Lora Nadelsberger, Nikolina Brkic, Irena Stramljič Breznik
| 5
Lora Nadelsberger Nikolina Brkic Irena Stramljič Breznik
Prefiksoidne zloženke ali besedne zveze med slovarjem, normo in korpusno rabo1
Izvirni znanstveni članek UDK: 811.163.6'373
POVZETEK
Prispevek ugotavlja razkorak med zapisanimi pravili in aktualno rabo v jeziku pri dveh vrstah zloženk: 1. medponskih zloženkah oz. zloženkah, ki nastanejo z medponskim zlaganjem dveh samostalnikov (avtošola), in 2. prefiksoidnih zloženkah oz. zloženkah, pri katerih v prvem delu nastopajo krni (ekoživilo). Prispevek nato na primerih bio, mobi, tehno in turbo kot prvin besednih zvez oz. zloženk preverja priporočila o zapisovanju v pravopisu kot normativnem priročniku in jih sooča z zapisovalno prakso v novejših splošnih slovarjih ter dejansko rabo iz besedilnih korpusov Gigafida in Kres. Podatke o korpusnih zapisovalnih značilnostih primerja s priporočili iz aktualne razprave, ki pri odločitvi o zapisu skupaj oz. narazen daje prednost pomenskemu merilu pred formalnim.
Ključne besede: besedna zveza, prefiksoidna zloženka, pisanje skupaj ali narazen, norma, raba
Prefixoid Compounds or Phrases between the Dictionary, Standard Rules and Corpus Use
Original scientific article UDK: 811.163.6'373
ABSTRACT
The article looks into the recommendations for writing bio, mobi, tehno and turbo as elements of words or phrases in the normative orthography manual. It parallels these with the writing practice in the more recent general dictionaries, as well as with the actual use in the Gigafida and Kres text corpora. The data regarding their writing in the corpora is compared to the recommendations from the current polemics, which prefers the semantic scale to the formal one.
Key words: phrase, prefix compounds, writing together or apart, norm, use
6 |
Revija za elementarno izobraževanje št. 4
Pravopis in raba
Današnja jezikovna heterogenost je posledica ne samo socialne diferenciacije in demokratizacije (Dobrovoljc in Lengar Verovnik, 2015), ampak tudi globalizacije. Prva določa ljudi glede na različno stopnjo in vrsto jezikovnega znanja, druga odpira prosto pot javnemu izražanju vseh in vsakogar, tretja pa z velikim pretokom informacij povzroča dotok nove leksike.
Zlasti slednje pa vpliva na to, da jezikovni priročniki glede na dinamiko izhajanja ne morejo slediti vsem novostim in zato uporabnika pogosto puščajo praznih rok ali ga še bolj zbegajo, ker je med zapisanimi pravili in aktualno jezikovno rabo velik razkorak. Le-ta pa postaja še večji na mestih, kjer so pravila preohlapna ali pa posplošena iz premajhnega vzorca primerov, ki ne more zajeti vse tipološke raznolikosti.
Prefiksoidne zloženke
Precejšnjo zapisovalno zagatnost je danes mogoče opaziti pri leksemih, ki so jezikovnosistemsko rezultat medponskega zlaganja iz dveh samostalnikov (avtošola, klimanaprava), toda v zapisovalni rabi se pogosto gibljejo med dvo- in enobesednostjo (Logar, 2005).
Znotraj tega strukturno zelo raznolikega tipa (Gložančev, 2012) se lahko pojavljajo tudi primeri, pri katerih v prvem delu nastopajo t. i. krni. Krni (Stramljič Breznik, 2015) pogosto nastajajo iz zloženk, prevzetih iz sodobnih evropskih jezikov in/ali navadno z grško-latinskimi izvornimi korenskimi sestavinami, npr. ekologija 'veda o gospodarjenju (v naravi)' ^ nem. Ökologie, fr. écologie, angl. ecology ^ iz gr. oTkos 'hiša' in izpeljanke iz lógos 'beseda, govor, pripoved' (Snoj, 2003). Iz nje tvorjen slovenski pridevnik ekološki se je okrajšal v krn eko(loški) in s tem pomenom postal produktiven tudi za nove zloženke, npr. ekoživilo, ekootok, ekokmetija, ekoproizvod ipd. Taki morfemi se pogosto osamosvojijo v samostojne besede kot izzloženske osamosvojenke tako v lastnih, npr. Elektro, Aero (Gložančev, 2000), kot v občnih imenih, npr. Živilo je eko, in so odprti za nove možnosti tvorjenk.
Tovrstni tvorbeni pojavi so opaženi tudi v večini besedotvornih raziskav slovanskih jezikov in obravnavani v okviru afiksoidnih zloženk (Waszakowa, 2005, 2009). Zloženke so prepoznane po tem, da se tipični krajšani deli pojavljajo v prvem delu (kot npr. afro-, bio-, kiber-, narko-, eko- ...), zato se imenujejo prefiksoidne zloženke. Opravljena raziskava (Stramljič Breznik, 2005) je opozorila na porast takih prvih delov, nastalih s krnjenjem prevzete korenske besede, in na njihovo opazno produktivnost za nove zloženke tudi v slovenščini.
Lora Nadelsberger, Nikolina Brkic, Irena Stramljič Breznik
| 7
Slovarski prikaz na primeru prefiksoidne zloženke eko-
Slovarski prikaz bomo primerjalno prikazali v Slovarju novejšega besedja (dalje SNB 2012) in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjiženega jezika (dalje SSKJ 2014).
Pri tvorjenkah s prvim delom eko- v SNB 2012 kot iztočnica nastopa:
a)	pridevnik, nastal kot krn iz besede ekološki, primeri so zapisani narazen: eko šola, eko kmetovanj'e, eko turizem, eko izdelek, eko živilo;
b)	prvi del zloženk, v tem primeru so vsi zapisi primerov skupaj: ekocid, ekobojevnik, ekokatastrofa, ekoporočilo, ekoturizem, ekobus, ekoproizvod, ekokmetija, ekotržnica, ekoživilo;
c)	kadar primeri iz geselskega članka (a) ali (b) nastopajo kot samostojne slovarske iztočnice, so najprej zapisane skupaj, s kvalifikatorjem in pa je dovoljena enakovredna možnost zapisa narazen (npr. ekokmetija in eko kmetija, ekokmetijstvo in eko kmetijstvo).
d)	Za razumevanje predlaganega prikaza je umestno upoštevati razpravo (Kern, 2012), v kateri je avtor natančno predstavil obravnavo in slovarski prikaz v zapisu narazen alternirajočih besednih zvez iz nepridevnik + samostalnik oz. v zapisu skupaj kot medponskih zloženk. Avtor navaja tri skupine primerov, katerih slovarske rešitve zapisa skupaj ali narazen izhajajo iz potrditve v rabi. Za nas zanimiva je zlasti tretja skupina, v kateri prevladuje zapis skupaj. Avtorjeva ponazoritvena iztočnica nastopa kot samostalnik (npr. pop' -a m), sledi podiztočnica v pridevniški rabi (pop2 — v prid. rabi), primeri so zapisani narazen (pop kultura, pop zvezda). Kot samostojna iztočnica nastopa pop... prvi del zloženk s primeri zapisa skupaj (popglasbenik, popzvezdnik, popkultura). Primeri, ki zahtevajo in so samostojne slovarske iztočnice, pa se pišejo najprej skupaj in z enakovredno možnostjo narazen, npr. samostojna iztočnica popkultura -e m in pop kultura).
Tak zapis skupaj prevladuje tudi v primerih, kadar je prva sestavina nastala s krnitvijo pridevnikov (eko < ekološki). Ti primeri so prikazani v okviru iztočnice za prvi del zloženk (eko... prvi del zloženk) in še kot samostojna iztočnica, ki je besednovrstno označena kot pridevnik (eko — prid.), ker se rabi predikativno.2
Nekoliko drugače pa slovarsko iztočnico s krnom eko- predstavi druga, dopolnjena izdaja SSKJ 2014. Tovrstne tvorjenke so s krnom kot pridevnikom (eko — prid.) zapisane najprej narazen, s kvalifikatorjem in pa znotraj iste iztočnice slovar uvaja enakovredno dvojnico z zapisom skupaj (eko turizem in ekoturizem, eko šola in ekošola, eko kmetovanje in ekokmetovanje, eko izdelek in ekoizdelek, eko živilo in ekoživilo, eko certifikat in ekocertifikat). Kadar krn eko- nastopa kot prvi del zloženk, so primeri najprej zapisani skupaj in s kvalifikatorjem in dovoljena enakovredna možnost narazen, čeprav se zloženke nikoli ne morejo pisati narazen (ekoturizem in eko turizem, ekošola in eko šola, ekokmetovanje in eko kmetovanje, ekoproizvod in eko proizvod, ekoživilo in eko živilo).
V Uvodu SSKJ 2014 je v paragrafu 170 posebej izpostavljeno, da zloženk slovar ni izpeljal dosledno, saj bi bilo zaradi neenotne rabe nemogoče brez večjega
8 |
Revija za elementarno izobraževanje št. 4
nasilja prikazati vse primere v sistemu. Kljub sistemskemu prikazu je sprejetih precej izjem. Nadalje je pojasnjeno, da so skupaj pisane besede na prvem mestu zaradi lažjega prikaza iztočnic in torej tak zapis nima normativne vrednosti.
Kot kaže primer iztočnice radio1... prvi del zloženk, SSKJ 2014 problematiko skuša rešiti v okviru zaznane slovarske usmeritve v Slovenskem pravopisu 1950 oz. z nato eksplicitno zapisanim pravilom v Slovenskem pravopisu 1962 z delitvijo zloženk v dve skupini in s tem pripadajočega zapisa, da se besede z obema tujima deloma pišejo skupaj (npr. avtogaraža, elektrotehnika idr.), če pa je sestavina domača in tuja (npr. alfa žarki, avto promet ipd.) pa narazen. Tudi SSKJ 2014 namreč pri zloženkah tega tipa z domačo besedo v drugem delu dopušča enakovredno dvojničnost3 (radiooddajnik in radio oddajnik; radiozveza in radio zveza), pri zloženkah s tujo besedo v drugem delu pa le zapis skupaj (radioamater, radioaparat, radiomehanik, radiotaksi, radioteleskop).
Prefiksoidne zloženke med slovarjema in korpusoma
Z analizo 136 takih prefiksoidnih zloženk iz SNB v korpusu Gigafida (Nadelsberger, 2014; Brkic, 2015) je bilo ugotovljeno, da je zapis neenoten v rabi, in to skoraj v razmerju polovica primerov skupaj in polovica narazen. Analizo smo ponovili tako, da smo:
a)	zmanjšali število prvih delov zloženk na 4 enote: bio-, mobi-, tehno-, turbo-, hkrati pa upoštevali vse z njimi zajete zloženke iz SNB 2012 in SSKJ 2014 ter SP 2001;
b)	določili presečno množico zloženk obeh slovarjev in množico zloženk, zastopano le v enem od slovarjev;
c)	upoštevali pojavnost v neuravnoteženem (Gigafida) oz. uravnoteženem korpusu (Kres).
Korpusne pojavitve za primere, ki so presečna množica vseh treh slovarjev (SP 2001, SNB 2012 in SSKJ 2 2014):
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
bio()hrana4	224	180	25	12
bio()vrtnar	11	1	2	0
tehno()glasba	40	2 75	2	14
Skupaj	2 75	456	29	26
Korpusne pojavitve za primere, ki so presečna množica SP 2001 in SNB 2012:
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
bio()energetik	1284	0	125	0
bio()genetika	82	0	3	0
bio()inženiring	76	0	3	0
bio()katalizator	36	1	8	0
bio()kibernetika	127	0	19	0
Lora Nadelsberger, Nikolina Brkic, Irena Stramljič Breznik
| 9
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
bio()medicina	764	2	160	0
bio()meteorolog	18	0	0	0
bio()metrija	512	0	23	0
bioOpliii	1033	19	94	2
bio()reaktor	128	0	14	0
bio()tehnologija	2961	4	543	0
bio()terapevt	175	1	25	0
bio()terapija	207	0	90	0
bio()tin	404	0	70	0
bio()vreme	2946	118	42	10
bio()mehanika	355	0	41	0
Skupaj	11108	145	1260	12
Korpusne pojavitve za primere, ki so presečna množica SP 2001 in SSKJ 2014:
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
tehno()birokrat	1	0	0	0
tehno()krat	474	0	25	0
tehno()kratizem	23	0	1	0
tehno()kracija	111	0	7	0
tehno()kratstvo	2	0	0	0
tehno()log	2.205	0	137	0
tehno()logija	161.467	2	11.564	0
turbo()agregat	15	18	0	0
turbo()generator	25	1	2	0
turbo()kompresor	65	9	0	1
turbo()reaktor	5	0	1	0
turbo()črpalka	2	3	0	0
Skupaj	164395	33	11737	1
Korpusne pojavitve za primere, ki so presečna množica SNB 2012 in SSKJ 2014:
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
bio()gorivo	605	77	30	5
bio()kmet	42	27	4	2
bio()kmetija	127	93	8	4
bio()kmetijstvo	60	22	1	1
bio()kmetovalec	23	3	0	0
bio()kmetovanje	74	53	1	2
bio()kruh	14	4	1	1
bio()meso	24	11	2	0
bio()pridelava	59	81	1	7
bio()pridelek	90	34	5	2
bio()vrt	104	129	20	25
bio()vrtnarjenje	32	2	4	0
10 |
Revija za elementarno izobraževanje št. 4
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
bio()živilo	51	23	5	2
mobi()kartica	168	2 70	20	6
mobi()račun	183	24	21	3
mobiOuporabiiik	401	41	31	5
tehno()zabava	11	56	0	1
tehno()fil	26	0	0	0
tehno()frik	33	36	1	0
turbo()folk	1.258	625	78	28
turbo()glasba	6	35	2	0
turbo()pevka	4	21	1	2
turbo()ekonomija	5	0	1	0
turbo()kapitalizem	361	127	24	8
turbo()pospešek	8	13	0	2
Skupaj	3769	1807	261	106
Korpusne pojavitve za primere, ki se pojavijo samo v SP 2001:
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
bio()bibliografija	17	1	1	0
bio()cenoza	81	0	20	0
bio()dinamika	259	1	73	0
bio()energija	1183	12	324	2
bio()fizika	338	0	78	0
bio()gen	163	0	31	0
bio()geneza	11	0	1	0
bio()graf	1023	0	81	0
bio()grafija	82 71	3	710	0
bio()kemija	1422	0	234	0
bio()kibernetik	10	0	0	0
bio()klimatologija	0	0	0	0
bio()koledar	27	1	2	1
bio()luminiscenca	18	0	2	0
bio()masa	7607	127	457	2
bio()meteorologija	59	0	7	0
bio()raznolikost	26	2	0	0
bio()ritem	1134	2	188	0
bio()sfera	502	0	72	0
bio()sinteza	152	1	37	0
bio()skop	15	0	0	0
bio()tehnika	284	1	43	0
bio()top	1084	1	142	0
tehno()birokratka	48	0	3	0
Skupaj	23734	152	2506	5
Lora Nadelsberger, Nikolina Brkic, Irena Stramljič Breznik
| 11
Korpusne pojavitve za primere, ki se pojavijo samo v SNB 2012:
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
bio()cid	268	0	46	0
bio()čip	70	3	0	1
bio()diverziteta	832	0	164	0
bio()dizel	1732	15	107	0
bio()energetičarka	94	0	14	0
bio()etanol	532	2	16	0
bio()etik	21	1	1	0
bio()farmacevtika	207	0	32	0
bio()film	156	0	25	0
bio()filter	117	5	0	1
bio()indikator	63	0	13	0
bio()informatika	158	1	56	1
bio()metrika	28	0	0	0
bio()monitoring	47	0	7	0
bio()orožje	9	7	0	1
bio()piratstvo	16	0	0	0
bio()politika	97	0	4	0
bio()pridelovalec	10	9	0	1
bio()psiholog	6	0	2	0
bio()psihologija	26	0	20	0
bio()razgradnja	16	0	0	0
bio()resonanca	2 73	1	120	0
bio()sod	0	0	0	0
bio()statistika	24	0	3	0
bio()tehnolog	82	0	10	0
bio()terorist	35	0	0	0
bio()terorizem	232	0	13	0
bio()trgovina	40	18	5	2
bio()znanost	87	5	17	0
mobi()paket	106	36	19	4
tehno()kultura	72	50	1	1
tehno()producent	1	17	0	0
tehno()ritem	5	42	0	0
turbo()scena	3	10	0	0
turbo()ekonomist	0	3	0	0
turbo()fleksibilnost	0	1	0	0
turbo()vode	0	6	0	1
Skupaj	5465	232	695	13
Korpusne pojavitve za primere, ki se pojavijo samo v SSKJ 2014:
Primeri	Gigafida		Kres	
	SKUPAJ	NARAZEN	SKUPAJ	NARAZEN
tehno()loginja	155	0	7	0
turbo()rotor	0	0	0	0
Skupaj	155	0	7	0
12 |
Revija za elementarno izobraževanje št. 4
Interpretacija
Preverili smo, kako je z zapisom skupaj oz. narazen, če je druga sestavina prevzeta. Takih primerov je skupaj 76. Ugotovimo lahko, da se glede na korpusne podatke Gigafida in Kres v 91 % (69 primerov)5 pišejo skupaj, torej kot zloženke. Le v 5 % oz. 4 primerih prevladuje zapis narazen (turbo agregat, tehno frik, turbo ekonomist, turbo fleksibilnost), tri zloženke oziroma 4 % (turbo()rotor, bio()kiimatoiogija, bio()sod) pa v nobenem od korpusov nimajo pojavitve, zato ne moremo določiti prevladujočega zapisa. Pri vseh zloženkah iz te skupine prevladuje korpusni zapis skupaj, določene pa pojavitev zapisa narazen sploh nimajo.6
Nato smo preverili, kako je z zapisom skupaj oz. narazen, če je druga sestavina zloženke domača. Takih zloženk je skupaj 43. V korpusih se te v več kot polovici primerov (70 %)7 prevladujoče pišejo skupaj, v 30 %8 pa prevladuje zapis narazen.
Pri interpretaciji podatkov smo upoštevali še aktualen prispevek Andreje Žele (2015), v katerem avtorica skuša utemeljiti, zakaj se iste sestavine v novejših leksemih enkrat izrazijo kot besedne zveze in drugič kot zloženke, in sicer na vzorčnih primerih leksemov s sestavinami (besednimi ali morfemskimi) bio, eko, etno, alter in orto. Z našo raziskavo so presečni avtoričini primeri z bio, zato njene ugotovitve pojasnimo na tem primeru. Pri opredelitvi za besednozveznost oz. zloženskost je po njeni presoji zelo pomembna prvotna besednovrstnost: bio izhaja iz gr. bios <življenje>, aktualna jezikovna raba pa jo razume kot okrajšanko, torej bio ^ bio(loško).
Po njenem prepričanju je pri razlikovalnosti zapisa skupaj ali narazen treba izhajati iz pomenskih razlik, pogojevanih na skladenjski ali pretvorbeno-tvorbeni ravni, saj se pomen oži v smeri povedkovo določilo ^ nesklonljiv prilastek ^ zloženka oz. na besednovrstni ravni gre za proces prehajanja: prislov ^ pridevnik (nesklonljiv) ^ sestavina zloženke (kot samostalniška sestavina v skladenjski podstavi zloženke).
Zato prikaže naslednje tri pomensko pogojene zapisovalne možnosti:
d)	kadar se bio rabi kot povedkovo določilo (nekaj/nekdo je bio), ima splošnejši pomen - 'ki se pri pridelavi nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi', in se rabi kot del besedne zveze, zato se piše narazen (npr. bio vrt 'naravni vrt', enako še bio hrana, bio predelava, bio kmetija);9
e)	bio- kot del zloženke ima bolj specifičen pomen, in sicer 'povezano z življenjem, živim sploh'10 (biograf 'pisec o življenju', biofizika 'fizika o procesih v organizmih', bioklima 'klima zaradi organizmov' ipd.).
f)	pridevnik biološki pa ima pomen 'ki izhaja iz proučevanja življenja organizmov'11 in je del besedne zveze (biološka predelava); kadar se tvorijo zelo specifične besedne zveze, je biološki prekriven oz. sopomenski z bio-, zato se taki primeri lahko pišejo tudi skupaj, torej kot zloženka (biopredelava), podobno še biološki senzor, biološko orožje ipd.
Lora Nadelsberger, Nikolina Brkic, Irena Stramljič Breznik
| 13
Sklep
Dosedanji normativni priročniki so za v članku predstavljene primere kot glavno merilo pisanja skupaj in narazen bolj ali manj eksplicitno uporabljali domači ali tuji izvor druge sestavine. Če je druga sestavina tuja, je dosleden zapis skupaj, če je domača, je prihajalo sicer do večjega omahovanja, toda v korist zapisa skupaj.
Pomenski pristop utemeljuje bio dosledno pisati narazen kot besedno zvezo, če ima širok pomen in če obstaja možnost njene rabe v povedkovodoločilni rabi.12 V korpusih Gigafida in Kres je zapis tovrstnih zloženk v vseh primerih potrjen skupaj, le za bio vrt izkažeta dosledno pisanje narazen. Zapis narazen izkaže še korpus Kres pri bio kmetovanju (2 pojavitvi zapisa narazen in 1 pojavitev zapisa skupaj). Za bio()kmetijstvo, bio()kruh in bio()kmetovalec po Kresu ne moremo določiti prevladujoče pojavitve, saj je število zapisa narazen in skupaj enako.
Če ima bio- kot del zloženk bolj specifičen pomen, je takšno zloženko dosledneje pisati skupaj. Korpusne potrditve v tem primeru sledijo interpretaciji Andreje Žele, kajti za vse tovrstne zloženke korpusa izkažeta zapis skupaj. Izjema sta le zloženki bio()sod in bio()klimatologija, za kateri v korpusu Gigafida in Kres ni zadetkov.
Pridevnik biološki nastopa kot del besedne zveze (biološka pridelava). Kadar je biološki sopomenski z bio-, se taki primeri lahko pišejo tudi skupaj (biopredelava). Preverili smo zapis tovrstnih zloženk v korpusih in ugotovili potrjen zapis skupaj pri vseh zloženkah, razen pri bio pridelavi, kjer oba korpusa izkažeta zapis narazen, in tistih, kjer v korpusu Kres ni zadetkov (bio()meteorolog, bio()piratstvo, bio() razgradnja, bio()terorist). Korpus Kres pri naslednjih primerih izkaže eno pojavitev zapisa narazen in nič pojavitev zapisa skupaj: bio čip, bio filter, bio orožje, bio pridelovalec.
Pomenski pristop Andreje Žele logično utemeljuje merila pisanja takih sestavin v besedni zvezi oz. zloženki, vendar je vsaj na primeru prvega tipa (splošnejši pomen sestavine, utemeljen s povedkovodoločilno rabo, ki narekuje besednozvezni zapis) mogoče opaziti, da je zapisovalna praksa drugačna, saj se po korpusnih podatkih nagiblje v korist nasprotni možnosti, to je k zapisu skupaj. Vzroka za razkorak sta lahko dva. Prvič, korpusa Gigafida in Kres sta statična (glavnina besedil je zbranih do leta 2010) in ne odražata morebitne novejše oz. drugačne zapisovalne prakse iz zadnjih šestih let. Drugič, pišoči se pri zapisovalni odločitvi najverjetneje ne poglabljajo v strukturno-pomensko analizo (upoštevati je treba, da večina pišočih nima jezikoslovne izobrazbe), ampak bodisi sledijo Slovenskemu pravopisu 2001, ki na prvo mesto postavlja zapis skupaj, bodisi se odločajo analogno v smislu opažene pisne prakse drugje, npr. v medijih (časopisi, oglasi ipd.), bodisi jim je merilo celo dolžina besede. Vsekakor pa je v tem trenutku iluzorno pričakovati, da bi pišoči ob predloženih sicer utemeljenih jezikoslovčevih predlogih bili sposobni se sami suvereno odločati med ponujenimi možnostmi.
14 |
Revija za elementarno izobraževanje št. 4
Lora Nadelsberger Nikolina Brkič Irena Stramljič Breznik
Prefixoid Compounds or Phrases between the Dictionary, Standard Rules and Corpus Use
The article examines the discrepancy between the standard rules and the current practice in the spelling of two types of compounds: 1) interfixed compounds, i.e. words formed through the composition of two nouns with the help of an interfix (avtošola) and 2) prefixoid compounds, i.e. compounds in which the first constituent is a clipped form (ekoživilo). The article focuses on the discrepancy in the case of compounds with the constituent elements bio, mobi, tehno and turbo, comparing the established guidelines for their spelling in the standard contemporary orthography with the spelling practice in more recent general dictionaries and the corpora Gigafida and Kres. The corpus data are contrasted with the guidelines proposed in the current debate according to which the spelling as one word or two words is dependent on the semantic content rather than form.
In standard reference books, the main criterion for the spelling of the presented examples as one word or two words is mainly the domestic or foreign origin of the second constituent. If the second constituent is foreign, the compound should be spelled as one word. There is more variation if the second constituent is domestic, but the tendency remains toward the spelling as one word.
The semantic approach, on the other hand, proposes the spelling of compounds with a clipped constituent (e.g. bio) as two words if the compound has a more general meaning and the constituent can be used as subject complement. The usage in the corpora Gigafida and Kres shows, however, that this type of compound is consistently spelled as one word, with the exception of bio vrt, which is consistently spelled as two words. Kres also shows two-word spellings for bio kmetovanje (two occurrences of spelling as two words and one occurrence of spelling as one word), and an equal number of spellings as one word and as two words for bio()kmetijstvo, bio(kruh) and bio()kmetovalec.
If bio- has a more specific meaning, the spelling should be as one word. The corpus data confirm this spelling, with the exception of bio()sod and bio()klimatologija, which did not occur in the corpus.
The adjective biološki is part of a word phrase (biološka pridelava). When biological is synonymous with bio-, its compounds can be spelled as one word (biopredelava). The corpus data confirm that spelling for all such compounds, with the exception of bio predelava, which is spelled as two words in both corpora, and the compounds which had no occurrences in Kres (bio()meteorolog, bio() piratstvo, bio()razgradnja, bio()terorist) . The corpus Kres shows one occurrence of spelling as two words and no occurrences of spelling as one word for bio čip, bio filter, bio orožje and bio pridelovalec.
Lora Nadelsberger, Nikolina Brkic, Irena Stramljič Breznik
| 15
The semantic-syntactic approach offers a reliable criterion for the spelling of such compounds as one word or two words. Corpus data, however, show that compounds which are supposed to be spelled as two words (based on their broader meaning and potential use of the constituent as a subject complement) tend to be spelled as one word. There are too possible reasons for this discrepancy. First, the corpora Gigafida and Kreas are static (the majority of texts had been collected by 2010) and do not reflect the potential different spelling practice from the last six years. Second, the majority of writers are not linguists and therefore do not base their spelling decisions on the structural-semantic analysis. They simply follow The Slovene Orthography from 2001 or base their decisions on the existing spellings in the media or even on the length of the word. Consequently, writers cannot be expected to choose the spellings proposed by linguists, regardless of how well justified they are, without any special guidance.
VIRI IN LITERATURA
Avtorji sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2014). Slovenski pravopis. Pridobljeno s http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html
Bizjak Končar, A., Snoj, M., Gložančev, A., Kern, B., Kostanjevec, P., Krvina, D., ... Klemenčič, S. (2014). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Pridobljeno s http:// www.fran.si/131/snb-slovar-novejsega-besedja
Brkic, N. (2015). Pisanje skupaj oz. narazen priprefiksoidnih zloženkah v slovarju novejšega besedja od A-N (Diplomski seminar). Filozofska fakulteta, Maribor.
Dobrovoljc, H. in Jakop, N. (2012). Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC.
Gložančev, A. (2012). Novejša slovenska leksika v luči obravnave samostalniških zloženk v Slovenskem pravopisu 2001. V H. Dobrovoljc in N. Jakop (ur.), Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih (str. 125-140). Ljubljana: Založba ZRC.
Gložančev, A. (2000). Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje. Ljubljana: Rokus.
Kern, B. (2012). Pisanje skupaj in narazen v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. V H. Dobrovoljc in N. Jakop (ur.), Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih (str. 141-150). Ljubljana: Založba ZRC.
Logar, N. (2005). Filter vrečka ali filtervrečka, foto posnetek ali fotoposnetek, ISDN paket ali ISDN-paket? V M. Jesenšek (ur.), Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika (str. 222-249). Maribor: Slavistično društvo.
Nadelsberger, L. (2014). Pisanje skupaj oz. narazen pri prefiksoidnih zloženkah v slovarju novejšega besedja od O-Ž (Diplomski seminar). Filozofska fakulteta, Maribor.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2014). Pridobljeno s http://www.sskj2.si/
Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Spletna izdaja. Pridobljeno s http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
Snoj, M. (2003). Slovenski etimološki slovar. Druga, pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan.
16 |
Revija za elementarno izobraževanje št. 4
Stramljič Breznik, I. (2005). Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah. V Jezikoslovni zapiski, 11 (2) (str. 7-30). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Waszakowa, K. (2005). Przejawy internacjonalizacji w sfowotworstwie wspofczesnej polszczyzny. Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego.
Waszakowa, K. (2009). Internacjonalizacja polskiej leksyki - stan obecny, prognozy na najblizcz^ przystosc. V E. Koriakowcewa (ur.), Przejawy internacjonalizacji w jgzykach sfowianskich (str. 11-28). Siedlce: Wydawnictwo Akademii Podlaskiej.
Žele, A. (2015). Strukturalnopomenska vprašanja novejše slovenske leksike: med zloženko in besedno zvezo. V Philological studies, zv. 2 (str. 257-264). Pridobljeno s http:// philologicalstudies.org/dokumenti/2015-2/18_zele_a.pdf
http://www.gigafida.net/
http://www.korpus-kres.net/
(Končne opombe)
1	Prispevek je za objavo prilagojen rezultat diplomskega dela demonstratorke Lore Nadelsberger in razširjen s podatki diplomskega dela Nikoline Brkic.
2	Pri drugi in tretji skupini avtor (Kern, 2012) pojasni, da je prišlo do sistemskih poenotenj ne glede na korpusno rabo, potrjeno v Novi besedi, ker bi sledenje rabi zahtevalo znotraj iztočnic enakega tipa različne rešitve. Zato sta znotraj posamezne skupine z enakim prvim delom navedena tako zapis skupaj kot narazen v poenotenem vrstnem redu, ne glede na rabo. Kot argument za tako rešitev avtor navaja nenormativnost SNB, zato tudi uporabnika eksplicitno ne usmerja z zapisovalnim zaporedjem takih dvojnic.
3	Slovarski prikaz takih primerov v SP 2001 predstavlja opazen odstop od rešitev v prvi izdaji SSKJ, saj se taki primeri v SP prednostno obravnavajo kot zloženke (radiozveza tudi radio zveza).
4	Primere smo zapisali z vmesnim oklepajem in s tem nakazali zloženskost oz. besednozveznost.
5	Zgledi tvorjenk: bioenergetik, biogenetika, bioinženiring, biokatalizator, biokibernetika, biomedicina, biometeorolog, biometrija, bioreaktor, biotehnologija, bioterapevt, bioterapija, biotin, tehnobirokrat, tehnokrat, tehnokratizem, tehnokracija, tehnokratstvo, tehnolog, tehnologija, turbogenerator, turbokompresor, turboreaktor, tehnofil, turbofolk, turboekonomija, turbokapitalizem, biobibliografija, biocenoza, biodinamika, biofizika, biogen, biogeneza, biograf, biografija, biokemija, biokibernetik, biokoledar, bioluminiscenca, biomasa, biometeorologija, biosfera, biosinteza, bioskop, biotehnika, biotop, tehnobirokratka, biocid, biočip, biodiverziteta, biodizel, bioetanol, bioetik, biofarmacevtika, biofilm, biofilter, bioindikator, bioinformatika, biomehanika, biometrika, biomonitoring, biopiratstvo, biopsiholog, biopsihologija, bioresonanca, biotehnolog, bioterorist, bioterorizem, tehnologinja, turbo()rotor.
6	Tvorjenke brez pojavitev zapisa narazen v korpusih: bioenergetik, biogenetika, bioinženiring, biokibernetika, biometeorolog, biometrija, bioreaktor, bioterapija, biotin, biomehanika, tehnobirokrat, tehnokrat, tehnokratizem, tehnokracija, tehnokratstvo, tehnolog, turboreaktor, tehnofil, turboekonomija, biocenoza, biofizika, biogen, biogeneza, biograf, biokemija, biokibernetik, bioluminiscenca, biometerologija, biosfera, bioskop, tehnobirokratka, biocid, biodiverziteta, biofarmacevtika, biofilm, bioindikator, biometrika, biomonitoring, biopiratstvo, biopsiholog, biopsihologija, biotehnolog, bioterorist, bioterorizem, tehnologinja.
7	Tvorjenke z domačo sestavino v drugem delu, ki se pišejo skupaj: biohrana, biovrtnar, bioplin, biovreme, biogorivo, biokmet, biokmetija, biokmetijstvo, biokmetovalec,
Lora Nadelsberger, Nikolina Brkic, Irena Stramljič Breznik	| 17
biokmetovanje, biokruh, biomeso, biopridelek, biovrtnarjenje, bioživilo, mobiračun, mobiuporabnik, bioenergija, bioraznolikost, bioritem, bioenergetičarka, bioorožje, biopolitika, biopridelovalec, biorazgradnja, biostatistika, biotrgovina, bioznanost, mobipaket, tehnokultura.
8	Tvorjenke z domačo sestavino v drugem delu, ki se pišejo narazen: tehno glasba, turbo črpalka, bio pridelava, bio vrt, mobi kartica, tehno zabava, turbo glasba, turbo pevka, turbo pospešek, tehno producent, tehno ritem, turbo scena, turbo vode.
9	Primeri tvorjenk iz našega gradiva za tip (a): biohrana, biovrtnar, biokmet, bio kmetija, biokmetijstvo, biokmetovalec, biokmetovanje, biokruh, biomeso, bio pridelek, bio vrt, biovrtnarjenje, bioživilo.
10	Primeri naših tvorjek za tip (b): biokibernetika, biovreme, biobibliografija, biocenoza, biofizika, biogen, biogeneza, biograf, biografija, biokemija, biokibernetika, biometeorologija, biosinteza, biotehnika, biotop, biocid, biometrika, biopolitika, bioresonanca, biostatistika, biotehnolog.
11	Primeri naših tvorjek za tip (c): biogenetika, bioinženiring, biokatalizator, biomedicina, biometeorolog, biometrija, bioreaktor, biotehnologija, bioterapevt, bioterapija, biogorivo, bio pridelava, biopridelek, biodinamika, bioenergija, biomasa, bioraznolikost, bioritem, biosfera, biočip, biodiverziteta, biodizel, bioenergetičarka, bioetanol, bioetik, biofarmacevtika, biofilm, bio filter, bioindikator, bioinformatika, biomonitoring, bioorožje, biopiratstvo, biopridelovalec, biopsiholog, biopsihologija, biorazgradnja, bioterorist, bioterorizem, biotrgovina, bioznanost.
12	Primeri naših tvorjek, v katerih bio nastopa v vlogi povedkovega določila, npr. Hrana je bio: bio hrana, bio kmetija, bio kmetijstvo, bio kmetovanje, bio kruh, bio meso, bio pridelek, bio vrt, bio vrtnarjenje, bio živilo.
Nikolina Brkic, diplomirana slovenistka (UN) in diplomantka medjezikovnih študij - angleščina (UN), študentka študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost, nikolina.brkic@student.um.si
Lora Nadelsberger, diplomantka medjezikovnih študij - angleščina (UN) in diplomirana slovenistka (UN), študentka dvopredmetnega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost in Poučevanje angleščine, lora.nadelsberger@student.um.si
Dr. Irena Stramljič Breznik, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, irena.stramljic@um.si
18 |	Revija za elementarno izobraževanje št. 4