploj se mi je vidlo kak obred tak križ, šteroga so gospaud Dejan Horvat vözmislili. Dja ne morem že ojti, dapa ta so me pelali, tam sem mejla eden stolec pa na tistim sem leko sejdla, ovak bi tak nej vözdržala.« - Zdaj ste te veseli, ka se vam je želja spunila, nej? »Zdaj sem fejst, fejst vesela, zdaj že leko mrdjém, istino zdaj me pa že nika ne boli pa teži, tau je vejn zato, ka Baugi ka sem oblübila, tisto sem uresničila.« - Terezija Korpič, vij ste hčerka, ka vi k taumi križi povejte, ka ga je vaša mati dala postaviti? »Moja mati je fejst betežna bila pa kak je doktor pravo, tau je velki čüdež, ka je ona tau preživela. Moja mati je dosta boga molila, aj njej Baug pomaga, pa je pomago. Ona je tau v cejlo življenji v sebi nosila, pri sedemdesetom leti je znauva raka dobila pa tistoga je tö premagala. Ona je tau tiho željo mejla že dugo lejt, samo nikdar je nej bila prilika pa nikdar nej bilau pejnaz. Zdaj gda je v davetdeseto leto staupila, je prajla, ka zavolo tauga, ka v telko nevauli je vsigdar skaus prišla pa tau samo zato, ka Baug njej je vsigdar pomago. Tau smo si mi vsigdar gučali doma pa zmišlavali, kak bi tau leko rejšili. Gnauk so gospaugd župnik prišli na spauved, pa te je ona tau željo njim zavüpala. Pa te so gospaud tau prajli, ka dobro. Če bi oni nej bili, te bi mi tau nej mogli uresnišiti. Oni so sposobni za vse pa so nam te na pomauč prišli. Moja mati se s tejm križom zahvali nazaj, nej je samo naš, te križ je namenjen nam vsem, šteri mamo svoje križe pa težave. Zato je tam pri cesti, aj se leko vsakši stavi, sto ške moliti pa Boga prositi za pomauč.« - Kelko časa je trbelo, ka se je napravo te križ? »Gospuad so začnili organizirati pa v ednom kedni smo ga napravli.« - Zaka je te križ malo ovakšen, kak tisti, štere so dotejga mau postavlali? »Ta ideja je bila gospauda župnika, oni so prajli, ka te križ de ovakši kak vsepovsedik, tašuga nindrik nede. Tau steblo je bilau pripelano iz Šülinec, tam so župnik niši hrast sekali, šteri je tri vrekov emo, pa tau se je njim te škoda vidlo, ka bi oni tau vküpzožagali. Tak so prajli, ka mogauče ka s tauga gnauk nika bau, pa potejm njim je na misli prišlo, ka bi bilau, če bi s toga napravli te križ. Tak bilau, križ so delali na farofi, z Madžarske je prišo eden hišni tišlar, šteri je že večkrat delo za župnika. Tam sta dva pomagala tauma tišlara obdelavati pa rušt naprajti, podobice smo pa mi küpili v Zalaegerszegi na Madžarskom. S Trdkove je gospaud Rogan delo slamnatno sterjo, štero je s prikaulicov sé pripelo. Kak je pravo, tau je njemi čast Mariji pa zavolo toga je nikanej računo. Gda so strejo pripelali, te so go goradjali na križ pa so ga začnili barvati.« - Kelko je vas bilau, gda se je križ svečo? »Leko povejmo, ka nin devetdesetpet lüdi je gvüšno bilau. Mati je fejst hvaležna vsakšoma, što je tam biu, dapa tau brez župnikovoga dela pa potrpljenja bi nikak nej bilau.« - Sto je tak lepau gorokinčo križ? »Tau se pa leko zdaj zahvalim sausedicam Regini pa Vrejti, štere sta plele tisti vejnec z raužami, ka smo ga na križ povesli. Zvün tauga bi se še rada zahvalila tistim tü, šteri so nam te pomagali, gda se je patan delo za križ.« - Ka baude potejm, sto de skrb emo na križ? »Za križ vsigdar tisti mora skrbeti, sto ga postavi, dapa kak sem že pravla, te križ je nej samo za nas postavlen, liki za vse, šteri tü živijo ali se stavijo pri njem. Zvün tauga ešče na tau moramo skrb meti, aj tista lučka, štera tam na križi gorí, aj nikdar ne vgasne, gnauk eden, gnauk drügi, kak leko tak mo go menjavali.« Karči Holec Terezija Jakič Križ stoji pri pauti, aj se leko pred njim vsakši stavi pa moli Srečanje s šolo Prosenjakovci Radi beremo Pred kratkim so v Monoštru praznovali 25 let Bralne značke v Porabju. Na slovesnosti so učenci porabskih šol govorili o tem, kaj berejo in zakaj radi berejo. Smo učenke 8. razreda na Dvojezični osnovni šoli Števanovci in že od prvega razreda naprej se pridno učimo slovenski jezik. Prihajamo iz porabskih družin, kjer od naših staršev in starih staršev vsak dan slišimo porabsko govorico, zato tudi v šoli dobro razumemo navodila učiteljev in snov, s katero se ukvarjamo pri urah slovenščine in pri spoznavanju slovenstva. V nižjih razredih smo pri urah slovenščine prebrale naslednje slovenske knjige: Mojca Pokrajculja, Peter Klepec, Muca Copatarica, Pekarna Mišmaš, Škrat Kuzma dobi nagrado, Pedenjped itn. Tudi tiste knjige, ki smo jih prejele v prejšnjih letih na srečanjih, kakršna je prireditev ob zaključku bralne značke, smo rade prebirale. Najbolj so nam ostale v spominu naslednje: Kako je Oskar postal detektiv, avtorja Andreja Rozmana Roze, Slovenske pravljice v stripu, avtorja Matjaža Schmidta, in še tista, ki je bila napisana v štirih jezikih: O Jakobu in muci Mici, avtorice Barbare Hanuš. Pri izbiranju gradiva za domače branje pa ne pozabimo tudi na porabske avtorje. Rade beremo slovenske pravljice iz Porabja iz knjige domačega učitelja Karla Krajcarja in Andovske zgodbe Karla Holeca. Te najraje pripovedujemo v narečju. Najbolj všeč pa nam je bila zgodba o škratu Kuzmi, ki smo jo obravnavali lani z gospo pedagoško asistentko Metko, ki prihaja k nam iz Slovenije. Naš učitelj Laci nas je neko uro pustil same z učiteljico Metko in škratom Kuzmo. Brez ene same madžarske besede nam je učiteljica Metka povedala zgodbo o porednem škratu. Zelo smo bile vesele, kajti čisto vse smo razumele. Škrat Kuzma se nam je tako priljubil, da kratek povzetek moramo deliti z vami. Škrat Kuzma je gozdni škrat, rjavkasto zelenkaste barve in se z nikomer ne druži. Nekoč se je odpravil v park, ki je bil na robu mesta, na škratje zborovanje. Na skrivaj ga je spremljala sraka. Škratje – to so izmišljena bitja, ki drugim nagajajo – so ga že čakali. Pet jih je bilo: frizerski, kuhinjski, tiskarski, zidarski in radijski. Nekaj jih je manjkalo, ker so imeli škratovske ošpice. Vsak škrat je moral poročati, kakšno škratovščino je ušpičil pretekli mesec. Na primer: Frizerski škrat je v lak za lase primešal lepilo, tako da so si vse stranke morale obriti glave. Zidarski škrat je zamenjal okna tako, da so se odpirala od zunaj. Škrat Kuzma pa je pomešal jajca iz petih različnih gnezd. In sraka, ki je prisluškovala, je takoj vedela, zakaj so bili njeni mladiči nemogoči. Nato so imeli družabni večer in podelili so tudi nagrado za najboljšo škratovščino. Zmagal je Kuzma. Dobil je šopek čarobnih rdečih jagod, ki jih nikoli ne zmanjka. Sraka se mu je maščevala tako, da mu je skupaj z veverico in ježem ukradla šopek jagod. Kuzma je bil jezen in žalosten. Iz zgodbe smo se naučile, da ne smemo početi grdih reči, ker se nam bo to maščevalo. Vsaka prebrana knjiga nosi kakšno sporočilo, ki nam pomaga na poti našega odraščanja, zato bomo še naprej pridno brale. Annamaria Ropoš, Kristina Žökš in Monika Domjan Moje najljubše branje Rad berem slovenske in madžarske knjige. Imam jih res veliko. V madžarščini so mi posebej všeč zabavne zgodbe o miš-ku Geronimu, v slovenščini pa pesmi Andreja Rozmana Roze. Ko še nisem znal brati, mi je Rozine pesmi brala mamica, velikokrat sem jih poslušal tudi na CD-ju in ob njih plesal in se zelo zabaval. Najbolj všeč mi je pesem z naslovom Ustrahavanka. Lani sem na tekmovanju recitiral Rozino pesmico Mandarina in zmagal. Kaj mislite, zakaj so mi všeč Rozine pesmi? Zato, ker so zabavne in niso otročje. Zelo sem vesel, da bom pesnika Andreja Rozmana Rozo danes spoznal. Samuel Bekő, 4. c-razred, OŠ Monošter 18. marca so našo šolo obiskali učenci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci. Sodelovanje se je začelo tako, da so iz Moravskih Toplic poiskali Anico Salai, ki je vodja naše folklorne skupine, in seveda tudi folklorno skupino. Oni imajo projekt in so imeli željo, da bi sodelovali z nami. Prvi skupni program se je odvijal na naši šoli. Naši gostje so prispeli okrog 10. ure. Najprej smo jim pokazali našo majhno šolo. Potem smo jih peljali v graničarski muzej. Muzej se jim je zdel zelo zanimiv. Moram reči, dečkov je bilo več in njih so zanimale puške, pištole in tudi vojaška vozila. Med tem se je v kulturnem domu že začela delavnica. Učenci so lahko izbirali, kaj bi radi delali. Nekateri so delali cvetlice iz papirja, drugi pa okrasili jajca s pleteno slamo. Lahko smo opazovali, kakšne pridne roke in prste imajo ne samo deklice, temveč tudi fantje. Po kosilu so folkloristi oblekli svoje noše in okrog dveh se je na odru začel njihov nastop. Učenci iz Prosenjakovec so nam zaplesali madžarske plese. Naši najmanjši folkloristi so prvič nastopili in so doživeli veliki aplavz. Tudi starejša skupina je bila zelo pridna in lepo zaplesala svoj splet. Preden so se naši gostje poslovili, so se učenci malo igrali v telovadnici. Program se bo nadaljeval 26. aprila, ko bomo vrnili obisk in nastop. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Upam, da je srečanje bilo prijetno in so se učenci iz Prosenjakovec z lepimi spomini vrnili domov. Agica Holec ravnateljica Annamaria Ropoš, Kristina Žökš, Monika Domjan Prosenjakovska folklora na števanovskem odru Samuel Bekő PETEK, 05.04.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.20 BISERGORA: VSAK OB SVOJEM ČASU, LUTK. NAN., 10.35 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 11.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 MI ZNAMO: ŠKAMPOVA JUHA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.00 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.05 ALEKS V VODI, RIS., 16.10 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 MOJA SOBA: MAŠA IN URŠA, 18.30 LEONARDO: ŽELVA, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 05.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST TADEJ HORVAT, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 15.45 RAD IGRAM NOGOMET, 16.15 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 TRGOVANJE Z UMETNINAMI – VIR FINANCIRANJA TERORIZMA, DOK. ODD., 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV, DOK. SER., 20.45 MIRANDA, ANG. NAN., 21.15 SAMOHRANILEC, ANG. NAD., 22.10 PREROK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 06.04.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE, ODD. ZA GLUHONEME, 7.25 ALI ME POZNAŠ, ODD. ZA GLUHONEME, 7.30 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.45 BIBA SE GIBA, RIS., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.30 KULTURNI BRLOG, 8.35 OPRAVILA, 8.40 PRI BABICI, 8.45 BINE, LUTK. NAN., 9.05 FIRBCOLOGI, ODD. ZA OTROKE, 9.30 BUKVOŽER, OTR. ODD., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 INFODROM, 10.30 DVORIŠČE, ANIMIRANI FILM, 10.55 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 11.25 JAZ IN MOJ DEŽNIK, BRAZ. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 ODKRITO, POGOVORNA ODDAJA, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA, 17.15 NA VRTU, 17.40 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI, 18.30 OZARE, 18.40 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 PREDSEDNIŠKA IGRA, AM. FILM, 23.20 POROČILA, 23.50 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.45 OZARE, 0.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL SOBOTA, 06.04.2013, II. SPORED TVS 8.00 SKOZI ČAS, 8.30 DVANAJST: FELICITAS HOPPE, 9.35 POSEBNA PONUDBA, 9.55 SLOVENSKI UTRINKI, 10.30 POGLEDI SLOVENIJE, 12.00 PISAVE: IRVINE WELSH, SUZANA TRATNIK, 12.30 OSMI DAN, 13.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: FENERBAHČE : LAZIO, 14.45 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 15.20 KOŠARKO ČUTIM, 16.05 EPIC 2012, 16.55 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO (M): KRKA : UNION OLIMPIJA, 18.45 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M): SLOVENIJA : ISLANDIJA, 19.55 NOGOMET - PRVA LIGA TELEKOM: DOMŽALE : MURA, 21.50 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.30 ŠUTO ORIZARI - OBLJUBLJENA DEŽELA, DOK. FILM, 23.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.00 NA LEPŠE, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 07.04.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE IHAN, 10.55 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.00 NOVA VARUŠKA, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DEKAMERON: O ŽENSKI ZVESTOBI, NANIZANKA, 17.55 IGRALCI BREZ MASKE - JANEZ VAJEVEC, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 21.00 JE RES?, 22.00 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.05 LUTHER, ANG. NAD., 0.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 07.04.2013, II. SPORED TVS 7.50 SKOZI ČAS, 8.15 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.20 TURBULENCA, 10.00 GLASBENA MATINEJA, 10.00 24. TEKMOVANJE ZA VELIKO ZBOROVSKO NAGRADO EVROPE - GRAND PRIX, 11.40 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST IVAN FERČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 12.10 SLOVENCI PO SVETU: EGIPTOLOGINJA IRIS MEŠKO, 12.50 RAD IGRAM NOGOMET, 13.20 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: REVIJA, 15.55 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M), 17.55 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M): ISLANDIJA : SLOVENIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 NAFTA, VODA, PLIN, DOK. FELJTON, 21.20 USODNA ZMOTA, DOK. ODD., 22.40 VUČKO, KRATKI FILM, 23.00 PAVLE, KRATKI FILM, 23.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 08.04.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: SPRETNOST, ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 NOČKO: J.W.GRIMM: ŠPICPARKELJC, OTR. SER., 10.55 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.15 POTEPANJA: NEKAJ DNI V SLOVENSKI VOJSKI, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: SHIZOFRENIJA, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 FRAČJI DOL, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: APRILSKO VREME, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 NA LEPŠE, 15.20 JE RES?, 16.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.35 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV, DOK. SER., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.05 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: NOČ NAD BERLINOM, NEMŠKI FILM, 21.50 IRENE HUSS II.: POD OKRILJEM TEME, ŠVED. NAD., 23.25 RAZRED ZASE: DRUGAČNA ŠOLA, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 09.04.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ: APRILSKO VREME, 10.40 KULTURNI BRLOG, 10.45 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POLETNI DAN NA KMETIJI, 11.15 ODDAJA ZA OTROKE, 11.35 POD KLOBUKOM: GLASBA 60-IH, 12.20 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.10 BINE: RAZISKOVANJE, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 RISANKA, 18.35 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 20.55 V GUANTANAMSKI PASTI, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 JE RES?, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 09.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.00 GLASNIK, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: OLJKA, DOK. SER., 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: AMERICANA, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NA UTRIP SRCA, 20.30 ROMEO V SOVJETSKI ZVEZI: ZGODOVINA NEKEGA BALETA, DOK. FILM, 21.20 S. PROKOFJEV – J. C. BLAVIER: PEPELKA, PLEŠETA ANA KLAŠNJA IN LUKAS ZUSCHLAG, 21.30 TUJKA, NEMŠKI FILM, 23.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 10.04.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: RAZISKOVANJE, LUTK. NAN., 10.30 ZLATKO ZAKLADKO: MOZIRSKI GAJ, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 11.25 IMPRO TV, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 V GUANTANAMSKI PASTI, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.40 RISANKA, 18.50 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: DEDIŠČINA, PALESTINSKI FILM, 21.35 SREČNO POT NEDIM, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLASBENI VEČER, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SREDA, 10.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.50 IGRALCI BREZ MASKE - JANEZ VAJEVEC, 14.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 15.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.35 NA VRTU, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE, POLFINALE: TRIGLAV : MARIBOR, 18.20 MOSTOVI - HIDAK, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 SKLADATELJ V VOJAŠKI UNIFORMI - UTRINKI O RISTU SAVINU, 21.00 R. SAVIN: ČAJNA PUNČKA, ODLOMKI IZ BALETA - ORKESTER SF IN ALEKSANDAR SPASIĆ, 21.30 BRAVO ORKESTER!: SIMFONIČNI ORKESTER RTVS, IGOR MITROVIČ IN BENJAMIN BAYL - A. SALIERI, J. S. BACH, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 SRAMOTA, AVSTRAL. FILM, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 11.04.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 10.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.30 MOJA SOBA: MAŠA IN URŠA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 11.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 13.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 15.40 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 16.05 MUZIKAJETO: AMERICANA, GLASBENA ODDAJA, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI, DOK. SER., 18.15 ŽREBANJE DETELJICE, 18.25 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M), 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA, 22.55 DEDIŠČINA EVROPE: JOSÉ IN PILAR, PORTUGALSKO-ŠPANSKI DOKUMENTARNI FILM, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu