Dopisi. Iz Teharjev. (Pogreb. — Surov beri5.) 2. avgusta smo pokopali atarosto Tebarske srenje, Franca Ostrožnik-a, po doma5e Turka. Rajni za- služi zavoljo svoje starosti, svoje zna5ajnoati, svoje poštenoati, in zavoljo vec drugih dobrih laatnosti 6aatni spominek v nSlov. Goapodarju". — Rodil ae je f Fr. 0. v Tebai-jib 1. 1794. je doživel tedaj 82. leto. Njegovi stariši so ga poslali v Celje v šolo. Da bi ae nemškega jezika bolj nauSil, šel je na Koroško. Govoril je nemško čisto pravilno. Ko je po svojih stariših gospodarstvo prevzel, imel je oatarijo. Le dobro kaplico je on točil; in kdor je botel kaj poatenega piti, rekel je npojdimo k Turku". Kar pa njega kot oštirja posebno odlikuje, je to, da se pri njem niao zbirali pote- puhi in vlačugarji; kajti ojatro je gledal na lep red in kraSansko zadržanje pri svoji družini, pa tudi pri svojih goatib; tepeža pri njeui ni bilo nikdar. Rad ja pripovedoval od francoske vojske, o hudib letih itd. Pri svoji marljivosti in zmer- nosti si je s pomo6jo svojib dveh skrbnih žen pri- pravil lepega premoženja. Prva mu je umrla že 1. 1823, zapustivaa mu troje otrok; druga še živi in je 76 let stara. — Poleg svojega bogastva ostal je Fr. 0. vedno prost in ponižen. Še celd v obleki je apoštoval svoje dede ; vedno se je nosil in oblacil po atari šegi. Zavoljo svoje znacajnosti in poštenja pri njegovej hiši so ga duhovni radi  obiskali. Tudi rajni vladika Slomšek, celjski opat  Vodušek in drugi so radi k ujemu prihajali. —  Bil je rajnki tudi Teharski župan celih 10 let — in to v viharnih letih 1848—1858. Nikdar ni bilo  v Teharjih tako lepega mira. Pod njegovim žu-  pan8tvom ni bilo slišati o pono6nih pobojib, kakor  dandanašnji. Hodil je sam na patrolo in ako je  za kake vla5uge zvedel, ni miroval, dokler jih ni  iz srenje spravil. Njegovi bistroumnosti, žitvovalni  delavnosti, in stanovitnosti se ima Teharska srenja  zahvaliti za lepo premoženje, ki ga je dobila pri gruntnem odkupovanju. — Ni5 ni on tako črtil,  kakor baha5e. ,,Le ponižni bodimo", je re- kel. V sili je rad vsakemu pomagal. Bil je zvest Katolican. Ko ni ve6 niogel v ceikev, dal ae je doma večkiat 8 sv. zakiamenti prevideti. Blizu eno leto ni mogel ve5 iz postelje. Trpel je veliko. pa ves ndan v voljo božjo. VeSkrat je pokazal na božje razpelo, reko6: nTa uii bo pomagal." Na njegovi gomili žaluje razun žene petero še živih otrok, ve5 vnukov in vniči6ev. Bodi mu zemljica lahka!. Še nekaj. Tebarski g. katebet je ve5 nemarnih šolarjev v šoli pridržal, da bi 86 ucili. Med njimi se znajde tudi bčer tebarakega ar. beriča, kteri v šolskem poslopju stanuje. Ko o poldne otroka ni domu, poda se berič v aolsko sobo, pokliče svojo hčerko, in re6e drugim zaprtim šolarjem, naj grejo iz šole, kajti kaplan nima pravice aolarjev zapirati. Ko ga g. kaplan popraaajo, je li to resnica, in ako je, kdo mu je dal pravico, zadrl se je nad njimi, kakor besna zverjad, rekoč, da njegovega otroka ne smeje nikdo zapreti, ker je nedulžno, in ako bi 8e to zgodilo, mora uenik pri njem biti itd. Protil je s peatmi, vrešal, klel, tolkel, in ropotal, kakor divjak — vse v pri6o šolarjev! — Toda kaj ho5emo s storom — štor je iu ostane ator. Iz Ormuža. (Volitve.) [Konec.] Pri volitvi vel. poseatva je več naaih volilcev izostalo, ve6im pa nemcursko seatavljena komisija ni pustila voliti, akopram so imeli po postavi volilno pravico in ker ao nem5urji imeli polne pešice in polne ^škramplje1' pooblaetil, smo oatali Slovenci v manjšini. — Dru- gače tudi nismo pričakovali, ker še, kar okrajni zastopi životarijo, Slovenci v Oimužkem okraju v skupini velk. poseatva zmagali nismo, vendar pa smemo po vaej pravici reči: Ko bi se postavno delalo, zmagali bi! Po volitvi v skupini velk. posestva se je vršila volitev za mesto Ormuž in trg Središ6e. — Kakor smo uže naprej vedeli, je volil Ormuž 5 nemSurjev, a Središče 5 narodnjakov. — Nem5uraka stranka baš v Središču ne bo naala tako hitro tal za 8e, v to nam je dokaz narodni značaj, Središkega trga. KoneSno je bila volitev v skupini kmetskih občin in amo vkljub groznemu pritisku nemčurjev zmagali. Kako je nem6urska svojat razsajala, se mi grdi pojaaniti. Glavna agitacija je bila od nemčurjev zoper našega g. dr. Geršaka. Kada je rekel: ce bo g. G. voljen, potem jaz izstopim iz okr. zastopa, ter je tako volilce strašil, kakor da bi res brez nmogo6neža" Kadaja Ormužki okraj ae takoj pogreznil. — Trgovec Dirmayr, kateri avojib bramov, svojib deuarjev Bog me nima nemčurjeni zabvaliti, je godrnjal, da le ena lastovica ae nebi v okr. ognezdila, drugaSe bi bilo vse prav. Kričali ao vedno: Dr. G. ne in dubovnov ne, drugo vae, kar koli. — No nemSurji ved6, da, ker je g. Dr. G. voljen, se reči za nemSursko stranko ne bodo tako cvetoSe razvijale, in to nam je glavna ree. Osebnega natolcevanja na dr. G. ne omen- jam; čudimo sele, da so naai nemčurji tako npravi6nia, da privolijo V8em atanoin, trgovcem, u6iteljem, uradnikom, rokodelcem in drugim sedeže v okr. zaatopu, le dubovnikom ne. — No seveda; dubovnik se ne tnore meriti z znanostjo ter z gospodaratvom, kakoršnega zruorejo 0. mnžki Rauschli, barvarji in drugi neru6urski mogotci?! Da bi nemčuiji iožej z 8vo)imi prodrli, so volilcem bvalili g. Kadaja, ki ima v Gradcu pri gospodi, ter v Be5u pri ceaarju mnogo prijateljev, od kteiih Kada za naš okraj mnogo dobi. Jako bi nam ustregli uemčurji, ko bi nam podaii nialo poročilo o teh darih, ki na priproanjo Kadaja kar le lezejo v naš okraj. Rekli so, kako dobro je dosedauji nemčurski okr. zastop goepodaril, ker je 10.000 gld. prihranil in ki ležijo v Graški hranilnici. No če je to dobro gospodarstvo, potem pa5 ne vemo ve6, kako bi se dobro gospodarilo. — Navrgli so nam dačnih priklad veliko več, kakor bi jib potrebovali in ta priklada se je z da6o vred tako ostro tirjala, da je ve5krat bila kaka nžuta", kaka pdimau in kak r5unjek" na bobnu. Iu te priklade so pa dali v brauiluico, in to zgo.l tega, da bi se hvaliaali, kaki dobri gospodarji da so, ter da bi jib potem okraj zopet volil. In ta denar so poslali v Gradec v branilnico proti 5°/0 obreati, a naš kmet, ki je k tej prikladi mnogoteri krvavo zasluženi vinar plačati moral, on ne dobi niti nfenika" na posodo in 6e dobi, mora oderuhom po 10°/0 obiesti pla5evati. — To je tedaj tiato dobio goapodarstvo neničurstva, ki je iz našega okraja izžmikalo 10.000 gld. ter odposlalo v Gradec, in naj naš nemčurski okr. zaatop le tako ndobro" gospodari, potem si zamoremo na par let drugih izžmikanib in od kmeta težko odrajtanih priklad v znesku 10.000 gld. v Grački hranilnice pogledati, iu tako bomo imeli v Gradcu polne kase, a doma prazne »lajte". - Od sv. Martina pod Mariborom. (Pobalinsko razsajanje.) Tukaj je nedavno bila gostija, ker je priletni, od farmanov spoštovani, cerkveni ključar oskrbovanje gospodarstva naložil ramam Bvojega sina, ki si je v sosedni fari poiakal zvesto tovaršico in skrbno gospodinjo. Povabljeni goatje so bili židane volje. Ko so se pa na ve5er razali, in so domači ljudje se pripravljali k počivanju, priloma8tili so predrzni nepovabljeni gostje, ter so z divjim brupom tiijali pijače, da bi si svoje požreane nkrofe" namočili. — To je pa zares nesramna požreanost. — Ker se njibovemu neopravičeneruu neotesanemu tirjanju ni mogio bitro ustreči, 80 ti ponočni klateži bteli v klet vlomiti, so okoli hiše streljali in šipe na oknib vbijali, da je gioza in strah obišla bišne prebivalce. Navadno se tudi surovi pobalinaki paglavci ob priložnosti, kedar se v arenji obbaja gostija, radi zneaejo nad svojim bližnjim, do kterega iinajo ,,pik", pa včaaih naletijo na kakega nedolžnega človeka, in lebko se pripeti uajveča nesi'e5a. Taka uesreča bi se tudi pii tej priložnosti skoro zgodila. Ker je natnreč na den poroke proti ve6ern prece.j deže^alo, je viničar nevestinega o6eta dežuike uesel Dekti-riru gostom, da bi l<>žej prišli na nvoj dom. In ko mirno po cesti koraka, planejo 3 8tekl|a6i na njega, ter vsak % debelim hlodotn po njem niahne. Le, ko so spoznaii, da nino na pravega zadeli, so rekli: nptlstmio ga, nej ti pravi". Kako bi 66 tukaj lebku zgodila vnebovpijoŠa krivica, da bi majhni otio6i6i zgubili očeta, ki jim z žali evojih rok skrbi za vsakdajni živež, in bi postali uboge sirote. To naglo napadanje spričuje, da so oni tiije razboiniški suroveži grozovenski strahopetneži, ker že toliko srčuosti niso imeli, da bi se poprej prepričali, kdo tiati edini 51ovek je, ki po cesti gre, in nad kterim nameravajo svojo zverinsko delo pobijanja doprineati. Človek, ki bi iz daljnega kraja, kjer se take surovosti ne godijo, priael iu med take razbojnike padel, bi lebko mislil, da je zašel med Pesjanarje! Mlajina prihaja povsod čedalje bol.j surova, neotesana in ni videti, da bi botlo brž boljše biti! Iz Loč pri Konjicah. (Srenjake in šolske zmeanjave.) Prav si imel, dragi nam nSlov. Go8p.", ko si predzadnj'5 poročal, kako budo in nedostojno je, 6e imajo po mnogih krajih preveS učiteljev, med tem, ko drugod nobenega ni. Kmet plačuje vendar povsod veliko za šole. Pri naa imamo sedaj budo aolako praako in zmešnjave po srenjah in pri aoli. To pa zato, ker ho5ejo nekateri glavači naruesto stare, ae dobre, staviti novo, nepotrebno šolo in sicer na prostoru, kamor šolsko poslopje nikakor ne Rodi. Kriv je temu najve5 župan Franc Kokol. Človek je doma iz Ponkve, kder je za očetom zabajal na železnico delat. Rajni dekan Keae so mu pomagali do boljšega krubeka, ker 80 ga dali za učitelja se izučit. Kot podučitelj je priael k nam v Lo5e pred kakimi 15 leti. Bil je iz prva priden in se je tudi pri nas naatanil vzeouai za svojo ženo Slaneevo udovo. Toda 51ovek je od prejane poti dale5 zaael zlasti po branju slabih novin n. pr. nDer Freimiitbige" pijanega prekucuha Zimmermanna. Ločani so Kokola izvolili za župana, ker še ga niao prav spoznali, a sedaj ga že poznajo. Sedaj pri naa kteribodi ve razložiti, kaj pomeni turška beaeda: paaa. Tri osebe so v Ločah, rekel bi trojica, toda ni6 menje kakor sveta, ki delajo in imenujejo 5 a s t n e si euj5ane. Prva oaeba je župan Kokol, ki v cerkev na kor pride, kedar pred altarjem kaka neveata stoji. Druga oseba je Possek, ki bi prav za prav imel veljati za prvo. Kajti cela kopica mu takih je, ki zamorejo klicati: o5e naa, daj nam dues nas V8akdanji kruh. Tretja oseba je Schmidt, ki baje pravi, da bi raji budiča videl, kakor pa cerkvo. Ti trije sedaj gospodarijo v Lo6ah. Lani ao najlepso kmetijo Železnik razpiodali. Najboljši del 80 med seboj razdelili in sedaj bi nas radi pmilili, iz tamoanje nštale" postaviti novo, diago šolo, Seravno imamo itak že v Ločah dobro in dosti veliko šolo. Tako silenje je tem bolj hudo, ker vaakdo zna, da kmetje nimarao denarjev. Še prete6eno zimo so se milodari delili po to6i poškodovanim poaestnikom. Tudi je rea goropadno atariše siliti, da bi tje svoje otroke pošiljali, kamor uanogokrat ae («diaa5en 61ovek priti ne more zavolj pievelike vode. Sicer pa pravi vaak pametujak, katerikoli vidi naao sedanjo šolo, da je vsak krajcar zapravljen in potrata, kateri ae obrne za stavIjenje novega šolskega poalopja, pa5 pa se vsak 6udi, kedar pogieda v našo cerkvo, posebno pa, če stopi v podirajoSi se farovž. Razun Kokola in njegove svojati prizna to vsa fara, vsi poatenjaki v njej, a ti ae sedaj kot rogovileži razupijajo in — zapirajo. Ko bi Kokol hotel iti vendar zopet dela iskat na železnico — Lo5ani bi tega bili neizmerno veaeli !