GrosuPlje (centrala) sP 908 KLASJE 2004 352(497.4 Iva ^120040157 , £ INA IVANČNA GORICA t; I TNINA PLAČANA PRI z 5 IVANČNA GORICA KNJIŽNICA GROSUPLJE ADAMIČEVA 15 1290 GROSUPLJE ia boru: -tj r~ Številka 8 letnik 1 O oktober 2004 LaMaS RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://yvww.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si ^^^8. POHOD PO ZA VRIČjEV/ JPOTI Uaqy , V ŠENTVIDU PRI STIČNI DNE: 17.10. 2004 prijave od 8 do io ure gostilna na klančku, štartnina 1000 sit - mlajši od 15 let 600 sit CILJ NA GRADIŠČU, kjer je v štartnino vključen: topli obrok. kostanj, mošt. za glasbo in dobro voljo poskrbljeno)!!! NOVA SESTAVA DRŽAVNEGA ZBORA ZMAGA s Posebno priznanje ob 50-letnici Livarja je dobil tudi "oče livarstva" v Ivančni Gorici Frari v svet Kraje Šentvid pri Stični www.intcralta.si IkTERALTA CVnOPSKO OKNO V SLOVCNSKI DOM Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, l'ax: 01/511 15 43 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja! SENČILA v#V^to ^ —------ t0W^W\^ w^w% Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Telita: 01/7878-266 IGNAC CUGEU ».p. Stična 102. na, Vrata Ivančna Gorica t«l./faks: 01/7878 535 gsm: 041/757 055 120040157,8 um OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA V OBČINI IVANČNA GORICA - 2. DEL Zaradi učinkovite implementaciji; zahtev iz direktiv Evropske Unije na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter zaradi doseganja standardov kakovosti okolja v predpisanih rokih je operativni program razdeljen v naslednje stopnje: • osnovni program, ki se nanaša na zahteve na območjih naselij ali delov naselij z obremenjenostjo: več kot 100.000 PE (populacijski evivalent - enota za obremenjevanje okolja, ki ga povzroči ena odrasla oseba); več kot 15.000 PE; med 2.000 in 15.000 PE; več kol 10.000 PE na občutljivih območjih; med 2.000 in 10.000 PE na občutljivih območjih in več kot 50 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 20 PE/ha oziroma več kot 10 PE/ha na občutljivih in vodovarstvenih območjih. Na območju občine je 25 tovrstnih aglomeracij (naselij, delov naselij ali združenih več naselij - kriteriji so bili razloženi v prejšnjem prispevku). Na priloženem zemljevidu so ta območja obarvana rdeče in označena kot obveza po zakonih. • 1. stopnja operativnega programa, ki dodatno vključuje območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo več kol 900 PE, če je gostota obremenjenosli več kot 8 PE/ha in ne gre za območja iz osnovne stopnje operativnega programa. Na območju občine ni tovrstnih aglomeracij. • 2. stopnja operativnega programa, ki dodatno vključuje območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 450 PE in 900 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 8 PE/ha in ne gre za območja iz osnovne stopnje operativnega programa. Sem sodijo tudi območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 450 in 900 PE ter gostoto obremenjenosti med 8 PE/ ha in 10 PE/ ha, ki so na občutljivih ali vodovarstvenih območjih. Na območju občine je ena tovrstna aglomeracija. Na priloženem zemljevidu je območje obarvano rdeče in označeno kot obveza po zakonih. • 3. stopnja operativnega programa, ki dodatno vključuje območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 50 PE in 450 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 8 PE/ha in ne gre za območja iz osnovne stopnje operativnega programa. Sem sodijo tudi območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 50 in 450 PE ter gostoto obremenjenosti med 8 PE/ ha in 10 PE/ ha, ki so na občutljivih ali vodovarstvenih območjih. Na območju občine je 12 tovrstnih aglomeracij. Na priloženem zemljevidu so ta območja obarvano zeleno in označena kot dodatni program po zakonih. Ta območja se lahko uvrstijo v realizacijo pred letom 2017, če je občina izpolnila ali ima zagotovljene finančne vire za izvedbo svojih obveznosti iz hierarhično višje posatavljenih stopenj programa. Dodatni program vključuje vsa preostala območja naselij ali delov naselij (vključno s posameznimi stavbami) z obremenjenostjo pod 50 PE in/ ali kjer je gostota obremenjenosti manj kot 8 PE/ha. Skladno z zakonodajo je edina obveznost občine do leta 2017 lokalna uporaba ustreznih (delujočih, tesnjenih in redno praznjenih!) grezničnih sistemov ali malih komunalnih čistilnih naprav, kar velja tudi za obveznosti iz 3. stopnje programa. Večje aglomeracije iz tega sklopa neobveznih aglomeracij so na priloženem zemljevidu obarvane modro in označene kot neobvezni program po zakonih. (se nadaljuje) Tekst in zemljevid: Bogdan Macarol k T'7?*r"" . • ) / i. / Shematični prikaz aglomeracij občine Ivančna Gorica glede na obveznost postavitve kanali-zaeije in čistilnih naprav za odpadne vode v obdobju do leta 2017 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah ( Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94,61/95,70/95,20/98,51/02 in 73/03) je Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica na seji dne 4.10.2004 sprejela POROČILO o izidu predčasnih volitev v svet Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični i. V Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični so bili v svet KS izvoljeni naslednji kandidati: Skupaj 1793 Glasovalo skupaj 1176 Neveljavne glasovnice 72 Udeležba 65,59 % Izvoljeni kandidati 1. Karol Jurij ROJEČ, roj.15.4.1937, Šentvid pri Stični 74 2. Metka BIJEC, roj. 28.4.1955, Šentvid pri Stični 23 3. Jože TOMAŽIČ, roj. 20.12.1945, Šentvid pri Stični 50b 4. Darko ANŽLOVAR, roj. 6.6.1977, Velike Češnjicc 10 5. Vera HRIBAR, roj. 18.8.1956, Veliki Kal 4a 6. Vera KUTNAR, roj. 26.3.1965, Zaboršt pri Šentvidu 6 7. Anton NOVAK, roj. 9.5.1941, Šentpavel na Dolenjskem 12 8. Vendel VAŠ, roj. 21.3.1944, Radohova vas 29 9. Stanislav ŽLOGAR, roj. 13.1.1943, Radohova vas 7, 10. Anton ŠRAJ, roj. 21.4.1953, Glogovica 13b, 11. Alojzij KASTELIC, roj.10.11.1979, Velike Pece la, 12. Fani TADINA, roj. 12.2.1959, Petrušnja vas 20, 13. Franc RUS, roj. 10.7.1958, Pristavlja vas 5,_ Izid volitev v svet KS objavi Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica v Uradnem listu Republike Slovenije ter v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. III. Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica izid volitev dostavi županu Občine Ivančna Gorica, ki v roku 20-ih dni skliče na novo izvoljeni svet na konstitutivno sejo. Št.: 00608-0003/2004 Ivančna Gorica, 4.10.2004 Predsednica Občinske volilne komisije Vlasta Polak, univ.dipl.iur.J.r. DRŽAVA BO POTROŠNIKU NALOŽILA ŠE EN DAVEK Se opravičujem, prispevek se lepše sliši. Domači urad za intelektualno lastnino je ravno čas poletnih dopustov in brezskrbnih počitniških dni izbral za javno razgrnitev predloga Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Prispevek oz. nadomestilo bomo plačevali praktično vsi, saj omenjena uredba določa plačilo nadomestila za vse pomnilniške medije in naprave, sposobne analogne in digitalne reprodukcije, ki jih lahko med drugim tudi zlorabimo za kopiranje intelektualne lastnine. Če le malo pomislimo, je vse polno teh naprav v slehernem gospodinjstvu. Zbrana sredstva od pobranih nadomestil si bodo razdelili domači skladatelji, avtorji in založniki, filmski ustvarjalci in vsi, ki naj bi zaradi rc-produciranja avtorskih vsebin utrpeli materialno škodo. Nadomestilo bomo plačevali za naprave, ki so sposobne analognega in digitalnega reprodu-ciranja avdio in video vsebin - kasetofon (600 SIT), videorekorder (900 SIT), CDRW in DVD R/RW/RAM zapisovalniki (900-2.000 SIT), MP3 predvajalniki z integrirano spominsko enoto (2.000 SIT) in tudi za mobilne telefone, dlančnike in ure, ki so sposobni predvajati MP3 datoteke (900 SIT). Nadomestilo pa gre celo širše - plačevali ga bomo tudi pri nakupu avdio in video kasete (15-90 SIT, odvisno od dolžine), CDR(RW) ter DVDR(RW/RAM) medijev (15-90 SIT), pri nakupu računalniškega trdega diska in spominskih kartic (CF, SD, MS ...), kijih najpogosteje uporabljamo pri digitalnih fotoaparatih. Prav tako niso izvzete naprave za fotokopiranje (2.000-8.000 SIT), optični čitalci (skenerji), naprave za faksira- nje in druge podobne naprave (1.500 SIT). Tudi fotokopije bodo obtežene s prispevkom enega oz. dveh tolarjev (črno-bcla oz. barvna kopija). Iz navedenih zneskov v primerjavi s priporočenimi prodajnimi cenami proizvodov lahko vidimo, da nekatera nadomestila dosežejo tudi četrtino cene proizvoda. Nadomestilo za reproduciranje bo tako bolj ali manj podražilo omenjene proizvode, saj prodajalci in proizvajalci tako visokih zneskov ne bodo mogli kompenzirati na račun svojih marž, ki so zaradi vse ostrejšega konkurenčnega boja vsak dan nižje. Kaj to pomeni za potrošnika? Po eni strani lahko nadomestilo, ki ga plačamo že pri nakupu naprave ali medija, razumemo kot neke vrste dovoljenje za sicer nedovoljeno kopiranje (pi-ratiziranje) avtorskih vsebin. Konec koncev smo kazen (nadomestilo) že plačali in tudi država nas ima vse za potencialne pirate, saj bomo prav vsi plačevali prispevek, ne glede na to, ali imamo s kupljenimi mediji in napravami kakšne skrite piratske namene ali ne. Ko tako razmišljam, kdo vse si bo razdelil naš denar, lahko zaključim, daje še najtežje določiti ustrezen ključ razdelitve sredstev. Največji delež bi zagotovo pripadal domačim avtorjem, katerih vsebine največ kopiramo (in predvajamo). To bi bila pravična razdelitev, ki pa bi najbolj nagradila najuspešnejše (tudi finančno) avtorje, tržno manj uspešne pa bi »kaznovala«. Sam dvomim o tem načinu delitve sredstev in predvidevam bolj socialni način razdeljevanja, ki bo pomagal preživeti komercialno manj uspešnim avtorjem, saj vsa kulturna srenja skupaj določa kulturno pestrost in raznolikost Slovenije. Dejstvo je, da bomo v kratkem začeli plačevati nadomestila, kar je še ena od mnogih, za potrošnika manj prijetnih, posledic vključitve v evropske integracije. Franc Fritz Murgelj Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, l'ax: 7869-401, e-mail: klasjc.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Natalija Pavlin, pomočnica odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Vcrbič; Računalniškapriprava: AMSET-Albin Macedonis.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročenih rokopisov in fotografij nc vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 1 LI VAR JE VEG A POL STOLETJA »Sem mislil, da bo vse skupaj zgorelo. Peč je bila v leseni šupi, kadilo sc je. Sploh nisem vedel, v kaj se spuščam. Peč je zdržala, priteklo je železo,« se spominja svojih livarskih začetkov France Kalar. »Tako se je rodil Livar,« šc doda. Osmega septembra 1954, torej pred 50 leti, je v majhni obrtni delavnici Franca Kalarja iz kupolnc peči prvič priteklo raztaljeno železo, in to celih 63 let po tistem, ko so na Dvoru pri Žužemberku ugasnile stare železarske peči. V 50 letih delovanja je podjetje iz majhne obrtne delavnice zraslo v največjo in sodobno slovensko livarno, ki s svojim delovanjem zaznamuje širši srednjeevropski prostor. Livar je obletnico obeležil s slavnostno akademijo in odprtjem nove proizvodne linije v Črnomlju. Od tedaj do danes je Livar zrasel v globalno družbo, ki zaposluje 670 ljudi. V letu 2003 je družba dosegla prihodek v višini 6,9 milijarde tolarjev. Družba, ki jo danes sestavljala sodobni livarni v Ivančni Gorici in Črnomlju, je največja slovenska livarna, zaposleni v Livarju pa proizvedejo 40 tisoč ton ulitkov na leto. Proizvodnjo od leta 2000 do danes so povečevali za več kot 40 odstotkov, nenehno pa povečujejo tudi prodajo. Družba v zadnjih letih posluje z dobičkom. Za leto 2004 načrtujejo prihodek v višini 7,8 milijarde tolarjev. Livarjev razvoj je danes usmerjen v proizvodnjo kakovostnih ulitkov iz sive in nodu-larne litine; le-te po želji kupcev tudi mehansko obdelajo. Livar je uspešen partner tudi v evropskih državah z bogato livarsko tradicijo, kot sta Italija in Avstrija, uspešno pa posluje v državah bivše Jugoslavije in vzhodnoevropskih državah. Livar, največje proizvodno podjetje v Ivančni Gorici in eno največjih v Črnomlju, je preživel prvega pol stoletja preizkušenj. Njegovo uspešnost nakazuje dejstvo, da se v svetu livarne pretežno zapirajo, »naš« Livar pa se ukvarja s prevelikimi naročili oz. s premajhnimi proizvodnimi kapacitetami. To kaže, da je strategija pravilno usmerjena in cilji sedanjega direktorja Stanislava Ostermana ter njegove ekipe pravilno zastavljeni. Spremljanje tehnoloških novosti, razvojna naravnanost, stalno strokovno izobraževanje ter izpopolnjevanje, skrb za zaposlene in skrb za okolje je tudi navzven razpoznaven model delovanja, ki vodi v poslovno odlično družbo z vsemi elementi socialnega in okolju prijaznega delovanja. Livar je tudi družba, ki želi postati še bolj prijazna svojemu neposrednemu okolju in ljudem z velikim zaposlitvenim potencialom, saj vsako leto uvedejo in zaposlijo vsaj deset pripravnikov, letos pa so ravno ob svojem jubileju podpisali 23 štipendijskih pogodb. Ob 50-letnici delovanja so v hotelu Kongo v Grosupljem pripravili slavnostno akademijo, na kateri so bili prisotni vsi, ki so kakorkoli sooblikovali podjetje do sedanje podobe - zaposleni, poslovni partnerji, župana Črnomlja in Ivančne Gorice ... Z živo sliko in besedo je bil predstavljen razvoj Livarja skozi čas, današnje delovanje in načrti za prihodnost, ki so jih tkali skozi plesne in glasbene uprizoritve (Josipa Lisac, Rožmarinke, D'Stroj, Vokalni kvartet Stična, Franc Kompare ...). Na slavnostni akademiji so podelili priznanja vsem, ki so v zgodovini Livarja postavili pomembnejše mejnike. Tako so poleg bivših in sedanjega direktorja priznanja prejeli še Franc Kalar, župan Jernej Lampret ter župan Andrej Fab-jan (Črnomelj). Veliko priznanje Livarju pa je s svojo čestitko in nagovorom izkazal premier Anton Rop. Vsa Livarjeva zgodba petdesetih let do današnjih dni je ujeta v besede in slike v jubilejni brošuri, ki jo je s sodelavci pripravila Darinka Porenta, direktorica kadrovsko splošnega sektorja, sočasno pa je zaživela tudi nova spletna podoba (www.livar.si). Franc Friiz Murgelj Franc Kalar - oče livarstva Franc Kalar bo 18. oktobra letos dopolnil 92. let. Kljub visoki starosti je čil gospod z neverjetnim spominom na dogodke, ki so botrovali začetku Livarstva v teh krajih. Kalar je leta 1937 na sedanji Livarjevi lokaciji odprl mehanično delavnico; po vojni leta 1945 jo je prevzela Kmetijska zadruga Ivančna Gorica, nekaj let zatem pa se je preimenovala v podjetje Agroser-vis. »Začeli smo po domače. V pretežni meri smo se ukvarjali s popravili kmetijske mehanizacije ter z opravljanjem servisnih uslug na tedaj skromnem številu avtomobilov in motorjev. V tistem času je bilo delovne sile veliko, dela pa zelo malo. Da hi preživeli, smo začeli razmišljati o nekakšni stalni proizvodnji,« pripoveduje Kalar zgodbo o tem, kako so sprejeli predlog Iva Cilihe in se odločili za livarstvo. Kmalu za tem je bila spomladi leta 1954 pri podjetju Avtoobnova kupljena peč - kupolka. Postavili so jo v napol zidani, napol leseni lopi ob osrednjem objektu tedanjega Agroscrvisa. Poceni je padla odločitev o vrsti izdelkov. Kalar pripoveduje, da seje »rešitev ponudila kar sama od sebe, saj so ravno v tem času gradili primarno vodovodno omrežje in so potrebovali veliko količino "žibo" spojk različnih dimenzij.« Da bi lahko naredili prvi liv, so morali kupiti še koks in napočil je težko pričakovani trenutek. »Vsi smo se 8. septembra 1954 zbrali v livarni. To je bil izreden dogodek za vse, ki smo kakorkoli sodelovali v pripravah. Z veliko nestrpnostjo smo čakali, kdaj se bo železo v peči stalilo. Nepozaben občutek je bil, koje po dobrih treh urah iz kupolke priteklo tekoče železo. Vlili smo vseh 26 pripravljenih kalupov in peč spraznili do konca. Se bolj nestrpno smo čakali večer, da so se kalupi toliko ohladili, da smo jih lahko razdrli. Uspeh je bil popoln, saj c LS Slovenska ljudska stranka ZAHVALA Vsem volivkam in volivcem v občini Ivančna Gorica, ki so na volitvah v Državni zbor 3. K). 2004 zaupali svoj glas Slovenski ljudski stranki in njeni kandidatki Mileni Vrhovec, se iskreno zahvaljujemo za podporo in zaupanje. V našem odboru izražamo zadovoljstvo nad doseženimi rezultati volitev, ki pomenijo pozitivne spremembe v Sloveniji. Zmagoviti stranki SDS in predsedniku Janezu Janši pa čestitamo k doseženemu rezultatu. Občinski odbor SLS Ivančna Gorica Si Nora sunenlia ■1 mm m Krščanska ljudska stranka HVALA ZA ZAUPANJE Državnozborskc volitve so za nami. Dočakali smo težko pričakovani »pomladni« dan. Rezultat je zelo tesen, zato v Novi Sloveniji upamo, da se bo izšlo najbolje, kar se da. Je pa res, da smo v Novi Sloveniji računali na boljši rezultat. Toda tokrat se je zgodil »bum« naše koalicijske partnerice SDS. Na to priložnost je slednja čakala 12 let. Zaradi tega jim še posebej čestitam. Izkazalo se je, da se splača čakati na pravi trenutek. Ker v Novi Sloveniji delamo na dolgi rok, se zavedamo, da bo tudi za nas napočil tak trenutek. Nekaj okusa zmage smo že okusili na evropski volit-i^flfep*"' / vah. Tokrat so volivci odločili drugače. Tistim pa, ki ste nam ostali zvesti, se osebno najlepše zahvaljujem za vaš glas. Tretje mesto v volilnem okraju je zelo dober rezultat. Takšnega bi si želeli tudi na državnem nivoju. Za to priložnost bomo morali počakati na naslednje državnozborskc volitve. V tem času pa nas čaka veliko odgovornega dela. Ne glede na rezultat in to, da se nekateri nismo uvrstili v Državni zbor, si bom prizadeval, da preko svojih kolegov, ki so tam, uresničim svoj volilni program. Za nas beseda še vedno velja. Ponosni smo, da smo del te pomladi, za katero upamo in se bomo trudili, da se ne prevesi v prerano jesen. Še enkrat najlepša hvala za vaše zaupanje. Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica WWW.IISI.SI so bili le štirje ulitki neuporabni,« pripoveduje Kalar zgodbo o rojstvu današnjega Livarja. Nekaj dni po prvem ulivanju so že pridobili prve stranke iz Ljubljane. Ko sta gospoda stopila v delavnico livarne, sta menila, da v teh prostorih ni moč narediti dobrega izdelka. Vendar jima je Kalar ponudil dogovor - pustita naj modele, ki jih bodo ulili naslednji dan, in če jih bodo poškodovali, bodo škodo tudi plačali. S sodelavci je še isti večer ulil modele. »Uspelo nam je. Ulitki so bili kakovostni. Odpeljal sem jih v Ljubljano in takoj prejel dobro plačilo za dobro opravljeno delo,« dodaja Kalar. V dobrih treh mesecih poskusne proizvodnje so tedensko ulivali do 400 kilogramov čislih odlitkov. Naročil je bilo vse več, zasluženi denar so vlagali v nadaljnji razvoj livarne, z marljivostjo so se hitro uveljavili in postali cenjeni v širšem prostoru. Nova proizvodna linija v Črnomlju Ob 50-letnici obstoja so v Proizvodnem centru Črnomelj odprli povsem novo proizvodno linijo. Nova formarska linija je popolnoma avtomatizirana, nadzira jo računalniški sistem. Skupaj z direktorjem Ostcrmanom je nov proizvodni obrat odprl dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. Skupaj z županoma občin Ivančna Gorica in Črnomelj, Jernejem Lampretom in Andrejem Fabjanom, so simbolično zagnali proizvodnjo v novem obratu, katerega investicijska vrednost znaša štiri milijone evrov. Pravzaprav je črnomaljska livarna še starejša, saj je začela delovati kot Lacknerjeva livarna takoj po prvi svetovni vojni. V Ivančni Gorici in Črnomlju na leto uli jejo in obdelajo 40.000 ton odlitkov iz sive in modularne litine, težkih od 300 gramov do 150 kilogramov. Novi del livarne v Črnomlju bo proizvodnjo povečal za 15.000 ton. Najbližji odjemalec Livarja v Črnomlju je črnomaljska tovarna Danfoss Compressors, izdelke pa dobavlja tudi novomeškemu Rcvozu, Elcktru itd. Potrebujejo jih v strojni industriji, industriji bele tehnike, kmetijske mehanizacije, armatur in v avtomobilski industriji. Livar namreč izdeluje nosilce motorjev, izpušne kolektorje, vztrajnike, ohišja ležajev, pesta, gredi, ojnice, ventile ter prirobnice. Župan občine Črnomelj Andrej Fabjanje na slovesni otvoritvi posodobljene jedrarne dejal, da »bo občina Črnomelj tudi v prihodnje podpirala razširitev in posodobitev proizvodnih kapacitet ter uvajanje sodobne proizvodne tehnologije, ki omogoča dvig ravni kakovosti in zniževanje proizvodnih stroškov ter je okolju prijazna.« FFM mi« £l«t>ii|u In katalizatorji katalizator +mon,oZa Preventiva: merjenje izpušnih plinov | ,990 izpušni sistemi in homologirani ^^^gaiaf^ katalizatorji za vse vrste vozil r ^ / ^^v^jr-* SERVIS Leskoškova cesta 9B, Ljubljana (nasproti carinske cone BTC) telefon 01 52 49 300. PROIZVODNJA Šentjurje 5a, 1296 Šentvid pri Stični telefon 01 787 40 92 e-pošta izpusnisistemi-laus@siol.net www.izpusnisistemi-laus.si Adamičeva 15 delovni čas PONEDELJEK - PETEK 8:00-12:00 13:00- 17.00 SOBOTA 8:00-12.00 10 MERCATOR ZE DECEMBRA Novi Mercatorjcv trgovski center, ki v teh dneh žc kaže obrise končnih gabaritov, bo že čez dobra dva meseca dobil končno podobo. Bo večji kot v Grosupljem in manjši kot v TC Mercator Trebnje. Po navedbah Marka Umbergerja, direktorja naložb in razvoja, bo novi Mecatorjev trgovski center stal na več kot 6.200 kvadratnih metrov velikem zemljišču, sama stavba pa bo zasedla dobrih 2.400 m2. Osrednja prodajalna v centru bo večji supermarket na dobrih 1.450 m2 skupne površine. Ponudbo centra bodo zaokrožili še trgovina z oblačili in modnimi dodatki Modiana, gostinski lokal Santana Coffe Shop in 6 najemniških lokalov. Vse trgovske površine bodo v pritličju objekta. Pred trgovskim centrom Ivančna Gorica je predvideno parkirišče s 83 parkirnimi mesti, od tega bo 29 nadkritih, 6 pa jih bo rezerviranih za invalide. Predvidena investicijska vrednost projekta znaša 1,2 milijarde tolarjev. Franc Fritz Murgelj BMMHfcHMHiMlMMi Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 126/2003 in 71/2004) ter Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2004 (Uradni list št. 17/04 z dne 24.02.2004) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SUBVENCIJ PRI PREUSMERITVI KMETIJ (EKOLOŠKA ALI INTEGRIRANA PROIZVODNJA) I. Sredstva proračuna so namenjena za subvencioniranje preusmeritve kmetij v okolju prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo, in sicer ekološko ali integrirano kmetijstvo, ki upošteva smernice Pravilnikov o integrirani ali ekološki pridelavi in predelavi na kmetijah. II. Skupni znesek sredstev, načrtovanih za subvencije, je 2.250.000,00 tolarjev. III. Upravičenci do subvencij so fizične osebe s slovenskim državljanstvom, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so lastniki, solastniki ali zakupniki (Priloga: zakupna pogodba za 10 let) najmanj 1,0 ha primerljivih kmetijskih površin, imajo stalno prebivališče v občini Ivančna Gorica in investirajo na območju občine Ivančna Gorica. Za 1 ha primerljive kmetijske površine se šteje: -1 ha njiv ali vrtov ali - 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali - 4 ha pašnikov ali - 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali - 8 ha gozdnih plantaž Upravičenci so kmetje, ki so vključeni v integrirano pridelavo sadja in zelenjave ter ekološko kmetovanje in to dokazujejo s potrdilom ali certifikatom. IV. Oblika dodeljevanja: Subvencije se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev, vendar največ v višini do 40 % upravičenih stroškov posameznega programa. Razliko do končne vsote plača lastnik. Višina dodeljenih sredstev je največ do 40% upravičenih stroškov nakupa orodja oz. strojev in naprav za ekološko oz. integrirano pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov, ali 40% upravičenih stroškov preureditve gospodarskih objektov za potrebe ekološke reje domačih živali (v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ur.l. RS, št. 31/2001 in 52/03). Kot dokazilo je treba pred izplačilom nepovratnih sredstev predložiti račune za obratna sredstva, naprave, opremo in orodje, ki upoštevajo pravila oziroma smernice slovenske ekološke in integrirane pridelave. V. Zahtevana dokumentacija: - pravilno in popolno izpolnjen obrazec, ki ga dobite na Občini Ivančna Gorica, - za investicijske naložbe: račun o plačilu projektne dokumentacije, račun o investicijskih vlaganjih, - mnenje Kmetijske svetovalne službe o pomenu naložbe za razvoj kmetije, dokazilo (certifikat) o vključenosti v kontrolo ekoloških ali integriranih kmetij, - dokazila o lastništvu: posestni list, pogodba o dolgoročnem zakupu (10 let), če se dela opravljajo na najetih površinah, - izjava o pridobljenih (nepridobljenih) javnih sredstvih državne pomoči za isti ukrep, - podpisan vzorec pogodbe. VI. Merila za pridobitev nepovratnih sredstev: Sredstva pridobijo upravičenci s prijavo najavili razpis. Upravičenci morajo biti lastniki, solastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč na območju občine, priloženo mora biti mnenje kmetijske svetovalne službe o pomenu naložbe za razvoj kmetije, dokazilo o vključenosti v kontrolo ekoloških ali integriranih kmetij in da imajo tržno proizvodnjo. Na podlagi pravočasno oddanih in popolnih vlog bo komisija opravila terenski ogled kmetij ter pripravila predlog o dodelitvi sredstev. Na podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi sredstev župan Občine Ivančna Gorica s sklepom. Zoper sklep lahko vlagatelj vloži pritožbo v roku, ki je določen, na župana Občine Ivančna Gorica. Pritožba se pošlje priporočeno po pošti. O pritožbi odloči župan, njegova odločitev je dokončna. VII. Upravičenci vložijo vloge za pridobitev subvencij z vsemi potrebnimi dokazili v roku 15 dni od dneva objave v občinskem glasilu Klasje na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica osebno, ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti. Upoštevane bodo samo pravočasno prispele vloge. VIII. Upravičenci bodo o dodelitvi subvencij obveščeni po opravljenem terenskem ogledu kmetij. Datum: 28. 9. 2004 OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret, prof, l.r. ZAČASNI NEURADNI VOLILNI REZULTATI VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR RS V 4. VOLILNI ENOTI, 3. VOLILNEMU OKRAJU Kandidat Stranka Število glasov Odstotek glasov 1. Janez Janša SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -SDS 8511 48,89 % 2. Janez Lesjak LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3264 18,75% 3. Andrej Sekirnik NSi - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1554 8,93 % 4. Milena Vrhovec SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 905 5,20 % 5. Jerica Mrzel ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 842 4,84 % 6. Jurij Gošnik SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 679 3,90 % 7. mag. Marko Glažar AS - AKTIVNA SLOVENIJA 624 3,58 % 8. Gregor Kovačič SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 202 1,16% 9.Ivan Frbežar DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS 186 1,07% 10. Nikolaj Erjavec GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZR ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE - ZNS, NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - NDS 118 0,68 % 11. Anton Kastelic SLOVENIJA JE NAŠA - SJN 116 0,67 % 12. Branka Fortuna JUNIJSKA LISTA 99 0,57 % 13. Martina Kralj SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 77 0,44 % 14. Vincencij Žafran ZELENI SLOVENIJE 60 0,34 % 15. Ida Turk DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 57 0,33 % 16. TihomirČule ZA PODJETNO SLOVENIJO 33 0,19% 17. Marjetka Svetek NAPREJ SLOVENIJA 27 0,16% 18. Samo Gombač SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 26 0,15% 19. Uroš Šepec STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 20 0,11 % 20. Jani Bencina ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO - ZDRUŽENI 10 0,06 % KEBER PRI MARKUU Aktualni minister za zdravje dr. Dušan Keber je v zadnjem tednu septembra obiskal očesno ordinacijo Optike Markelj v Grosuplju, da bi si ogledal, kako sta si podala roko zasebni in javni sektor. Podjetnik Franc Markelj je namreč za brezplačno uporabo očesne ordinacije skupaj z opremo odstopil Zdravstvenemu domu Grosuplje, ki je tako pridobil sodobno opremljen center za okuli-stične preglede in diagnostiko. V ordinaciji je ministra poleg gospoda Marklja pričakal tudi dr. Mervič, direktor Zdravstvenega doma Grosuplje, ki mu je razkazal prostore nove grosupeljske očesne ordinacije in obrazložil, da bo nova pridobitev dobrodošla predvsem lokalnim prebivalcem, saj seje čakalna doba za koncesijske okulistične preglede več kot prepolovila. Za uporabnike okuli-stičnih storitev seje poenostavilo tudi naročanje na preglede, saj se zdaj lahko naročajo vsak dan v delovnem času ordinacije na telefonsko številko 787-11-11, ki si jo je res lahko zapomniti. To je zagotovo zelo dober primer, kako lahko privatni kapital in javne storitve sodelujejo za dobro skupnosti. FFM ŽIVLJENJE V SOZVOČJU Z NARAVO Z veseljem ugotavljam, da vse več ljudi spoznava, kako se naša civilizacija odmika od življenja z naravo - življenja, ki je omogočilo preživetje mnogim generacijam prednamcev. Med uspešne bojevnike za ohranjanje narave in nenasilnega sobivanja z njo smemo vsekakor šteti Otilijo Grad Barle iz Temenice. Gospa Otilija si je pred slabim desetletjem v nekdanjem vinogradu na Debelem hribu uredila pravcato malo kmetijo, na kateri prideluje hrano povsem po naravni poti, brez kemičnih pripravkov, brez umetnih gnojil in drugih naravi neprijaznih sredstev. Na sonaravni način pridelano hrano, pridobljeno na majhni površini, porabi zase, viške pa proda na ekoloških tržnicah v Ljubljani in drugod po Sloveniji. V nekdanji zidanici si je uredila prostore, v katerih na izviren način pripravlja pridelke za uporabo. Vrt sodelovanja z naravo, kakor ga gospa Otilija imenuje, sem si ogledal z velikim zanimanjem in na koncu sklenil, dajo bom skušal po najboljših močeh posnemati. Otilija Grad Barle je upokojena predmetna učiteljica gospodinjstva in tehničnega pouka. Pozneje pa sije pridobila še naziv diplomirana permakulturna načtrovalka. Gospa Otilija vabi vse, ki jih njen način pridelovanje hrane in njen etični odnos do narave zanima, v svoj vrtiček. Tam vas bo poučila o vsem, kar vas bo zanimalo. Najavljene obiske bo sprejemala do svetega Martina, ki goduje sredi novembra. Tel.: 031 766 663 Naslov: Otilija Grad Barle Temenica 48 1296 Šentvid pri Stični Gospa Otilija v svojem ekološkem vrtu. ZOPET IMAMO DRŽAVNEGA PRVAKA V ORANJU Septembra so se v Brežicah na 48. državnem tekmovanju pomerili najboljši slovenski orači. Orali so v kategoriji plugov krajnikov, obračalnih plugov ter v skupni kategoriji oz. v seštevku oranja na strnišču in ledini, kjer so slavili Prekmurci. V kategoriji obračalnih plugov je bil letos najboljši naše gore list Janez Čebular iz Sada pri Šentvidu, tretje mesto pa si je prioral Anton Markovič iz Malega Crnela pri Ivančni Gorici. Jože Habjan je v kategoriji plugov krajnikov dosegel sicer nehvaležno četrto mesto, kar pa je vseeno vplivalo na lep dosežek v skupnem seštevku naših fantov, saj so ekipno dosegli tretje mesto. Čebular se bo naslednje leto udeležil svetovnega prvenstva oračev, ki bo na Češkem. Iskrene čestitke vsem oračem, ki so s svojo dobro voljo in pripravljenostjo ter zagnanostjo dosegli zavidljive rezultate. I. L. Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 126/2003 in 71/2004) ter Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2004 (Uradni list št. 17/04 z dne 24.02.2004) objavlja RAZPIS ZA DODELITEV ENKRATNE OBČINSKE POMOČI ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU KMETIJSTVA Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek razpisanih sredstev je 660.000,00 tolarjev. 2. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo dijaki, vpisani v srednješolske izobraževalne programe kmetijskih smeri, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. 3. Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno bivališče na območju občine Ivančna Gorica, - da so predvideni prevzemniki kmetije; to se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave lastnika kmetije o nasledstvu oziroma prevzemniku kmetije, kar z mnenjem potrdi kmetijska svetovalna služba. 4. Rok za prijavo na javni razpis za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje s področja kmetijstva je 15 dni od dneva objave v občinskem glasilu Klasje. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev denarne pomoči z vsemi zahtevanimi prilogami na naslov: OBČINA IVANČNA GORICA, Referat za kmetijstvo, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. 5. Prijavi na javni razpis za dodelitev enkratne občinske pomoči (obrazec!) mora biti priložena naslednja dokumentacija: - potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program, - pisna izjava lastnika kmetije o predvidenem prevzemu kmetije, - mnenje kmetijske svetovalne službe, - zadnje šolsko spričevalo (pozitivno), - podpisan vzorec pogodbe o koriščenju sredstev proračuna. 6. Župan Občine Ivančna Gorica bo sprejel sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči, ki bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 7. Informacije in navodila za vložitev prošenj dobijo prosilci na Občini Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica ali na telefonski številki 787-83-84, 787-83-85 int. 18. Datum: 28. 9. 2004 OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret, prof., l.r. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Enota Ivančna Gorica C. II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica Tel.:01/786-93-10 E - mail: kss.ivancna@lj.kgzs.si OBVESTILA KSS Kmetovalci, ki so pristopili k izvajanju SKOP programa v letošnjem letu, imajo možnost opraviti obvezno letno 3-urno izobraževanje v sredo, 6. oktobra 2004, v dvorani kulturnega doma v Medvodah, s pričetkom ob 11. uri. Izobraževanje bo mogoče opraviti tudi v kasnejših terminih, ki bodo določeni naknadno. Kmetijska svetovalna služba obvešča vse kmetovalce, ki pri svojem delu uporabljajo fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin, daje naslednji tečaj o pravilni uporabi FFS V Dobrunjah, Cesta II. grupe odr. 43 - 1261 Ljubljana, 26., 27. in 28. oktobra 2004. Za vse tiste, ki imajo namen, oddati vlogo za izvajanje EU standardov, je potrdilo o opravljenem tečaju iz FFS obvezna priloga. Prijave sprejema KSS Ivančna Gorica. Naslednji rok za uveljavljanje klavnih premij za oddano živino v mesecih september, oktober in november je od 1. do 15. decembra 2004 Kmetijska zadruga Stična 2.0.0. OKTOBRA V KMETIJSKO VRTNEM CENTRU IVANČNA GORICA (01/7887-624) MAČEHE PESEK IN ZEMLJA ZA 6MB0VE VSE ZA SAbJARSTVOIN mOOMMŠlVO SEMENSKA PŠENICA IN JEČMEN IMNia DOMAČIH PRMiOVALCE JABOLKA ZABOJ 15 KG : 1.500,00 SIT KROMPIR 10 KS : 350,00 SIT ČEBULA 10 KS : 470,00 SIT KOLERABA 5 KG : 490,00 SIT ZELJE 10 KG : 390,00 SIT PRIPOROČA SE KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA! čeva 15 23. vseslovensko srečanje mladih - Stična 2004 »HOČEMO VIDETI JEZUSA!« Pod geslom Hočemo videti Jezusa je 18. oktobra potekala Stična 2004, kakor običajno imenujemo vseslovensko srečanje mladih, ki se vsako tretjo soboto v septembru zberejo v okolici stiškega samostana. V bistvu je to srečanje praznovanje mladosti: tu mladi na njim lasten način doživijo, spoznajo in zaživijo vso pozitivnost svoje človeškosti, v kateri potem zaživi tudi oznanilo zanje; doživljajo pa tudi mladostno izkušnjo vere, ki jo mlad človek daje sovrstniku. Mladi v Stični doživijo veselje in lepoto občestva, se srečajo, spoznajo možnosti za ustvarjalno krščansko življenje mladih v domačem okolju, se srečajo s slovenskimi škofi ... Stična 2004 se je začela z dveurnim festivalom, na katerem je glasba ključni animacijski element, ki ga podpirajo gibi. Tu so se tudi letos izkazali Hitri polži, ki so s svojo animacijo uspeli v resnici razgibati množico mladih iz vse Slovenije. Da so videli, od kod so, so odgovarjali na posebno anketo, potem pa s ploskanjem pokazali, kje so na prireditvenem prostoru. Med festivalom so s pesmijo na oder priklicali tudi slovenske škofe. Koprskega pomožnega škofa dr. Jurija Bizjaka so zato, ker je velike postave, vprašali, kako on vidi mlade. Odgovoril je z nekoliko prirejenimi V njih so se srečali z Radiem Ognjišče, z glasbeno skupino Svetnik in Frančiškovo mladino. Tu je bila še delavnica o duhovnih poklicih in pogovor z mladimi Filipinci iz gibanja Mladi za Kristusa. Lahko so molili pred Najsvetejšim, se pogovarjali s škofom Jurijem Bizjakom, se srečali z mladimi invalidi, razmišljali o spolnosti; lahko so jih animirali živa glasba skupine Life Teen, misijonska delavnica, dve novinarski d.elavnici v izvedbi Radia Ognjišče in delavnica za duhovnike. Odvijala se je tudi ulična košarka ter delavnica o mladinski ulični vzgoji. Kar 13 delavnic pa je bilo na samostanskem travniku: pričevanje mladih staršev, o koreninah različnih odvisnosti, človeške stiske in prostovoljno delo, svetopisemskimi besedami: "Pogum, vsi mladi v deželi!" in požel velik aplavz. Med sv. mašo je mlade nagovoril koprski škof Metod Pirih in svoj nagovor končal z besedami: »V vas je neizmeren potencial dobrih in ustvarjalnih možnosti. V vas je malo preteklosti in veliko prihodnosti. Danes ima Kristusov obraz osem tisoč oblik in vi ste ga našli. Poglejte okrog sebe!« Popoldanski del se je začel malo po 14. uri. Mladi so se razdelili v 31 različnih delavnic. predstavitev šole za zakon, slovenske šole za animatorje, kako postaneš duhovnik in posledično kaplan, delavnica s skavti, nov misijon mladih, delavnica o poklicanosti, o življenju, ministrantska delavnica in delavnica s Slovensko vojsko. Ob 16. uri pa je bilo za sklep še rajanje ob pesmih, ki jih je zaigrala skupina Stična band. Tako se je končalo še eno tradicionalno srečanje mladih; pogled organizatorjev pa je že uprt proti naslednji izvedbi "Stične". LG SREČANJE PARAPLEGIKOV V ŠENTVIDU Ob 35-letnici Zveze paraplegikov Slovenije (ZPS) so na šentviškem letališču pripravili družabno srečanje, na katerem seje zbralo okoli 400 paraplegikov in tetraplegikov. V Zvezi je trenutno včlanjenih 975 članov in ob jubileju so jim pripravili srečanje, ki je bilo edino tako, odkar obstaja ZPS. Paraplegiki in tetraplegiki so se udeležili svete maše v baziliki v Stični ter si ogledali obnovljeni križni hodnik in verski muzej v cistercijan-ski opatiji. Popoldne so preživeli ob prijetnem klepetu in kulturnem programu, ki so ga pripravili domači folkloristi in pevci iz Šentvida. Najbolj pogumni so tudi poleteli z letali in mnogim je bila to enkratna, a tudi zelo prijetna izkušnja. Kot je malo v šali, malo zares povedal podpredsednik ZPS Dane Kastelic, je bil to dan, ko so paraplegiki poleteli v nebo. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik ZPS Ivan Peršak in župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. DONATORJI VSESLOVENSKEGA SREČANJA PARAPLEGIKOV SIR - PAK d.o.o., ESV Dremelj Jožko, CEMENTNI IZDELKI Roječ Anton, Pekarna Grosuplje d.d., Ansambel Krjavelj, Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid, Turistično društvo Šentvid, Pevsko društvi) Šentvid - plesna skupina VIDOVO, Pevski zbor Slavčki, Letalski klub Šentvid, TOPP d.o.o., KS Šentvid pri Stičnim, Občina Ivančna Gorica, Društvo upokojencev, KS Ivančna Gorica, Samostan Stična, Slovenski verski muzej, Zveza šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, BAR - THE PRINCE PUB, REKON d.o.o., UNIVERSAL, PIZZERIA KEGEUČEK, PESKOKOP PODSMREKA, d.o.o., AVTO KAVŠEK, SLAŠČIČARSTVO KOVAČIČ, RADIO ZELENI VAL ter Janez Kastelic in Tone Drab, ki sla predstavila Šentvid skozi zgodovino, Kastelic Jože, ki je skrbel za logistično izvedbo in Volkar Nuša, kije poskrbela za scenarij. SS PRIDELAVA IN NABIRANJE ZDRAVILNIH RASTLIN V OBČINI IVANČNA GORICA Danes, ko vsak na tak ali drugačen način išče zdrav način življenja, je vsaka pobuda za oživljanje zdravega načina življenja dobrodošla, še posebej, če govorimo o oživljanju tradicije nabiranja in gojenja zdravilnih rastlin, ki je v naši občini že od nekdaj močna. Odgovorni ljudje parka zdravilnih rastlin PLAVICA iz Dolenjskih Toplic so se pred kratkim odločili, da razširijo svojo dejavnost prikaza več kot 400 različnih zdravilnih rastlin (rož, grmovnic in dreves) še na nabiranje, pridelavo in proizvodnjo čajev, mazil itd. Večji del pridelave se bo v naslednjem letu tako zgodil na kmetiji Bio Plavica iz Zagradca (Domačija Videnič), ki jo oživljata Darja in Andrej Majes, naslednika prvega moža parka Plavica Jožeta Majesa. Cilj je, postaviti vzorčne nasade zdravilnih rož, namenjenih za pridelavo in prikaz, vse pod strogo ekološko kontrolo Bio Dara. Prenekateri občan naše občine se spomni, kako so včasih otroci po okoliških hribih nabirali zdravilne rože za odkup. Da ne omenjam spoštovanega Patra Ašiča, katerega znanje se širi tudi preko parka Plavica. Strokovni sodelavec parka in podpredsenik društva za zdravilne rastline Dolenjske, g. mag. Jože Kukman, že leta nadaljuje Ašičevo delo. Tako bo v zadnjem vikendu oktobra od petka do nedelje seminar o zdravljenju z zdravilnimi rastlinami, ki ga bo vodil g. Kukman (Prijave na tel.07 30 66 259). Plavica iz Dolenjskih Toplic in Bio Plavica iz Zagradca pa pri svojem delu iščeta in potrebujeta nabiralce ter sezonske in občasne delavce na polju. Cilj združenja Plavica je, vzgajati rastline po najvišjih EKO-standardih, in vsem vključenim v pridelavo zagotoviti nepozabna doživetja, kot jih poznamo še iz starih navad in običajev. Andrej Majes Več info: 040 237 569 ali 7886 815 ANVMJ RUS Šentvid pri Stični 97 a, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041 620 179, Fax: 01 780 00 05 POPRAVILA - VSEH VRST MOTORNIH ŽAG - KOSILNIC - MANJŠIH KMETIJSKIH STROJEV SREČANJE STANOVALCEV, SVOJCEV IN DELAVCEV V DOMU STAREJŠIH OBČANOV GROSUPUE organizirali drugo srečanje, ki smo ga posvetili tudi dvanajstletnici delovanja Doma starejših občanov Grosuplje. Ob tej priložnosti smo povabili tudi nekaj posebnih gostov. Med drugimi sta se našemu vabilu odzvala župana Občine Ivančna Gorica g. Lampret in Občine Grosuplje g. Lesjak. Ob zbiranju pod velikim šotorom pred domom nas je prevzel nastop Godbe Stična. Druženje s svojci ob zvokih ansambla Krjavelj, nastop mladega plesnega para in spretno vodenje programa g. Iztoka Perocija je zaokrožilo prelep dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. KJ V začetku septembra preteklega leta smo se prvič srečali na pikniku pred domom stanovalci, svojci in delavci. Bilo nam je lepo in razšli smo se z obljubo, da moramo to ponoviti vsako leto. V soboto, 11. septembra 2004, smo LJV R LIVAR d.d IVANČNA GORICA LIVARJEV EKOLOŠKI ODZIVNIK Skrb za okolje ni samo ena od glavnih usmeritev naše družbe, navedena v vseh dokumentih, ampak del našega vsakdana. Pomembno je, da se vsi zaposleni v Livarju, naši dobavitelji in vsi, ki se nahajajo na naši lokaciji, zavedajo kako lahko s svojim delom ugodno ali neugodno vplivajo na okolje ter kako lahko ta vpliv zmanjšajo. Želimo, da bi bilo naše delovanje čim manj moteče. Indikator uspešnosti vseh naših prizadevanj ter vodilo za nadaljnje ukrepe in izboljšave pa so prav gotovo odzivi najbližjega okolja na naše delovanje. S tem namenom smo v družbi Livar d.d. uvedli ekološki odzivnik s številko 01 7869 939, preko katerega lahko sporočite za vas moteče dejavnike, ki so posledica našega delovanja. K vsem pripombam bomo resno pristopili in jih poizkušali tudi odpraviti. Joža Jakopin W DAJMO BUCI NEKAJ VEC Že od nekdaj so, posebej otroci, radi oblikovali buče, vendar skoraj vedno le zato, da bi naredili strašilo. To radi delajo še danes. V uredništvu Klasja smo razmišljali in ugotovili, daje najbrž iz buče narediti narediti še kaj več. Z malo domišljije in kakšnim dodatkom lahko nastane celo mala umetnina. Odločili smo, da vas povabimo, da vi pokažete, koliko domišljije in spretnosti imate. Velikost buče ni pomembna. Pogoj, ki ga postavljamo, je pravzaprav samo eden: dodatki so lahko samo naravni. Recimo koren, repa, peteršilj in vse, kar raste na vrtu, v sadovnjaku in v gozdu. Ne sme pa biti raznih trakov, barvic ali kakih drugih plastičnih, kovinskih ali lesenih predmetov. Vaše umetnine bomo zbirali na Gradišču, v soboto, 16. oktobra, po 14. uri. Razstavo bomo pripravili v nedeljo, 17. oktobra, ob 14. uri tega dne pa bo razglasitev rezultatov tekmovanja. Posebna komisija bo ocenila vašo domišljijo in prizadevnost ter najboljšim podelila diplome in nagrade. Upoštevala bo tri kategorije: otroke iz vrtcev, šolarje in seveda vse starejše. Na Gradišče vabimo tudi vse, ki jih zanima, kaj vse je mogoče narediti iz buč. Uredništvu Klasja bodo tako in drugače pomagali: Občina Ivančna Gorica, Občinska Turistična zveza, Društvo podeželskih žena, Radio Zeleni val, in ne nazadnje gospod Maks Jerin iz Lavričeve koče. KONJENIŠKO TEKMOVANJE PO STRUŠKO-DOBREPOUSKI DOLINI Konjeniško društvo Struge, ki mu predseduje Peter Pugelj, je 11. septembra, na predzadnjo sončno poletno soboto, organiziralo amatersko športno konjeniško tekmovanje v treh kategorijah. Prva tekma je potekala čez drn in strn po strtiško-dobrepoljski dolini. Potem ko so pretekli prvo etapo, dvajset kilometrov, so morali konji opraviti preizkus vzdržljivosti, in že tu sta bila dva od dvanajstih tekmovalcev diskvalificirana. Prvo mesto je zasedel še ne osem-najstlctni Ambrušan Dejan Muhič, drugo je uspelo osvojiti Borisu Rometu iz Grosuplja, tretje pa najmlajšemu tekmovalcu, Gregorju Krizmanu iz Podtabo-ra. Tako so ti trije, nepričakovano, polni entuziazma in s svojo mladostno modrostjo ter športnim duhom, ugnali prekaljene mačke v tej športni konjeniški panogi. Naslednja športna veščina je bila snemanje struškega venčka - alka, v kateri je sodelovalo deset tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Jože Rupar iz Velikih Lašč, drugo Franc Okorn iz Drage, tretji pa je bil Janez Omahen iz Grosuplja. Tretja disciplina v tekmovanju pa je bila spretnostmi ježa okoli sodov, kjer je prvo mesto osvojil Boris Rome, drugo Rajko Tomšič in tretje Jože Rupar. Pripomniti je seveda treba, da je bila najštevilčnejša športno-veseliška disciplina na zadnji množični etapi, kjer ni manjkalo ne dobrot z roštilja in ne gasilskega golaža, kar je bilo na koncu le treba pogasiti z dobro in hladno kapljico. Milan Muhič (skrajšalo uredništvo) Zmagovalec Dejan Muhič na kobili Lari TVOJA [HI IT • Posredovanje prostih del in izdaja napotnic • Brezplačna številka za naročanje napotnic • SMS obveščanje o prostih delih in nakazilih • Internetni kotiček • Info točka Zavoda za mladinski turizem • Ugodno fotokopiranje • Nezgodno zavarovanje z dnevno odškodnino POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska cesta 3 1290 Grosuplje Uradna uro: vsak dalovnik od 7.30 do 17.00 tal: 01 786 51 70, gam: 031 68 88 33, fax: 01 786 10 19 email: grosuplja@atudantski-iiervls.sl ■^naročanja napotnic: 080 26 28 KRATKE KULTURNE VERSKI MUZEJ SE JE PREDSTAVIL MEDNARODNI JAVNOSTI Septembra je bil Slovenski verski muzej, dobitnik Valvazorjeve nagrade 2002, povabljen na simpozij v Dubrovnik. Nanj ga je povabilo Društvo za evropsko dediščino, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Društvo je nevladna, neprofitna organizacija, članica mnogih uglednih evropskih strokovnih združenj, ki se ukvarjajo z varstvom in negovanjem evropske in svetovne kulturne dediščine. Simpozij je obsegal predstavitev povabljenih muzejev oz. njihovih projektov ter strokovna predavanja in soočanja s področja heritologije (varstva kulturne dediščine). Naš muzej se je tako uvrstil med najzanimivejše, posebej izbrane evropske oz. svetovne muzeje, ki se posvečajo ohranjanju in negovanju kulturne dediščine. Čestitamo! SLIKARKA ELDA PIŠČANEC V SLOVENSKEM VERSKEM MUZEJU V razstavnih prostorih Slovenskega verskega muzeja bodo na ogled platna slovenske slikarke ELDE PIŠČANEC (1897-1967) z nabožno tematiko. Razstava bo odprta od 29. septembra do srede novembra. DRZNE IN LEPI SE LETOS PREDSTAVLJAJO Z ARKADU© TOMA STOPPARDA Prcmierni predstavi stiske gledališke skupine Drzne in lepi bosta v petek, 1. 10., in v soboto, 2. 10 ., v stiski kulturni dvorani. Obakrat ob osmih zvečer. Lepo vabljeni! M. A. Ficko STISKI SAMOSTAN, NEIZČRPNA ZAKLADNICA NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE Ko je stiski opat dr. Anton Nadrah ob slovesnem zaključku del v križnem hodniku nagovoril prisotne, je z veliko mero razumevanja poudaril, da so bili pri obnovitvenih delih prisotni tako za umetnost čuteča srca kot tudi pridne roke. Strokovni sodelavci Restavratorskega centra so med dolgoletnimi raziskavami (začetek obnovitvenih del spada v 1. 1996) odkrivali zanimivo in pestro stavbno zgodovino tega bisera naše kulturne dediščine. Odločili so se, da bo križni hodnik ostal pretežno gotski, čeprav so v njem odkrili še dodatno mnoge romanske prvine. Poslikavc znamenitega Janeza Ljubljanskega so tako čudovito obnovljene, da se človeku zazdi, da so on in njegovi učenci ravnokar zaključili svoje delo in se še vedno zadržujejo nekje v bližini. Če se boste oglasili v samostanu, starega križnega hodnika skorajda ne boste prepoznali, tako nebeško bel in svetel je postal. Med obnovitvenimi deli so se nova odkritja kar kopičila in arheologi, umetnostni zgodovinarji in restav-ratorji imajo spet za nekaj let dovolj dela. Če bo naslednje leto ministrstvo za kulturo pripravljeno (sofinancirati nove projekte, se bodo dela v samostanu lahko nadaljevala. Med obnovitvenimi deli je prišlo do mnogih razveseljivih presenečenj. Na notranjem samostanskem vrtu, pred samostansko obednico, so odkrili temelje romanskega lavatorija, kjer so se menihi umih, preden so šli k obedu. Ko so poglobili sonde, so se na istem mestu prikazali ostanki rimske naselbine, še globlje pa ostanki iz železne dobe. Na strokovno obdelavo čakata tudi romanski bratovski dormitorij (spalnica, kjer so spali samostanski bratje) in romanski hodnik, po katerem so ti nemoteno prišli v cerkev. Restavratorji se bodo v prihodnosti morali posvetiti statični utrditvi samostanske obednice in obnovi poslikav slikarja Steinerja. Ta je poleg drugega naslikal portreta Viride Visconti in njenega moža Leopolda III., ki sta danes shranjena v Narodnem muzeju v Ljubljani, nekoč pa sta krasila samostanske prostore. Tudi strop v stari prelaturi še ni v celoti obnovljen. Vešče restavratorske roke potrebuje dragoceni križev pot baročnega slikarja Fortunata Ber-ganta. Obiskovalci stiske bazilike so gotovo opazili, da so nekatere od postaj križevega pota že pripravljene za restavratorske posege, saj so z belimi »obliži« že označene poškodbe, ki jih bo treba »pozdraviti«. Omenjenih je bilo tudi okoli 2 ha samostanskih streh, ki jih je treba vzdrževati in obnavljati. Finančna sredstva tako za obnovo kot za vzdrževanje tega ogromnega stavbnega kompleksa prihajajo v znatni meri tudi iz samostanske blagajne. Ta pa ima svoje omejitve, zato je toliko bolj pomembno, da se država zaveda, da gre za skupno kulturno dediščino. Ravno to je v svojem nagovoru še posebej podčrtala ministrica Andreja Rihter. Vsa dela so potekala pod strokovnim vodstvom Restavratorskega centra republike Slovenije, in kot je poudaril njegov vodja Andrej Hudolin, jih v Stični čaka še mnogo dela: od raziskav do sestave in izpeljave projektov. Slovesnost je popestrilo ubrano petje stiškega kvarteta. Povabljenemu občinstvu se je predstavil s kraju in priložnosti ustreznim izborom pesmi. Ob koncu je opat ob asistenci stiškega župnika p. Janeza Novaka obnovljeni križni hodnik blagoslovil. S tem dejanjem je ta del samostana spet dobil versko dimenzijo, ki je zanj značilna, saj je v tradiciji evropskih samostanov križni hodnik veljal za kraj molitve in premišljevanja. M. A. Ficko VIRIDA VISCONTI IN NJEN ČAS Uvodna pojasnila Ob jubileju, ki ga v letu 2004 - 2005 praznujemo, smo se namenili, da tudi naš časopis primerno predstavi vojvodinjo Virido Milansko (1354 - 1404), ki je po smrti svojega moža Leopolda III iz rodbine Habsburžanov živela v lovskem gradiču ob cerkvici sv. Lamberta na Pristavi. Kot smo že omenili, je jubilejno leto primerno označil že cister-cijanski samostan v Stični, ki je izdal ponatis romana Gospa s Pristave. Delo je mogoče tam tudi kupiti. Naša "nadaljevanka" o Viridi ne bo roman, pač pa bo vse povedano temeljilo na zgodovinskih dejstvih. Skušali smo pridobiti čim več in kar najbolj zanesljive podatke, ki bi nam osvetlili osebnost in življenje "gospe s Pristave". Da bomo do opisanih in v teh zapisih predstavljenih oseb kar najbolj pravični, moramo presojati njihovo življenje in ravnanje s stališč, navad, pravnih , političnih in družbenih norm tistega časa. Vsak od nas ve, da smo ujeti v čas našega življenja in da celo ravnanj naših staršev ne moremo prav razumeti, kaj šele tistih, ki so živeli v čisto drugih časih. Tistih časov mi najpogosteje ne poznamo, presojamo jih skozi očala naše sodobnosti in zato nujno ostajamo pristranski; ob tem dejstvu bi se lahko vsak razmišljajoč človek zamislil in si postavil vprašanje: le kako bodo naš čas presojali zanamci, mar se jim ne bomo zdeli pravi barbari, ko bodo prebirali o vojnah in nasilju, ki pustošijo naš planet, o milijonih lačnih in podhra-njenih, o vseh mogočih oblikah iztirjenega in nenaravnega vedenja, o uničevanju narave in človeka vrednega duhovnega okolja, o brezvestnem izkoriščanju sočloveka... V posameznih poglavjih bomo skušali predstaviti gospodarske in družbene razmere v Evropi, še posebej tiste, ki so določale in usmerjale življenje v vojvodinah Koroški, Kranjski in vStajerski, katerih deželni knez, t.j. vladar, je bil Habsburžan Leopold III., mož Viride Visconti. Njuni sinovi in vnuki so v ugodnih notranje in zunanje političnih razmerjih kot deželni knezi nehote zaokrožili slovenski etnični prostor. V nadaljevanjih boste brali: * Viteška čast in zvestoba v zameno za zlatnike * Politični zemljevid takratne Evrope - ponavljajočise * Habsburiuni odkrivajo poti do Sredozemlja * Krvave spletke družine Visconti * Naše dežele po smrti Rudolfa Ustanovnika - boj za * 'Zapuščena vdova * Z dvornega vrveža v samoto lovskega gradiča * Viridina smrt * Virida Visconti in njen romanopisec * Zaključne misli krogotok nasilja? oblast pije. vonj hvi 14. STOLETJE - SMRT SE SPREHAJA PO EVROPI Srednji vek s svojo tipično fevdalno ureditvijo ni bil več kos izzivom novih časov. Naturalno gospodarstvo, ki je bilo značilno za klasično fevdalno družbo, se je soočalo z denarnim gospodarstvom, ki je pod vplivom trgovine s sredozemskim vzhodom (Levantom) in z razvojem mest, posebno sredozemskih pristanišč, vedno bolj obvladovalo evropski gospodarski prostor. Prebivalstvo je skokovito naraščalo, posebno v mestih. Z obstoječimi obdelovalnimi površinami in načinom kmetijske proizvodnje je bilo izredno težko prehraniti prebivalstvo, cene so skokovito naraščale. Tej ekonomski zakonitosti so se pridružile še naravne katastrofe, ki so še dodatno slabšale že tako nezavidljiv položaj velike večine evropskega prebivalstva: večletno slabo vreme po letu 1315 in na- pad kobilic 1338 sta bila vzrok za obdobja hude lakote in pomanjkanja, serija potresnih sunkov, ki so se širili iz severne Italije proti notranjosti, je povzročila pravo katastrofo, porušeni so bili utrjeni gradovi, mesta in cerkve (oglejska bazilika, sedež oglejskih patriarhov, je bila n.pr. porušena do tal), izginile so cele vasi, na Koroškem se je 1. 1348 odkrušil del od potresa razmajanega Dobrača, pokopal pod seboj 17 vasi in zajezil reko Žilo, ki je narasla v jezero in zalila deset vasi; temveč zaporednih let ponavljajočim se potresnim sunkom, ki bi celo danes veljali za katastrofo evropskih, če že ne svetovnih razsežnosti, je sledila epidemija kuge 1347 - 1350 v prvem valu, nato pa se je širila od juga proti severu (1361, 1369, 1379). Evropsko prebivalstvo se je v nekaj desetletjih skrčilo na polovico, v nekaterih predelih celo na tretjino. Neštete vasi in posamezne hube (kmetije) so bile opustele, zemlja je ostajala neobdelana in ni mogla biti več vir dohodkov. Ljudje vseh stanov so živeli z zavestjo minljivosti in smrti. Ko so se vsem tem nesrečam v naslednjem stoletju pridružili še nenehni turški vpadi, se je v umetnosti tistega časa pojavil motiv t.i. "mrtvaškega plesa". Kdor je kdaj obiskal Hrastovlje v slovenski Istri, pozna najznamenitejšo tovrstno slovensko fresko, mrtvaški ples mojstra Ivana iz Kastva, kjer smrt oborožena s koso, neusmiljeno vodi v večnost vse brez razlike, tako kruljavega berača kot papeža, tako kralja kot trgovca, tako kmeta kot njegovega fevdnega gospoda... M.A. Ficko KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET: od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure IZPOSOJEVALIŠČA Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: v Višnji Gori: od 13. do 15. ure v Šentvidu: od 16. do 18. ure na Krki: od 16. do 18. ure Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna(5),gro.sik.si Krajevne knjižnice Krka: 780 20 91 Višnja Gora: 788 45 88 Šentvid: 051 236 436 Podaljševanje gradiva preko stacioniranega telefona: 01 563 49 24 Uporaba bibliofona preko mobilnega telefona: 031 90 90 24 Iskanje, podaljševanje in rezervacija gradiva preko interneta: http://cobiss.izum.si 0 KRAJEVNIH IZPOSOJEVALIŠČIH ODPRTOST: Ob četrtkih vas knjižničarji iz knjižnice v Ivančni Gorici pričakujemo v krajevnih izposojevališčih, in sicer v Višnji Gori od 13. do 15. ure, v Šentvidu od 16. do 18. ure in na Krki od 16. do 18. ure. KJE SO IZPOSOJEVALIŠČA: V Šentvidu pri Stični je knjižnica nad gostilno Na klančku. Vhod je zadaj, povzpeti pa se morate le po stopnicah do prvega nadstropja in poiskati napis. V Višnji Gori je knjižnica v mestni hiši, prav tako v prvem nadstropju. Na Krki si boste lahko izposodili knjige v družbenem domu v spodnjih prostorih. Naslednje leto bo ponovno zaživela tudi knjižnica v Stični, in sicer v zdajšnjih prostorih krajevne skupnosti. ZAKAJ V IZPOSOJEVALIŠČE: Te knjižnice so bile v občini že pred ustanovitvijo enote v Ivančni Gorici in imajo svojo tradicijo delovanja. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti predvideva knjižnično dejavnost na območju 4-kilometrske oddaljenosti in strnjenega naselja z najmanj 1500 prebivalci. Za kraje z manj kot 1500 prebivalci se organizira potujoča knjižnica. V skladu s pravilnikom je stroka pripravila tudi predlog za zamenjavo krajevnih knjižnic z bibliobusom. Svetniki in krajevne skupnosti pa so se zavzeli, da knjižnice ostanejo, ker krajanom h kvaliteti bivanja doprinesejo več, kot bi jim potujoča knjižnica. Ker smo tudi te knjižnice avtomatizirali in v njih delajo strokovni delavci, lahko v njih dobite vse informacije o dostopu gradiva, če ga v krajevni knjižnici ni. Zato vas vabimo, da jih obiščete. Za jesensko sezono smo pripravili novo kolekcijo igralnih knjig. Kadar so krajevne knjižnice odprtel se v njih lahko s knjigo zabavate skupaj z otroki. To lahko postane njihova »dodatna dejavnost«. Vabimo tudi prostovoljce - anima-torje, ki bi želeli pripraviti kakšno uro pravljic za otroke v kraju ali kakšno drugo dejavnost za odrasle s knjigo, da se oglasijo. Organizirali jih bomo, upoštevajoč prostorske zmožnosti. IZKAZNICA: V izposojevališčih si lahko izposojate z izkaznico, ki ste jo dobili v knjižnici v Ivančni Gorici ali Grosuplju. Velja tudi obratno. Z izkaznico, ki jo dobite v izposojevališču, si lahko izposojate v vsej knjižnični mreži. LIKOVNA RAZSTAVA DAMJANA ROGLJA: V knjižnici v Ivančni Gorici si lahko v mesecu oktobru vsak dan v času odprtosti ogledate razstavo Damjana Roglja iz Vira pri Stični. LITERARNI VEČER: V času tedna vseživljenskega učenja, 20.oktobra bo v knjižnici v Ivančni Gorici predstavila svojo knjigo Irma Jančar - Tonka z gore: življenjske zgodbe. GOSTOVANJE FS VIDOVO V ITALIJI Folklorna skupina Vidovo je dobila vabilo, da se udeleži mednarodnega folklornega festivala v Tiranu v Italiji. Naša pot skupaj s folkloristi iz Zagradca se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 11. septembra 2004. Provinca di Sondrino, Valtellina je pokrajina, stisnjena v dolino med hribe, zasajene z vinogradi in vasicami visoko v hribih. Naš prvi cilj je bilo mesto Sondrino, kraj nekaj deset kilometrov pred mejo s Švico. Po maši v baziliki v Tiranu Po dvanajsturni vožnji nas je pozno popoldne že čakal prvi nastop v Sondriu, na trgu v starem mestnem jedru. Nastopili smo skupaj s folklorno skupino iz Francije, predstavili pa smo plese Dolenjske, Gorenjske in Bele krajine. Po končanem nastopu smo se odpravili v bližje mesto Colomina, kjer smo prenočili v tamkajšnjem hotelu. V nedeljo dopoldan so se vse sodelujoče skupine v tradicionalnih nošah udeležile svečane maše v kraju Tirano, ki je le dva kilometra oddaljen od Švice. Zgodaj popoldan se je po glavni ulici mesta Tirano začela tri kilometre dolga povorka, na kateri je sodelovalo vseh osemnajst skupin iz sedmih evropskih držav. Ob koncu povorke je vsaka skupina kratko predstavila tipične plese svoje države na glavnem mestnem trgu. Po nastopu je sledilo slovo od novih prijateljev in od neštetih vinskih goric, ki obkrožajo kraje, kjer smo gostovali, ter pot proti domu, kamor smo srečno prispeli v zgodnjih jutranjih urah, sicer utrujeni, vendar polni lepih vtisov. Bilo je lepo. FS Vidovo Šentvid POVABILO! Vas veseli delo v skupini? Pridružite se nam in s svojo prisotnostjo in novimi idejami popestrite naše druženje v Kulturnem društvu VIDOVO Šentvid pri Stični v pevski, folklorni ali gledališki dejavnosti. Pokličete nas lahko na GSM: 041 780 831, veseli vas bomo! KD Vidovo Šentvid KONEC DRŽAVNEGA PRVENSTVA M0T0KR0SIST0V V nedeljo, 29. avgusta 2004, je v Dolini pod Kalom potekalo tradicionalno tekmovanje za državno prvenstvo v moto-krosu. Člani društva AMD Šentvid pri Stični smo pripravili tekmovanje z željo, da bi organizirali uspešno športno prireditev, ki bi ugajala tako tekmovalcem kakor gledalcem. Za športne užitke je poskrbelo 70 tekmovalcev, ki so se pomerili v naslednjih kategorijah: podmladek 50 cem, 65 cem in 85 cem ter člani 85 cem, 125 cem in open. Za domače ljubitelje teija športa so bili seveda najbolj zanimivi nastopi domačih tekmovalcev. Prvič se jim je na tej progi predstavil Luka Kutnar, ki jc v kategoriji 65 cem podmladek zasedel 6. mesto. Vrhunec dneva je bila gotova dirka v najštevilčnejši kategoriji - 125 cem, v kateri so nastopili tudi trije vozniki AMD Šentvid: Damjan Smrekar, Klemen Po-renta in Jure Kavšek. Prvi nastop je odlično uspel Smrekarju, ki je vso vožnjo vozil na drugem mestu. Pred njim je bil le Sašo Kragelj (AMD Feroda Celje), za vrat pa mu je ves čas dihal lanski podpr- vak v kategoriji 85 eem Rok Cajzek (MK ZAI GIC Racing). Od preostale dvojice domačih tekmovalcev je bil boljši Jure Kavšek, kije bil 13., medtem ko Klemen Porenta ni bil dobitnik točk. Druga vožnja v tej kategoriji je bila še bolj razburljiva kot prva. Smrekarju jc slabši start onemogočil ponovitev dosežka iz prve vožnje in je tako zasedel peto mesto, medtem ko jc Cajzek kar nekaj časa vodil pred Kragljem, a ga je ta po nekaj krogih suvereno prehitel. Skupno je bil tako zmagovalec Sašo Kragelj, drugi Rok Cajzek, tretje mesto pa je za las ušlo Damjanu Smrekarju, ki je z istim številom točk zaostal za Matevžem Irtom (AMD Sitar Dunlop Racing). Irtu je tretje mesto pripadlo po pravilu, ki govori, da je v primeru enako osvojenih točk boljši tisti, ki jih osvoji v drugi vožnji. Druga vožnja pa je bolje uspela tudi Klemenu Porenti, ki je zasedel 14. mesto. Zanimivo je bilo tudi v ostalih kategorijah, na primer v kategoriji 85 cem, kjer je Klemenu Gerčarju (AMD Sitar Dunlop Racing) prepričljivo zmago preprečila v drugi vožnji predrta zadnja zračnica. Tako je moral zmago odstopiti klubskemu kolegu Jerneju Irtu, medtem ko je skupno tretje mesto osvojil Jure Fortuna (MK Mitas Fortuna Trebnje). Podobno kot na dirki v lanski sezoni so bili gledalci priče obračunu med Sašem Kragljem in Jakom Možetom (AMD Sitar Dunlop Raeing) v najmočnejšem razredu open. Kragelj je brez večjih težav dobil prvo vožnjo. Izgledalo je, da bo enako tudi vdrugo, a je storil napako, ki je omogočila prevzem vodstva Novomeščanu Možetu. Skupno je spet odločalo pravilo o enakem številu doseženih točk in zmage se jc veselil Jaka Može, medtem ko se je Kragelj moral zadovoljiti z zmago v razredu 125 cem. Po dirki v Dolini pod Kalom je 19. septembra sledila še zadnja dirka za državno prvenstvo, v organizaciji AMD Orehova vas. Razrešena so bila še zadnja vprašanja glede končne razvrstitve v sezoni 2004. Naslovi prvakov v vseh treh članskih razredih so bili znani že po dirki v Šentvidu. Prvak v razredu 85 cem je postal Klemen Gerčar, dvojni naslov prvaka pa si je privozil v razredih 125 in open Sašo Kragelj. Vozniki AMD Šentvid so v razredu 125 skupno osvojili: Damjan Smrekar 5. mesto, Klemen Porenta 16. mesto in Jure Kavšek 23. mesto. V kategorijah podmladka je naslov prvaka pripadel Timu Gajscrju (MC Gajser team) v kategoriji 50 cem in 65 cem, Deniju Ušaju (MK Mitas Fortuna Trebnje) pa v kategoriji 85 cem. Luka Kutnar je bil v kategoriji 65 eem skupno sedmi. Vsem domačim tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate in jim želimo uspehov tudi v bodoče. Vsem sponzorjem in donatorjem, in seveda tudi zvestim gledalcem, se AMD Šentvid zahvaljuje za njihov prispevek k izvedbi letošnjega tekmovanja. Brez njihove podpore in naklonjenosti do motokrosa ter dela AMD Šentvid tovrstnega tekmovanja ne bi bilo mogoče izpeljati. Rezultati in dosežki s dirke za Pokal Akrapovič, ki je potekala 3. oktobra, bodo objavljeni v naslednji številki. Matej Steh Končni rezultati za državno prvenstvo v Dolini pod Kalom: KATEGORIJA 1. mesto 2. mesto 3. mesto DOMAČI 50 cem Tim Gajser 1 ,uka Planine 65 cem Tim Gajser Nik Pušnik Jaka Jnvan 7. Luka Kutnar 85 cem podml. Aljoša Molnar Deni Ušaj Peter Irt 85 cem ' Jernej Irt Klemen Gerčar Jure Fortuna 125 cem Sašo Kragelj Rok Cajzek Matevž Irt 4. Damjan Smrekar 16. Jure Kavšek 17. Klemen Porenta OPEN Jaka Može Sušo Krugclj Erik Slavec ČASTEN PORAZ NA PRVOLIGAŠKI PREMIERI Rokometaši SVIŠ-a so začeli zgodovinsko sezono v Ligi Telekom. V prvem krogu jim je v goste prišel trebanjski Trimo, lokalni rival, ki je dvorano šolskega centra napolnil do zadnjega kotička. Gledalci so pod vodstvom navijaške skupine Sviškoti ustvarili fantastično vzdušje in nosili svoje ljubljence celo tekmo. Zal je bil tudi sedmi igralec premalo za zmago, saj so v Trebnjem sestavili odlično ekipo. Letos so se okrepili z odličnim Belorusom Uboženko, Cvijičem, Kovičem, Kavašem in še nekaterimi igralci, vendar so se tudi proti izkušenim profesionalcem rokometaši SVIŠ-a odlično borili. Morda je bila za nekatere spodrsljaje kriva tudi začetna trema, Trimo pa je tako izkušena ekipa, da je vsako napako znala takoj kaznovati. Trebanjci so na tekmi takoj povedli, SVIŠ pa je bil obsojen na lovljenje njihove prednosti. Najbližje so prišli v 43. minuti, ko so prednost Trima zmanjšali le na gol, več pa ni šlo. Eden izmed razlogov za to je tudi "kratka klop", saj je na prvi tekmi zaradi službenih obveznosti manjkal Tomaž Hočevar, izjemno razpoloženi Franci Zidar se je poškodoval že na začetku tekme, povsem pripravljen pa ni niti Natan Hojč. Zaradi tega se je v zadnjem delu tekme pojavila utrujenost, ki je botrovala padcu koncentracije, oboje pa so izkušeni Trebanjci izkoristili in zasluženo zabeležili prvi dve točki v novi sezoni. Poraz s 27 : 33 gotovo ni tragičen, saj se je SVIŠ zelo dobro upiral favoriziranim gostom, dobro pa so igrali tudi novinci (Burdian, Kogelnik, Grm, Leskovšek, Krže, Hojč), ki so dokazali, da niso zaman prišli v Ivančno Gorico. Po tekmi gledalci kljub porazu niso bili razočarani, saj so videli zelo dobro rokometno predstavo. Še večji spektakli pa jih čakajo v prihodnosti, ko bodo v Ivančni Gorici gostovali Celje, Gorenje, Gold Club, Prevent in ostale zvezdniške ekipe. Povpraševanje po vstopnicah bo gotovo izjemno, zato bi svojo priložnost v rokometu morali videti tudi sponzorji. Pred tekmo s Trimom je SVIŠ odigral tudi prvo srečanje šestnajstine finala pokalnega tekmovanja in v Ribnici doživel poraz z osmimi zadetki razlike - 35 : 27. Sicer pa so se vijolični rokometaši na sezono začeli pripravljati v začetku avgusta in ob vsakodnevnih treningih, ob sobotah sta bila na sporedu celo dopoldanski in popoldanski, odigrali tudi enajst prijateljskih tekem, na katerih so osemkrat zmagali. V začetku septembra je ekipa odšla na priprave na Pokljuko, kjer je delo potekalo še intenzivneje, igralci pa so imeli tudi nekaj več priložnosti za druženje. Ekipa je torej pred sezono pod vodstvom Gorazda Potočnika in njegovega novega pomočnika Miloša Aksentijeviča delala veliko in kvalitetno, kar se bo slej ko prej pokazalo tudi na igrišču in, upamo, tudi na lestvici. Sezone pa niso začeli le člani, ampak tudi druge ekipe. Mladinci, ki tako kot lani igrajo v 2. ligi, so odigrali prvo tekmo in premagali Prule z 39 : 27. Kadeti so zabeležili poraz z Ribnico (27 : 30), premagali Grčo s 30 : 38 in izgubili s Trimom z 31 : 36. Starejši dečki so doživeli poraz z Ribnico z 18 : 34, premagali Grčo s 13 : 23 in izgubili s Trimom z 24 : 31. Tudi v mlajših kategorijah se torej na igrišču vedno dogaja kaj zanimivega, pri članih pa smo letos priča zgodovinski sezoni. Ne zamudite je! Lojze Grčman mmmms^mmjmmmimssmu Z »VRAGI« NI ŠALE, Z VIŠNJO GORO TUDI NE Krog pred koncem občinske lige v malem nogometu so igralci ekipe Višnja Gora po vsej verjetnosti preprečili igralcem Mizarstva Trunkelj Krka, da osvojijo svoj 2. naslov občinskega prvaka (že 5x so bili 2.). To jim sicer še lahko uspe, a le, če igralci ekipe Dixi ne zmagajo v zadnjem krogu proti ekipi Picerija Kegeljček. Sicer pa so bile ekipe v 1. ligi letos po kakovosti razdeljene v 3 skupine. Prve tri ekipe z lestvice so se borile za 1. mesto, nato so bile zelo izenačene tri ekipe od 4.-6. mesta, na repu pa sta se zadnjega mesta otepali dve ekipi. V 2. ligi je že nekaj časa jasno, da je prvak ekipa Sigma team, ki bo drugo leto zanesljivo nastopala v 1. ligi. Drugi bodo Zagradčani (Dnevni bar Rosa), boj za 3. mesto pa je še odprt, saj so Beli vragi krog pred koncem presenetljivo, a tudi prepričljivo vknjižili prvo zmago nad ekipo Generacija, ki ji je bil pokal za 3. mesto v 2. ligi že skoraj zagotovljen. Lestvica v 1. ligi krog pred koncem: 1. Mizarstvo Trunkelj Krka 14 tek. 10 zm. 2 remi 2 por. 32 točk, gol raz. 42 23 + 19 2. Dixi 13 10 0 3 30 80 27 + 53 3. Bife pri Matjažu-Cesar bar 14 8 5 1 29 51 28 + 23 4. Picerija Kegeljček 13 4 4 5 16 27 30 -3 5. Višnja Gora 13 4 3 6 15 36 33 + 3 6. Snop bar 13 3 4 6 13 32 40 -8 7. Antonač 13 1 3 9 6 21 58 -37 8. Avto Kavšek 13 1 3 9 6 23 73 -50 Lestvica v 2. ligi krog pred koncem: 1. Sigma team 15 tek. 14zm. 0 remi 1 por. 42 točk, gol raz. 74 20 + 54 2. Dnevni bar Rosa 15 10 2 3 32 61 41 + 20 3. Generacija 15 8 2 5 26 53 43 + 10 4. Livar 15 7 3 5 24 45 37 + 8 5. Ambrus Santosa 15 7 2 6 23 43 37 + 6 6. Viridin hram 15 7 0 8 21 57 54 + 3 7. Dolenci 15 5 1 9 16 40 49 -9 8. Hrastov Dol 15 3 1 11 10 26 60 -34 9. Beli vragi (-11.) 16 1 1 14 3 24 82 -58 Simon Bregar KRATKE ŠPORTNE NOVICE Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so se konec septembra udeležili dolenjskega področnega ekipnega tekmovanja v atletiki v Novem mestu. Tako dijaki kot dijakinje so ekipno dosegli 5. mesti med 9 oz. 7 ekipami. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Martin Sever z Mucave, ki je bil 2. v skoku v višino. Preskočil je odličnih 180 cm. V športnem društvu Josip Jurčič Ivančna Gorica so začeli s športno rekreacijo za dijake, dijakinje in njihove starše. Rekreacija bo potekala ob petkih (začetek v petek, 8.10. 2004) zvečer od 18.00 do 19.30. Vljudno vabljeni. V Športnem društvu Koala pa so začeli s smučarsko sezono 2004/05. Več informacij je na spletni strani ww. koala-sport.com. Spletne strani bodo obnovljene in popestrene 15. oktobra. Simon Bregar KRJAVUEV MARATON Kolesarsko društvo Grosuplje je 3. oktobra izvedlo zanimivo rekreativno prireditev pod naslovom Krjavljev maraton. Udeleženci, ki se jih je na koncu nabralo kar 473, so se začeli zbirati že ob osmi uri zjutraj, ko so organizatorji pred Šolskim centrom v Ivančni Gorici začeli pobirati prijave. Za štartnino je bilo potrebno odšteti 2500 tolarjev, v zameno za ta prispevek pa so bili kolesarji deležni majice in praktičnega darila. Pred odhodom na pot je vse udeležence pozdravil župan Jernej Lampret, tudi sam navdušen kolesar. Organizatorji so za udeležence pripravili dve progi. Prva, dolga 65 km, je potekala od Ivančne Gorice, preko Doba in Hrastovega Dola do Muljave in Ilove Gore ter nato v Višnjo Goro in nazaj v Ivančno Gorico. Tistim, ki se nekoliko redkeje usedejo na kolo, pa je bila namenjena nekoliko krajša proga. Ta je potekala od Ivančne Gorice, preko Hrastovega Dola in Muljave nazaj v Ivančno Gorico. Na Muljavi, kjer so vsi kolesarji opravili postanek, so se poleg okrepčila lahko nasmejali Krjavlju in njegovi kozi. Seveda ni šlo tudi brez ogleda Jurčičevaga muzeja, nato pa je bilo že spet treba stopiti na pedala. Nekateri so svoje dvo-kolesne prijatelje usmerili proti Ilovi Gori, tisti z nekoliko manj kondicije pa nazaj proti Ivančni Gorici. Karavano so vseskozi spremljale potujoče servisne delavnice in ostala spremljevalna vozila, na križiščih pa so kolesarje usmerjali člani ŽŠAM. Z izvedbo prireditve torej ni bilo težav, za kar se organizatorji posebej zahvaljujejo Občini Ivančna Gorica, Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica, Zvezi kulturnih društev občine Ivančna Gorica, Osnovni šoli Stična in Srednji šoli Josipa Jurčiča, Združenju šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, gasilcem, stiski godbi in ostalim, ki so pripomogli, da je Krjavljev maraton »pod streho«. Takšne množične rekreativne prireditve so gotovo dobrodošle, saj je njihov pomen, ob športnem, predvsem v druženju in navezovanju novih stikov in v tem smislu je Krjavljev maraton zares uspel. Lojze Grčman PRENAVLJATE ALI OPREMLJATE STANOVANJE? OBNAVLJAMO oblazinjeno pohištvo (sedežne garniture, jedilne kote, stole) IZDELUJEMO oblazinjeno pohištvo po meri ŠIVAMO zavese Oglasite se v naši delavnici, oglejte si kataloge in zahtevajte predračun! TAPETNIŠTVO IN DEKORATERSTVO Zlata Clemente, s.p. Šentvid pri Stični 17 Informacije: 040 389 532 ali 78 85 543 KOREKT PLUS, jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zg. Draga 4a, 1294 Višnja Gora tel.: 01 78 77 244 GSM: 041 623 634 organizira začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 8. razreda OŠ ter angleščine in nemščine za srednješolce od 1. do 4. letnika SŠ (pomoč pri šolski snovi ter dodatno izobraževanje). Informacije in naročila na zgornjih tel. številkah (Lilijana Štepic, prof.). TEK PO LAVRICEVI POTI V nedeljo, 26.9.2004 seje v Šentvidu pri Stični odvijal 6.tek po Lavričevi poti, ki je štel v akcijo Slovenija teče za zdravje, obenem pa tudi za Dolenjski pokal. Teka na progi 12 km se je udeležilo preko 100 tekmovalcev, na progi 3 km pa preko 30. REZULTATI, proga na 12 km: 2. T0MAŠIČ Marija 3. NOVAK Alenka MARATH0N NM MARATHON NM Člani A (do 19 let) 1. LINDIČ Aleš 2. T0MAŠIČ Matej klub MARATH0N Novo Mesto čas 00:58:59 LJUBLJANA 01:18:57 Člani B (od 20 do 29 leti 1 .K0ZAN Boštjan klub AK P0RT0VALD NM čas 00:50 2. RIJAVEC Aleš AK MARATON 00:53 3. HROVAT Boštjan THB 00:54 40 17 26 ČLANI C (od 30 do 39 let) 1. KREBS Matej klub KGT PAPEŽ čas 00:51:12 2. VENCELJ Toni TK PORTVALD NM 00:52:38 3. šmalc Robert Brežice 00:55:32 ČLANI D (od 40 do 49 let) 1 .VRHUNC Matjaž klub MAYA MAYA čas 00:56:53 2. ERJAVEC Anton NOVA LB Lj. 00:57:06 3. ZUPANC Milan TS Gorenje 00:57:42 ČLANI E (od 50 do 59 let) 1. 0ŽANIČ Matija klub TŠD KOSTEL čas 00:59:19 2. DEČMAN Bojan BTC BAUER 01:00:47 3. LEŠNIK Štefan VETERANI 01:03:24 ČLANICE D (od 50 do 59) 1. ŠKRLJ Anica klub Hitre noga Senožeče ČLANICE E (60 let in več) 1. ŽIGON Helena klub DU Kodeljevo REZULTATI, proga na 3 km: 01:13:01 01:26:54 čas 01:23:50 čas 01:48:11 ČLANI A (do 14 let) 1. ALPNER Marko 2. ZUPET BORUT 3. POVIRK Anže ČLANI BI nad 14 let) 1. KUHELJ Bojan 2. ALPNER Igor 3. KOMAT Marko ČLANICE A (do 14 let) 1. H0JČ Deja 2. ALPNER Vesna 3. HOJČ Alenka klub ZARJA Slepšek Mokronog PRELOG klub Ivančna Gorica Zarja elektronika Zavrsnik klub Šentvid pri Stični Zarja elektronika Šentvid pri Stični čas 00 00 00 42 16 42 čas 00:16:24 00:16:34 00:16:47 čas 00:21:37 00:22:14 00:23:57 ČLANI F (60 let in več) 1. TRPIN Dimitrij klub ŠD Jezica čas 01:10 2. ŠIROVNIKJ JANEZ TRIATLON KLUB 01:11 3. LAZNIK Gusti MARATHON NM 01:18 51 20 41 ČLANICE B (nad 14 let) 1. CEGLAR Maša klub AK Kronos 2. CEGLAR Vida Šentvid 3. ALPNER Fani Zarja elektronika čas 00:21 00:21 00:22 34 48 36 ČLANICE A (do 29 let) 1. PUNGERŠČAK Metka klub AK VELE Domžale čas 01:36:07 2. ČOPI Urša Žužemberk 01:47:59 ČLANICE B (od 30 do39) 1. ŠUŠTARŠIČ Mateja klub AK Portvald čas 01:04:30 2. OGOREVC Cvetka Posavski alp. klub 01:10:55 3. PRAŠNIKAR Nataša Tekaški forum 01:15:49 ČLANICE C (od 40 do 49 let) 1.LINDIČ Metka klub MARATHON NM čas 01:11:19 Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so pomagali s svojimi prispevki pri izvedbi teka. Posebej pa Občini ivančna Gorica in Radiu Zeleni val. Organizator Planinsko društvo Šentvid pri Stični Obenem pa vas vabimo na pohod po Lavričevi poti, ki bo 17. 10.2004 s pričetkom v Šentvidu pri Stični. LIVAR ZASIDRAN NA SREDINI LESTVICE Nogometaši Livarja nadaljujejo prvenstvo v 2. SNL. V zadnjih tednih dokaj uspešno, saj so od konca avgusta odigrali 5 tekem, med katerimi so 3 zmagali, 2 pa minimalno izgubili, dosegli pa so 11 golov. Trener Branko Vrščaj ima precej težav s kartoni in poškodovanimi igralci, posebej z branilci, ki jih v ekipi Livarja kronično primanjkuje. Poleg omenjenih nadlog livarje pesti tudi slabo sojenje, saj so bili oškodovani že na nekaj tekmah. Začnimo z domačo tekmo proti ekipi Šmartna, ki je še lani igrala v prvi ligi, se celo uvrstila v zgornjo polovico lestvice, letos pa so v mestu ob Paki občutno znižali proračun in nastopajo večinoma z mladimi domačimi fanti pod mentorstvom izkušenega [smeta Ekmečiča. Proti pomlajeni ekipi Šmartna je Livar odigral dobro in gostom nasul 4 zadetke. S hat-trickom se je izkazal Perme, svoj prvi uradni gol pa je dosegel mladi Darijo Biščan. Že čez nekaj dni je sledila tekma v Slovenskih Konjicah, o kateri je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Na njej se je namreč zgodilo nekaj milo rečeno sumljivih stvari, seveda ne v Livarjevo korist: od katastrofalnega sojenja pa vse do napada na trenerja Vrščaja. Po vseh peripetijah in razburjenjih je Livar na Štajerskem izgubil s 3 : 2 (zadela sta Jcršin in Perme), trener Vrščaj pa je bil kaznovan s prepovedjo vodenja svoje ekipe na treh tekmah. Priložnost za celjenje rane so livarji v naslednjem krogu sijajno izkoristili. Na domači tekmi so namreč premagali zelo dobro ekipo Dravograda, kije še lani križarila po prvoligaških vodah s 4 : 0. Tokrat seje najbolj izkazal novi napadalec Bojan Žagar, ki ga je Livar dobil na posodo iz Bele krajine. Omenjeni je zadel trikrat, gol pa je dodal tudi odlični Perme in se z njim povzpel na vrh lestvice drugoligaških strelcev s sedmimi zadetki. Po odlični domači zmagi je Ivančane čakalo gostovanje za Bežigradom, kjer so se jim postavili po robu nogometaši Factorja. Livarje iz prestolnice s pomočjo zadetka Žagarja odnesel poln izkupiček. Po tej zmagi je livarje čakalo še eno težko gostovanje, tokrat v Velenju. Vrščajevi varovanci se tokrat niso izkazali, razočarali so predvsem s pristopom in se domov vrnili sklonjenih glav - Rudarje zmagal z 1 : 0. Celotna točkovna bera Livarja torej zadostuje za peto mesto na lestvici, sredina razpredelnice pa je bila tudi cilj uprave v letošnji sezoni. Lojze Grčman *nn Rocno Tefoarna . (jrosuplje imet °noVa *Je da bi ***-*5f* se težko se os in Qosvodin)ska stran Kasti® aatioa Da ostanemo zdravi in utrdimo zdravje, jejmo kislo zelje! Ce v poznojesenskem in zimskem času redno vključujemo v naš jedilnik tudi kislo zelje, bomo tako postopno krepili obrambni sistem vseh družinskih članov. Če ga uživamo le občasno, ne storimo dovolj, saj ne gre za čudežno naravno zdravilo, ki bi v hipu odstranilo posledice nepravilne prehrane. KAJ VSEBUJE KISLO ZEUE? Zelo veliko mineralov in rudninskih snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, fosfor, železo), vitaminov (A, B1,B2,B6,B12, C, K,), folno kislino. Kako se pripravlja kislo zelje? Glave belega zelja narežemo na drobne rezance ter jih začinimo in solimo. Nato jih stresemo v sod, kjer bo potekal proces vretja. V današnjih časih se povečini uporablja velike kadi, obložene s keramičnimi ploščicami, ali betonske silose, katerih notranjost je prevlečena s posebno folijo. Zeljne rezance nato stisnemo s stiskalnicami, da se izcedi tekočina in da se iz kadi odstrani odvečni zrak. Kadi neprepustno zapremo. Tako pripravljeno zelje mora nekaj tednov počivati. Medtem v sodu potekli proces fermentacije, kvašenja, pri katerem so na delu mikroorganizmi, brez katerih ne bi bilo vretja. Se spomnite, kako smo ga tlačili z bosimi nogami? Na kmetijah kislo zelje še vedno pridelujejo v tradicionalnih lesenih sodih.Včasih je bil to pravi družabni dogodek, saj smo zelje zlagali v sode sloj za slojem in ga potlačili kar z bosimi nogami. Dodatki za pripravo kislega zelja Začimbe: kumina, brinove jagode, kari, ingver, česen, čebula, paprika, poper, kapre Zelišča: kopre, origano, pehtran, pet-eršilj, drobu,jak, majaron, timijan Drugi dodatki: vino, sekt, jabolčni kis, vinski kis Zeljnica V zeljnici je koncentrirana moč kislega zelja, bogastvo mineralov in vitaminov, ki so se v procesu kisanja svežega zelja izlužili v sok. Še posebej priporočljiva pa je zaradi tega, ker vsebuje zelo veliko bakterij mlečne kisline. Je blažja za prebavila kot kislo zelje in ne napihuje. Primerna je za mešanje z drugimi živili (med ali jabolčni kis). ZDRAVLJENJE S KISLIM ZELJEM EN ZEUNICO Uspešno lahko zdravimo razne izpuščaje, akne, arterosklerozo, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, razstrupljanjc in razsluzovanje, kožne izpuščaje in srbečico, vnetje kože, pike žuželk, glavobole, raka, želodčne razjede, čire, neprijeten ustni zadah, luskavico, zgago, opekline, rane, motnje v prebavi ter zobobole. Da bi se izognili pomanjkanju vitaminov in rudninskih snovi, uživajmo čim več kislega zelja in pijmo zeljnico (najmanj en kozarec na dan), pravi vitaminski obrok pa je kozarec zeljnice, obogaten z žlico jabolčnega kisa. S kislim zeljem lahko tudi uspešno hujšamo. Vendar pa tradicionalne jedi s kislim zeljem prav gotovo ne slovijo po tem, da pomagajo hujšati. A razlog za to ni kislo zelje, ampak mastne mesne priloge ali klobase. Področja delovanja kislega zelja n blago spodbuja presnovo n minerali, rudnine in vitamini, ki so v kislem zelju, spodbujajo delovanje organizma v celoti n kislo zelje vpliva na krvno sliko H povišan holesterol postopno ozdravimo z rednim uživanjem kislega zelja n kislo zelje pomaga pri težavah s srcem in krvnimi obtočili n zagotavlja nemoteno delovanje imunskega sistema preprečuje poapnenje žil omili prebavne motnje omili težave z želodcem in črevesjem nenadomestljivo je pri odpravljanju sluzi in strupov iz telesa pomaga pri hitrejšem celjenju ran priporočajo ga pri preprečevanju rakastih obolenj z rednim uživanjem kislega zelja lahko preprečimo pojav krvnega strdka_ Vir: Jorg Linditsch, Kislo zelje in zeljnica RECEPTI Zelje pripravljamo v domači kuhinji po vsej Sloveniji. Z njim so pripravljali različne jedi: Na Gorenjskem so ga mešali s kašo - kašnato zelje. V Prckmurju so ga pripravljali s paradižnikom in smetano, s krompirjem, fižolom in tudi s kostanjem, v solati pa z veliko česna in bučnim oljem. Na Štajerskem je bilo v navadi kislo zelje z bobom. ■1 Domače klobase s kislim zeljem pozna cela Slovenija ter druge evropske države, predvsem Nemčija in Avstrija. TRADICIONALNI SEGEDINSKI GOLAŽ Sestavine: 4 velike čebule, 800 g puste svinjine, 4 jedilne žlice masla, 500 g kislega zelja, 2 jedilni žlici mlete sladke paprike, čajna žlička kumine, 250 ml zelenjavne juhe, 15 g kisle smetane Priprava: Oprano meso narežemo na večje kose ter ga popražimo na sesekljani čebuli. Primešamo kislo zelje, mleto papriko, kumino in skodelico zelenjavne juhe. Dobro premešamo in pokrijemo. Jed dušimo pri zmerni temperaturi nekaj več kot uro in pol. Medtem se na vrhu posode nabere omaka, ki jo odlijemo in zmešamo s kislo smetano. Golaž še enkrat prevremo, prilijemo smetanovo omako in odstavimo. ZELJNE RULADE S SVINJINO Sestavine: zeljna glava, 40 dag pečene svinjine (ostanki pečenke), ena čebula, 3 stroki česna, peteršilj, nekaj kruha od prejšnjega dne, 2 jajci, kumina, 250 ml goveje juhe in malo omake za pečenko Zeljno glavo kuhamo 20 minut v vreli slani vodi, nato zunanje liste odstranimo, notranjost zeljne glave pa sesekljamo. Na olju popražimo na kocke narezano svinjino skupaj s čebulo in nasekljanim zeljem. Ko se masa ohladi, dodamo kruh, jajci, peteršilj, kumino, česen, sol in poper. Pripravljeno mesno maso porazdelimo po zeljnih listih in jih zavijemo v mlade. V majhnem pekaču segrejemo dve žlici olja, položimo vanj ruladc ter pečemo v prej segreti pečici 20 do 25 minut pri 180 °Č. Vmes večkrat zalijemo z omako za pečenko. Zraven lahko postrežemo kuhan krompir. Pa dober tek! DROBNI NASVETI ZA VRTNARJENJE V OKTOBRU n Čebulo povežemo v kite in jo spravimo v hladen suh prostor. n Zaključimo s sajenjem spomladi cvetočih rastlin za grede, kot so spominčice in zlati seboj. n V jesenskem času posadimo v okrasne lonce čebulice tulipanov in narcis, jih popolnoma pokrijemo z zemljo, zalijemo in zavijemo posodo s črno plastično folijo, ki jo nato postavimo na hladno. Ko so poganjki visoki 5 cm, postavimo lonec v toplejši prostor. n Od oktobra dalje sadimo grme rdečega, črnega in belega ribeza.Sadimo jih na razdaljo 1,5-1,8 m. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec KRIŽANKA SMESNICA »Ne boš verjel, zadnjič sem videl človeka, ki se že dvajset let ni ostrigel,« je zatrdil Jože prijatelju Tonetu. »Imeti je moral strašno dolge lase,« je menil Tone. Jože pa: »Sploh ne, bil je popolnoma plešast! Na deželi - Kakšen lep mir je tu1 ■ Res je bil, dokler niste prišli vi z vašo mašinco KVIZ 1. Reka Krka teče po ozemlju naše občine približno: a) 15 kilometrov b) 20 kilometrov c) 25 kilometrov 2. Katera občina ima svoj sedež v nekdanjem trgu? a) Ivančna Gorica b) Grosuplje c) Žužemberk 3. Iz katerega jezika izhaja beseda demokracija? a) iz hebrejskega b) iz latinskega c) iz grškega 4. Kako se imenuje »naša« cestninska postaja? 5. S čim je neposredno povezan izraz »princip tople grede«? a) s segrevanjem ozračja b) z erozijo tal c) z velikimi poplavami 6. Kateri instrument tudi z imenom pove, da daje jasen glas? a) trobenta b) klarinet c) harfa 7. Katero snov damo človeku, ko ga oživljamo? a) 02 b) N2 c) H2 Rešitve iz prejšnje številke: l.b, 2.b, 3.a, 4.c, 5.osem, 6.c, 7.a. LAHKA KRIŽANKA (Z JESENSKIM POPUSTOM) V osenčenemu navpičnem stolpcu naj bo zapisan pridevnik, ki ga pogosto dodajamo sedanjemu letnemu času! R R L S V N VODORAVNO: 1. del njive, 2. prevozno sredstvo, 3. žitno soplodje, 4. pridelek druge košnje, 5. vojaško vozilo - Toliko lepih smehljajev nisem videl niti v najboljšem ljubezenskem filmu. UGANKE SAUIVKE 1. Katera starka vedno pokaže bele zobe? 2. Kaj ima pameten človek vedno pred očmi? 3. Kdo ima srce v glavi? 4. Kdo se najbolj jezi na dobre ključavničarje? 5. Koga tepemo, če dobro rodi? ODGOVORI: 1. zima, 2. nos, 3. čebula, 4. vlomilci, 5. oreh. Prazen dom je in dvorišče, naše okno zaman te kliče, solza žalosti in bolečine te zbudila ni, ostala je le praznina, ki boli. ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živela, se je 4. 9. 2004, v 84. letu starosti od nas za vedno poslovila naša draga mama, stara mama in tašča ANA HRIBAR rojena Penčelk Veliko Crnelo 20, Ivančna Gorica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala tudi sosedom, ki so jo obiskovali v bolnišnici in doma. Posebna zahvala Ivanki Hočevar, ki je za našo mamo skrbela in jo negovala. Hvala gospodoma župnikoma Jožetu Kaste-licu in padu Ivanu Hočevarju za lepo opravljen obred. Zahvala zdraviliškemu osebju na Golniku, v Ivančni Gorici in Žužemberku. Hvala tudi pevcem, govornikom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Žalujoč: sin Branko z družino ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo drago ženo in mamo IVANKO ARMIC roj. MOLEK iz Ivančne Gorice pospremili na njeno zadnjo pot, se poslovili s cvetjem in svečami ter izrazili ustna in pisna sožalja, se iskreno zahvaljujemo. Hvala članom društva upokojencev Ivančna Gorica, gospe Ljubi Strubelj za ganljivo izrečene besede slovesa, MPZ Zagriški fantje za prisrčno zapete žalostin-ke, skupini, ki je zaigrala Tišino, darovalcem prispevkov za cerkev in gospodu župniku za občuteno voden pogrebni obred. Njeni: mož Jože, hčerka Jana in sin Iztok Posvetilo Nacetu Delal, zidal in gradil, lep dum si naredil, žal pa prehitro si ga zapustil. Bolezen svoja pota izbira si, na katera zašel si Nace ti. Sedaj v domu je praznina, v srcih naših grenka bolečina. V mislih naših boš ostal in v življenju nam ob strani stal. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, atija, starega ata in brata NAČETA RETARJA iz Trnovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za svete maše in dober namen. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, družini Perpar ter pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi: žena Kati, hčeri Tatjana in Irena z družinama ter brala Ciril in Metod Ni smrt listo, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več nit ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je poslovil od nas naš dragi ALOJZIJ SEME iz Ivančne Gorice Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, brata in sina se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala prijateljem motoristom, gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru ter Perparjevim. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Zdravstveni dom Ivančna Gorica: splošna ambulanta otroški dispanzer ginekološka ambulanta dežurna služba 01/781 90 08 01/ 781 90 03 01/781 90 15 050 624 071 Zobozdravstvena ambulanta: 01/781 90 16 01/ 786 9017 Ortodont 01/781 9033 Lekarna 01/787 71 53 Policijska postaja Grosuplje 01/786 31 22 Policijska pisarna v Ivančni Gorici 01/787 84 02 Veterinarska postaja v Ivančni Gorici 01/787 71 11 Železniška postaja 01/291 5933 Občina Ivančna Gorica 01/787 76 97 01/ 787 83 85 Upravna enota Grosuplje 01/781 09 00 Krajevni urad Ivančna Gorica 01/786 95 10 Center za socialno delo Grosuplje 01/781 80 50 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetijska svetovalna služba, enota Ivančna Gorica 01/786 93 10 GOVORI SE V Šentvidu se govori, da se ne sme govoriti Vseeno smo nekaj dejstev le izvedeli. Menda so iz sedaj že bivše Tobačne tovarne Ljubljana pred časom na rob Šentvida pripeljali ogromne količine nekakšnih odpadkov ter jih ob robu gozda zakopali. Toda glej ga šmenta, odpadki so se vneli in dim jc strašno smrdel ter pošteno vznemiril krajane Šentvida. Občina je reagirala in smrdeči požar so pogasili ter zakopali. Ali so bili odpadki strupeni ali ne, pa menda niso ugotavljali, vsaj mi takih informacij nismo dobili. Je bilo najbrž že okrog tistih na Kuže-ljevcu dovolj prahu. Toliko smo lahko izvedeli. Kdo jc odpadke tja pripeljal, pa se uradno ne ve. No, in to je menda tisto, o čemer se ne sme govoriti. Strah pa jc očitno velik, ker se o tem res ne govori. Morda pa bomo le kdaj tudi to izvedeli, saj pošteno smrdi po kaznivem dejanju. BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Povšetova 37, 1000 Ljubljana, tel. 01 521 18 88, fax 01 540 19 13, el. pošta: pic@pic.si; spletna stran: www.pic.si In POGREBNE STORITVE - JANEZ PERPAR S.P. Zaboršt 16, Šentvid pri Stični, tel.: 041 785 113 in 041 647 380 OBVESTILO 0 URADNIH URAH ČASOPISA KLASJE Do nadaljnjega uradnih ur za občinski časopis Klasje ni. Če imate materiale za oddajo, jih oddajte v poštni nabiralnik (pred vhodom v stavbo) ali pa jih pošljite na e-mail naslov klasje.casopis@siol.net. Zahvale pa oddajte na Občini Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, v sprejemni pisarni, in sicer v času uradnih ur. Prispevke za številko, ki bo izšla v oktobru, bomo sprejemali do 20. septembra. Uredništvo Klasja ZAR d.o.o. AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI PRODAJA, NAKUP, ODDAJA, NAJEM Taborska 13, Grosuplje TELEFON: 041 717-314 FAX: 01/7863-049 E-posta: miran.jurcic@volja.net "J^L a Ljudje z začetka preteklega stoletja 86........................(1900-1920)........................86__ AMALIJA ŽURAJ IZ STIČNE skrbjo in srcem. Ko seje dodobra naučila pranja in likanja, so jo vpeljali tudi v mlekarsko stroko. V mlekarni se je pod skrbnim vodstvom samostanskega brata Petra naučila marsičesa iz mlekarske stroke, predvsem pa izdelovanja znamenitega stiškega sira. Tega še danes pripravljajo in prodajajo v Ljubljanskih mlekarnah. Prepoznamo ga po nalepki s podobo dolgobradega fratra Petra. Amalija je delala v mlekarni in prenašala delovne izkušnje na nove rodove tudi po vojni, ko je bila samostanska mlekarna podržavljena. Poslovila se jc šele, ko je z osemintri-desetimi leti delovne dobe stopila v zasluženi pokoj. Kljub delovnim obveznostim v mlekarni je Amalija vsa leta pomagala v kloštrski pralnici in likalnici. Celo sedaj, ko si je nadela že deveti križ, še marsikaj postori v »perični hiši«, ki je hkrati tudi njen dom in zavetišče. Razen najmlajšega brata so vsi iz njenega domačega rodu že pokojni. Tu in tam jo obiščejo nečaki in nečakinje iz rodne Štajerske in ji pomagajo oživiti spomine na rojstni kraj. V prostem času rada kaj prebere. Na njeni mizi so Družina, Ognjišče in domače Klasje redni gostje. Predvsem pa skrbi, da jc vse naokoli lepo urejeno in čisto. Vsa leta, odkar je v Stični, je redno pri nedeljski maši, in tudi čez teden večkrat stopi v božji hram. Amalija je Bogu nadvse hvaležna za podarjeno zdravje, za veselje do dela in za to, ker jo je poslal v kraj, kjer je v okrilju starodavnega stiškega samostana preživela sedem desetletij spokojnega, z delom prežetega življenja. Bralci našega časnika ji iskreno čestitamo za devetdesetletnico, ki jo je praznovala letošnje poletje, in ji želimo, da bi sožitje z delom in notranjim mirom trajalo še dolgo časa. Klasjev Polde Velika večina častitljivih devetdese-tletnikov iz pričujoče rubrike je bila doma v naših krajih že od mladih nog. Z Amalijo Žuraj iz Stične je bilo drugače. Njen rojstni kraj je daleč proč, »za devetimi gorami in devetimi vodami«. Amalija jc namreč luč sveta ugledala v vasi Klake na Kozjanskem. To je bilo na prvi dan v šestem mesecu, davnega leta 1914. Družina očeta Janeza in matere Terezije je premogla enajst otrok. Amalija je bila osma po vrsti. Prve zakramente je prejela v župniji Pil-štanj, nekaj učenosti pa v štirih letnikih pilštanjske ljudske šole. Srednje velika domačija je ob trdem delu dajala toliko kruha, da je druži- na v zgodnji dobi lahko preživela, potem pa so odhajali drug za drugim po svetu, kruha iskat. Dva njena brata sta ga našla v samostanski družini v Stični. Nekega dne sta prišla domov na obisk in kar brez ovinkarjenja rekla sestri: »Amalija, doma gospodari brat Jakob s svojo družino in vse več vas je v hiši. Treba bo od doma. Lej, v Stični sva te priporočila za samostansko perico. Tam ti ne bo hudega, ker si spretna in vajena trdega dela. Že naslednji dan se jc tedaj dvajsetletna Amalija poslovila od domačih in z bratoma odšla na Dolenjsko. Prevelikega domotožja ni imela; nekaj, ker je bila zaradi bratov vendarle nekoliko med svojimi, še bolj pa zaradi obilice dela. Tega se je oprijela z vso Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentaciic po starih oredpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Naiđete nas na Taborski cesli 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Pred nami je nova narodopisna uganka. Orodje so rabili predvsem moški, koristilo pa je vsem v vasi, če je prišlo do nesreče. Svoje dni je bil drog precej daljši, sedaj pa so ga zaradi lažjega spravila precej skrajšali. Zapišite, kako se orodje imenuje in v kakšne namene so ga nekoč uporabljali. Vesel bom, če bo kdo od sodelavcev v našem kotičku opisal tudi kak dogodek, povezan s tem predmetom. Izdelek mi je pokazal Ivan Čebular s Sada. Na mojo prošnjo se jc slikal skupaj s predmetom, za boljšo predstavo o velikosti. Za prijaznost se mu lepo zahvaljujem. Lepa hvala vsem, ki ste mi pisali in sporočili vaše vedenje o predmetu na podobi v prejšnji številki. Prijazen pozdrav in oglasite se znova. Leopold S. Kje so tiste vodice, ki so včasih bile •■nt"' CESENJSKI BIC Čc po nekaj sto metrih iz Zagradca zavijemo na levo, kmalu pridemo v vas Češnjice, od tam pa v Tolčane in v Valično vas. Tolčanske in vališanske vode smo si v našem kotičku že ogledali, zato so danes na vrsti Češnjice in njihov pozabljeni bič. Češcnjski bič je v tesni povezavi s tolčanskimi vodami, saj leži le slab kilometer pod njimi. To so Tolčanei dobro vedeli. Kadar so se v preteklosti s Češcnjci kaj sprli, so jim na pol v šali, napol zares zabrusili: »Našo vodo pijete. Vzeli vam jo bomo, pa boste žejni ko gobe.« Tega se Cešenjci kajpak niso ustrašili, ker so vedeli, da leži njihov izvir globlje pod Vodenim hribom, kije napajal obe vodi. Zaradi tega je bil njihov bič stanovitnejši od tolčanskega in bolj vodnat. Poleg tega jim je bila dokaj blizu reka Krka, ki jc v hudi suši reševala mnoge suhokranjske vasi z obeh bregov, daleč naokoli. Češenjski bič je bil sprva v globlji kotanji, da si - še posebej v suši - težko prišel do vode. Leta 1939 so kotanjo zabetonirali in naredili vodni zbiralnik. Na vrhu pa so postavili črpalko in ob njej napajalno in pralno korito. Tako se je bič prelevil v nekakšno izvirno štirno. Dela so bila končana spomladi leta 1941. Vaščani so se ves teden pripravljali na nedeljski blagoslov obnovljenega biča in na veselico, pa je vse preprečila splošna mobilizacija in začetek druge svetovne vojne. Tako je Češenjski bič vse do danes ostal nepo-žegnan. TI i ' • 1 -.-,-,-, .,---„,—........:----- Z ureditvijo vodnega zbiralnika in z zasutjem kotanje je nastala ravnica, ki še danes, kljub zapuščenosti, daje prijetno podobo. Nekdaj so se ondi shajale vse generacije vaščanov. Ostanki vodne črpalke. Tako kot v drugih krajih je bila tudi ta črpalka tehnično izvirna in prilagojena vodnemu viru. Na žalost je veliko tehnične dediščine te vrste že propadlo. STARI PREDPISI 0 VOLITVAH Volilni red za Kranjsku vojvodino (Iz cesarskega patenta 26. svečana 1868) 1. Kranjski) vojvodino v deželnih rečeh zastopa deželni zbor. 2. V deželnem zboru je sedem in trideset zbornikov, namreč: a) ljubljanski knez in škof b) šest in trideset poslancev, in to: • deset poslancev za veliko posestvo, • deset poslancev za mesta in trge, • šestnajst poslancev za ostale občine vojvodine. 3. Cesar izmed deželnega zbora postavi deželnega glavarja in njegovega namestnika. 4. Deželni glavar, njegov namestnik in izvoljeni deželni poslanci šest let opravljajo svoja dela. 5. V deželni zbor izvoljeni poslanci ne smejo od nikogar vzeti nauka (instrukcije). 6. Deželni zbor sc snide v ljubljanskem stolnem mestu, ako cesar kaj drugega ne odloči. 7. Kader deželni poslanci stopijo v deželni zbor, imajo namestil prisege v roke deželnega glavarja obljubiti, da bodo cesarju zvesti in pokorni in da se bodo vseh postav držali. 8. Deželni glavar prične deželni zbor, katerega je cesar sklical; on je v zboru prvosednik in vodi opravila. Deželni zbor konča, kader so opravila dovršena ali kader mu pride Najvišje povelje. 9. Cesar sme tudi med navadno volitveno dobo zbor vselej razpustiti in razpisati nove volitve. 10. Deželni glavar ima štiri prisednike: enega prisednika v deželni zbor volijo poslanci za veliko posestvo, enega za mesta in trge, enega za kmetske občine ter enega vsi deželni poslanci izmed sebe. Vsaka taka volitev sc izvrši z nadpolovično večino glasovalcev. Ta postava dobi moč ob enim s postavo vred, ktera zadeva predrugačbo & 18. volilnega reda za deželni zbor na Kranjskem. Na Dunaji, 13. prosinca 1868 Franc Jožef, cesar, l.r. + "SEVERNA' STRAN + * zn wsro vouo * KAKO SE )E ŽVPN1K VALENTIN S KVR1AVO PRESKRPEL V naših predelih je kurjava že od nekdaj zahtevala veliko truda, skrbi in izdatkov. Tudi župnik Valentin je s precejšnjimi napori vsako leto poskrbel, da so v žup-nišču lahko kuhali in se pozimi greli pri peči. Tisto leto jc dal v nadarbinskem gozdu že spomladi posekati nekaj bukev in gabrov, da bi se les do jeseni primerno osušil. Na žalost so bila podrta drevesa prav na dnu Osojne doline, od koder je bilo težko spravilo. Zategadelj jc Valentin preudarno najel Poldača, robustnega furmana, ki jc imel ondi naj- močnejšo konjsko vprego. Voznik jc z župnikovo pomočjo naložil zvrhan voz lesa in pognal iz doline. Konja sta se zaletela in takoj odnehala. Poskusil je znova, a spet ni šlo. Tedaj se je Poldač v stiski obrnil na župnika: »Gospod župnik, lahko malo zakol-nem? Nc bo šlo drugače!« Župnik sc je v zadregi najprej zazrl v strmino, nato pa dejal: »Pa daj malo, toda, za božjo voljo, ne sme biti grešno, res ne.« Tedaj je Poldač s povišanim glasom zagr-mel svoje »orke in porke«, da sc je kar bliskalo. Konja sta to govorico kajpak razumela in voz je kar poletel iz doline. »Poldač, predaleč si šel, tega ti nisem dovolil,« je z dvignjenim prstom vpil župnik, ko je za vozom prisopihal iz doline. »Velik grešnik si, da boš vedel, velik. «Zdaj jc že, kar je, drva so pa lc zunaj,« je skomignil z rameni Poldač in pognal konje. Po tistem je župnik Valentin dal vedno napraviti drva na priležnejšem kraju. Neotesanega Poldača pa ni več najemal za vožnjo, čeprav je imel najmočnejše konje daleč naokoli. Njegovo pri-ganjaško besedišče je bilo za dušnega pastirja vendarle prehudo. L S PoOLlSTfK METNAJSKI DRMOZNIKII tl&TEiaesrt LEOPOLD SEVER Ker za Metnajski Drmožnik ni neposrednih izročil o njegovem mitološkem čaščenju v davnini, iščemo posredna dokazila v njegovi bližnji okolici. Zadnjič smo odkrili skrivnost Babjega kolena, vzpetine, ki so mu dale ime tri kamnite babe. Pri tem lahko zaslutimo nekaj, kar našim bistrovidnim prednamcem prav gotovo ni ostalo prikrito. Izpod Babjega kolena namreč izvira voda, ki se v neposredni bližini izliva v potok Stičnico. To je tam, kjer se Stičnici z nasprotne strani pridruži voda iz Trmožnika. Pojav je naše naravoverne (poganske) prednike napeljal na misel o združitvi moškega (Trimožjatskega ) vodnega božanstva z vodami izpod Babjega kolena, ki so prav tako imele bajeslovne ozadje. Pri tem ne smemo pozabiti, da se je to dogajalo približno v času, ko so antični Grki globoko verjeli v moška in ženska božanstva, izhajajoča iz vode, iz podzemlja in z neba, božanstva, ki so se med seboj med drugim tudi ljubila in imela potomstvo. Kdo šc ni slišal za nimfe, prelepe deklice, ki so nastajale iz vodne pene in vzbujale posebna čustva pri navadnih Zemljanih? Nekoliko starejši se še spomnimo, kako so nas učili, da otroke prinaša voda. Zlasti bogata z njimi je vodna pena. Povodni mož pa je skrbel, da so bili otroci vedno na zalogi. O nekakšni štorklji pri nas ni bilo govora. O njej sem prvič bral v literaturi. O tem, da je bilo v prazgodovini širše območje Drmožnika ( Trmožnika) bogato poseljeno, nam pričajo številni grobovi, posejani po metnajski planoti. Nekaj so jih pred vojno na črno izkopali prav blizu drmožniškega mlina. Z vso upravičenostjo smemo verjeti, da je glavnina teh ostalin iz davnine izginila brez sledov; nekaj po naravni poti, še več pa s človeško pomočjo. V peskokopu, kilometer pred Drmožnikom, so domačini pri kopanju peska naleteli na zakladno najdbo rimskih novcev. Nekaj iz tega zaklada je šlo v zbirko Ludvika Fedrana s Hudega, ostalo pa so pobrali domačini. Kljub velikemu trudu mi ni uspelo zaslediti niti enega teh kovancev, da bi ga preslikal za objavo. Nekdanjo gosto poseljenost širšega območja potrjuje tudi obsežno prazgodovinsko gradišče na Viru pri Stični in z njim povezane gomile in druga znamenja iz starejše železne dobe. Dokaz o poglobljenem duhovnem življenju naših prednikov na tem območju je tudi svetišče svete tiče (šajnate tiče), ki jc v dobi pokristjanjevanja dalo podlago za nastanek stiškega samostana. O tem se bomo kaj več pomenili ob drugi priložnosti. Nekdanjega triobličnega boga vode (muže) so v Metnajskem Trimožniku (Tromužju) zaprli v trdo zapahnjen vodni hram in ga po ceveh za denaree pošiljajo na naše domove. Triobličnost izhaja iz treh agregatnih stanj vode: trdne, tekoče in plinaste. IXIX. REKORD: ORJAŠKA ČEBULA Vsako leto je kaj posebnega. Kadar obilo obrodijo češplje, pravimo, da smo imeli češpljevo leto. Če se nenadoma pojavi veliko kač, tistemu letu pravimo kačje leto in tako naprej. Letos je še posebej dobro obrodila čebula. Zato letošnje leto mirne duše lahko proglasimo za čebulovo leto. S tem so se strinjale mnoge gospodinje, s katerimi sem sc pogovarjal. Kaže, tla so letošnje vremenske in druge razmere tej rastlini še posebej ugajale. Tudi na mojem zelniku je ta kultura dobro obrodila in mi dala nekaj nenavadno velikih »sadežev«. Vendar to ni bilo nič v primerjavi s čebulami, ki jih jc letos pridelala Darinka Hrovat iz Zagradca. Med njenim pridelkom sem videl veliko čebulnih debelušk. Dve med njimi sta bili še posebej "pri sebi" in vredni naše pozornosti. Največja med njimi - meril sem jo "čez rit" - jc imela skoraj pol metra obsega, na tehtnici pa je potegnila kilogram in 26o gramov. Gospodinja pravi, da jo bo porabila, ko bo skuhala golaž. Tedaj se bo zagotovo dvakrat jokala: enkrat zaradi narezane čebule, drugič pa za tako lepim čebulnim primerkom. Pri tem ji bo prav gotovo v tolažbo Klasjev rekord, ki si ga je prislužila z dobrini čebulnim pridelkom. Čestitamo! L S NARAVNA ZNAMENITOST Ob poti, ki pelje z Velikih Vrhov proti cesti Krka-Luče je naravna posebnost: dve skupaj zrasli bukvi. Zrastek obeh dreves ima obliko visokega okna, ki od tal meri dobre štiri metre v višino. Okno je verjetno nastalo tako, da sta se veji ali vrhova dveh sosednjih dreves zlili v vodoravno prečko, ki z obema debloma in tlemi oblikuje skoraj pravilni četverokotnik. Če bi bili obe debli nekoliko bolj narazen, bi skozi naravne podboje lahko speljali cesto ali pa bi jih uporabili za igranje ameriškega nogometa. To naravno znamenitost bi morali vsekakor ohraniti, dokler bi se dalo. L S