• ŠOLARJIIZ ZADOBROVŠKE OŠ HODIJO H KROŽKU ZA ROČNO IZDELAVO PAPIRJA
Dragocena izkušnja za življenje
PogosJokrat je slišati, da bi nioralc delovne organizadje in osnovne šole tesneje sodelovati med seboj in tako nuditi šolarjem več priložno-sli spoznati delo in vrste poklicev tudi skozi prakso in ne samo prek besed. A najbrž bi bili celo prsti ene roke prcveč, če bi hotcli v naši ob-čini naštefi delovne organizacije, ki so šolam ponudile roko pri nave-zovanju lakšnih stikov. Šole se trudijo in »ku.šajo na vse načine uve-Ijavljati načclo, naj se čimbolj povezujejo z okoljtin, (o je z delovnimi organizadjami in krajevnimi skupnostmi, a vsa njihova prizadevanja so zaman, če na primer v tovarni nimajo pripravljenih programov za proizvodno delo učencev, inštruktorjev, včasih pa jim primanjkuje tudi dobre volje.
Ena izmed delovnih organizacij. ki zgledno sodeluje s krajevno <kup-nostjo in bližnjimi šolami je Papir-nica Vevčc. Ze tradicija je, da vevški papirničarji namenjajo kar precej denarja za kulturno in šport-no dejavnost ter izobražcvanje. ki pa ni namenjeno le njihovim delavcem. marvee vsem prebival-cem okoliških krajevnih skupnosti. Ob lem se ne sprašujcjo »Kaj pa bomo imeli od tega.V. lako kol to počno ponekod drugjc. icinveč se zavedajo. da se vse, kar dajo. povrnc, čeprav rcsda ne le njihovi tovarni, marvcč vsej družbi.
Tako že od lanske jescni učenci osnovnih šol Leopolda Mačka-Bo-rula in Edvarda Kardelja obiskujejo v Papirnici Vevče dva krožka: tiskar-ski krožek in krožek za ročno izde-lavo papirja. Ravnateljica osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta je po-vedala, da so bili pri jelno preseneče-ni. ko so iz papirnice prejeli pova-bilo za ustanovilev krožkov. saj je pri nas bolj redek pojav, da se je mo-goče za kakšno sivar domcniti brez pisanja prošenj, le ustno.
Vsi h krožku za ročno izdelo-vanje papirja
Čeprav sla bila krožka sprva za-mišljena kot intercsni dcjavnosti, pa se zdaj zanju prijuvljajo kar vsi učenci po vrsli. Pri krožku za ročno izdelovanje papirja so sc zvrstili že šolurji peiega a in b razreda: čc je ka • tcri izmcd učencev v začelku morda *e oklcval. pa so ga njcgovi vrslniki kmalu prcpričali, kako zanimivo opravilo je ročno dclati papir. Vsaka skupina. v katcri je pct otrok. pride v papirnico dva zaporedna torkova popoldncva.
»Tcorija je eno. praksa je drugo, otrokom pa veliko pomeni, če nekaj lahko vidijo,« je njihovo zagretost za krožck pojasnila Stana Dimnik, ra-zredničarka 5. a razrcda in hkrati tudi mentorica pionirske organizacije na OŠ Leopolda Mačka-Boruta. »Otrokom je v veliko veselje, če svoj izdelek lahko vzamejo v roke. Obc-neni pa je to vključevanje pionirjev v proizvodno dclo tudi del programa jugoslovanskih pionirskih iger.«
Kaj delajo pravzaprav šolarji pri krožku za ročno izdelovanje papirja?
Kaj je tisto, kar jih najbolj priviači pri tem opravilu? Na to so poskušali odgovoritj predstavniki učcncev 5.a in b razreda, ki so sc skupaj /. ravna-tcljico Anlonijo Setnikar, tovarišico Slano Dimnik. inširuktorjem Pe-Irom Lajovicem in organizatorjcm izobružcvunja v Papirnici Vcvče Vidom Vilfanum zbrali v lovarni, da bi za Našo skupnost opisali lo pri-vlačno početje.
Kaj snio pri krožku delali
Za lažje razumcvanje jc Ana po-vedala najprcj, kako se dela papir. »V veliki kadi smo imcli bombaž. Iz kadi smo s sitom zajeli maso. Tova-riš nam jc dal ogrinjala. da se nc bi umazali. Najprej nam jc on pokazal, kako to gre, nato smo poskusili sami. Sito je treba dobro otresti, da od-veena voda odteče iz mase. To se polcm odtisne na klobučevino ali peno.«
Nadaljeval je Andrej (naj ga ime-nujemo prvi, ker sla bila v skupini dva): »Lisl smo nato dali v sliskalni-co, da je iztisnila iz njcga 61) odstot-kov vode, zatem v sušilnico: suhega pa namažemo z lepilom.«
katja ga jc dopolnila: »Najprej lo-čimo list oil pcne. potem gre šele v stiskalnico in sušilnico, na koncu pa še v gladilni stroj.«
Tovarišica Uimnikova pa je še do-dala: »Ročno izdelan papir in škarje ne gredo skupaj, pokvari sc stmkiu-ra, zalo jc ireba vse robove poščipati s prsti.«
Andrej (drugi) je menil: »Najbolj zanimivo je bilo, ko smo gledali za-menjavo zviikov pri strojnem izdelo-vanju papirja.«
Oglasil se je tudi Klemen: »Meni pa je bilo najbolj všeč to. da sem lahko sam dclal.«
Na vprašanje, kaj bi pri tem krožku lahku bilo >c bolje, je odgo-vorilaJelena. »Da bi bil večkrat,« je povedala željo tudi drugih navzočih šolarjev.
Grcga pa jc pripomnil: »Jaz pa bi rad vidcl skladišča v Papirnici Vevče.«
Mirsada nam je zaupala, da so ji starši, predcn je odšla h krožku, sve-tovali, naj ne stoji poleg nevarnih krajev. »Drugie sem jim že lahko ra-zložila, da se tu vse dela ročno in je Ireba biti pazljiv le pri gladilnem stroju,« je dodaja.
Še vcliko zanimivega so povcdali šolarji. Tudi to na primer, da se ne smeš bali; če si preveč boječ, zajames premalo mase. bolje pa jo je več, saj se odvečna lahko otrcse. Paziti je ludi Ireba, da ne napravis prslneaa odtisa, ni lepo, če zvečiš pri delu žve-čilno gumo, h krožku je treba priti točno ob uri, sploh se je treba ravnati po navodilih.
Pridni šolarji iz O!> Leopolda Mačka-Boruta
Vedeželjnost in pridnost zado-brovških pelošolcev je pohvalil tudi inštruktor Peter Lajovic, ki poleg Jo-žeta Krcsnika uvaja šolarje v skriv-nosl ročne izdelavc papirja. »Šole otroke različno pripravijo na la kro-žek. Ponekod že prej prebero brosu-ro, ki smo jim jo dali, nckateri pa pri-dejo k nani ncpoučeni. Z učcnci iz Zadobrove se ni ireba pogovarjali o zgodovini izdclave ročnega papirja. kcr so lo žc spoznali iz našc knjigc. ampak jiin lahko kar takoj poka-žemo surovine — lan. konopljo in bombaž. Seznanimo jih s strojem, imcnovanim Holaiulec, ki služi za mlctjc surovinc in je slar že 73 let. Opišemo jim, kakšna je razlika med tem in sodobnimi stroji le vrslc. Natu pričncino s prakličnim deluin. Z vsa-kim uCvncem sc ukvarjam posebcj, tako da vsakdo narcdi pet ali šesl li-stov sam.«
V Papirnici Vcvčc imaj« šc veliko idcj, kako prilcgnili šolarjc ksinlelo-vanju. lc urtsničili jih ni mogočc na mah. Organizator izobražcvanja Vid Vilfan pravi. ila bi šolarji prav gotovo čulili vcčji slik s papirnico, ec bi vse to do/.ivcli kol dclovni proccs; tako da bi v tovarni bili dlje časa in odšli morda vmes ludi na malko.
Šolarji so pri kro/ku /:i ročno izde-lavo papirja jm/ivcli ntkaj prijctnih in korislnih uric. /<l:ij s prav tako ve-likim vestljem »hiskujejo i.e drugega — tiskarskega. Pridobili so si izkuš-nju vcč: spo/.nali su tovarno, del proiz^udnega procesa in tudi delu snnio.                          DARJA JUVAN