Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 8. NOV. 1962 Leto XIV. — Štev. 43 Cena 20 din
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA LS LRS TOVARIŠ VIKTOR AVBELJ NA OBISKU V POMURJU
V ponedeljek, 5. t. m. je obiskal okrajni ljudski odbor predsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj. Visoki gost se je pogovarjal s predstavniki okrajnega ljudskega odbora in okrajnih političnih forumov o perečih gospodarskih in ostalih vprašanjih Pomurja, še posebej pa o investicijski politiki in investicijskih naložbah v prihodnjem obdobju.
Razgovorov sta se udeležila tudi člana Izvršnega sveta LRS Janko Smole in Rudi Čačinovič, sekretar za splošne gospodar, zadeve pri Izvršnem svetu Milan Kristan ter direktor republiškega zavoda za gospodarsko planiranje Mirko Jamar.
Po razgovoru na OLO se je tov. Viktor Avbelj razgovarjal še s predstavniki KIK Pomurka o aktualnih proizvodnih problemih in perspektivni poti tega kombinata s posebnim poudarkom na njegovo izpopolnjevanje v živilsko-predelovalni industriji.
Ustvarjalnost
naših razprav
Domneva, izrečena pred začetkom zasedanj a izredne skupščine Stalne konference mest Jugoslavije, se je uresničila. Rečeno je namreč bilo, da bo razprava o predloženih referatih, in sicer referatih, ki naj bi obravnavali položaj komune v bodočem obdobju, hkrati tudi razprava o predosmutku ustave. Vsebinsko bogato, tehtno in zelo obširno razpravo je podpredsednik ZIS tovariš Edvard Kardelj ocenil s temi besedami:
»Referat in zelo poglobljena razprava na tej skupščini, so dober prispevek k sedanji javni razpravi o predosnutku ustave in razčiščevanju vrste vprašanj v nadaljnjem proučevanju komunalnega sistema. Vrsta predlogov in sugestij, ki smo jih slišali tu,« je dejal, »bo vsekakor prispevala, da bomo nekatere člene predosnutka ustave, povezane s problemi komu, bolje in bolj ustrezno dopolnili in formulirali, zlasti pa v republiških ustavah, ki naj podrobneje določijo status in položaj komune ter njene notranje odnose...
Orientirani smo,« je dejal, »da damo v zvezni in republiških ustavah splošni okvir za razvoj komunalnega sistema, ki bo zagotovil napredno smer v razvoju komun. Razen tega naj ta okvir obvaruje komune raznih negativnih teženj najsi bo znotraj njih samih ali zunaj, zagotovi naj zares de-
mokratično funkcioniranje komun in prepreči možnost u-veijavijanja raznih ozko birokratskih centralističnih teženj v sami komuni. Vse drugo moramo prepustiti življenju, praksi, občinskim statutom, ki bodo sami po sebi osnovni instrument za ureditev odnosov v komuni ...«
Ob teh ugotovitvah pa se porode sledeče misli:
— ali je povsod razprava o predosnutku ustave — in sedaj, ko je že v razpravi osnutek o ustavi Socialistične republike Slovenije — res organizirana na tak način, da lahko pričakujemo od nje ustvarjalnost, od nje zaželene rezultate?
K temu nas namreč vodi ugotovitev grupe za spremljanje ustavne razprave, ki deluje pri Glavnem odboru SZDL Slovenije, ki je pred dnevi opozorila na nekatere dosedanje pomanjkljivosti.
Tokrat je bilo namreč rečeno, da se:
—	ponekod zdaj usmerjajo zgolj na predavanja o ustavi,
—	pripisujejo pomen samo določenim pripombama,
—	prek takšnih enostranskih Oblik — če hi še naprej vztrajali pri njih — pa bo teže preiti h globljim vsebinskim razpravam in k podrobnejšim proučevanjem določene problematike.
(Nadaljevanje na 6. strani)
S SOBOTNE SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA MURSKA SOBOTA
Ugodni dosežki
Na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota so preteklo soboto razpravljali o gibanju gospodarstva za razdobje januar—september 1962, rebalansu proračuna okraja za leto 1962 in dosedanjem delovanju komisije za prošnje in pritožbe OLO. Seji je prisostvoval tudi tovariš Kristan, sekretar za splošne gospodarske zadeve pri Izvršnem svetu LRS.
V razpravi o devetmesečnih dosežkih v industriji (o njih smo v našem listu že poročali) je bila zlasti poudarjena potreba po nadaljnjih naporih za še uspešnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno izmenjavo blaga. Kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka, ki je že registriran kot gospodarska organizacija s samostojnim opravljanjem zunanjetrgovinskih poslov, se je ob zaključku prvega polletja po vrednosti izvoženega blaga uvrstil celo na četrto mesto v Sloveniji, letos pa se je tudi dokaj razširil krog podjetij, ki že proizvajajo za zunanji trg: trenutno na 10 industrijskih in 15 kmetijskih organizacij. Med njimi je tudi nekaj manjših podjetij, kar dokazuje, da še vedno niso iz-
V GORNJI RADGONI
PREDAVANJE O USTAVI
Ljudska univerza v Gornji Radgoni je v soboto organizirala za prebivalce G. Radgone predavanje o predosnutku ustave FSRJ. V ta namen so povabili zveznega ljudskega poslanca Ivana Krefta in predsednika za zdravstvo LRS Borisa Kocjančiča, Razpravi o novi ustavi je prisostvovalo okrog 150 ljudi.	-r-
koriščene vse možnosti za učinkovitejše vključevanje v izvozna prizadevanja.
V kmetijstvu bomo predvidoma dosegli letošnje proizvodne obveznosti z okrog 91 odst., kar bo še vedno za 2,3 odst. več kot v lanskem letu Če ne bi bilo neugodnih vremenskih razmer in usodnih katastrof zlasti na območju ljutomerske občine, bi tudi letos dosegli planirano dinamiko razvoja kmetijstva v okviru petletnega načrta. Pomembne rezultate so letos zabeležila zlasti družbena kmetijska gospodarstva: v primerjavi z lanskim letom so povečala proizvodnjo za 18 odst., v ži-
vinoreji pa celo za 41 odst. Nekatera družbena gospodarstva so se s svojimi proizvodnimi in poslovnimi dosežki uvrstila celo med vodilna tovrstna podjetja v Jugoslaviji, saj so s sodobno obdelavo zemlje in doslednim uveljavljanjem agrotehničnih ukrepov uspešno kljubovala neugodnim vremenskim razmeram ter dosegla znatno višje hektarske donose in rezultate v prireji živine kot znaša povprečje na zasebnih kmečkih gospodarstvih. V prihodnosti bodo morala posebno skrbeti za širjenje obdelovalnih zemljišč in pridobivanje zadostnih količin kakovost(Nadaljevanje na 6. strani)
Jesenski pogled v dolino
DVOJEZIČNOST
TEMELJNI PREDPOGOJ ZA ENAKOPRAVN0 UVELJAVLJANJE
SLEHERNEGA PREBIVALCA NA NARODNOSTNO MEŠANEM PODROČJI
UGOTOVITVE IN MISLI IZ REFERATA ČLANA IS LRS MITJE RIBIČIČA
V okviru obravnav ustavnih osnutkov je koncem preteklega meseca imel sestanek tudi politični aktiv lendavske občine. Na tem sestanku je član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribičič predaval o temeljnih ustavnih načelih in o reševanju manjšinskega vprašanja.
Potem, ko je uvodoma orisal družbeno-politično osnovo manjšinske problematike v so-
dobnem svetu, je opozoril na dejstvo, da je reševanje nacionalnega vprašanja še posebej pomembno za Jugoslavijo, kot mnogonarodno deželo in deželo z dokajšnjim številom narodnostnih manjšin. Po njegovem mnenju se zategadelj osnutki ustavnih določil ne izogibajo temu vprašanju, temveč ga obravnavajo z vso občutljivostjo in tenkim -posluhom za družbeno sožitje jugoslovanskih narodov ter narodnih manjšin. Ni slučajno, je poudaril v svojem predavanju tovariš Ribičič, da naši ustavni osnutki na eni strani močno poudarjajo pomen integracije naše socialistične družbe, na drugi strani pa zelo precizno govorijo o takih vprašanjih, kot je to na primer uporaba manjšinskega jezika. To navidezno protislovje je dialektika našega socialističnega razvoja, družbena skupnost, ki je v stanju
zajeti odnos med narodi in narodnimi manjšinami v tako široke okvire, pa je resnično svobodna in trdna. Dejstvo je tudi sicer, da predstavljajo manjšine sestvani del jugoslovanske socialistične skupnosti in da sistem delavskega ter družbenega samoupravljanja spreminja njihovo vlogo. V tem sistemu je namreč tudi pripadnik manjšine postal aktivni družbeni činitelj s pravico odločanja in vpliva na politično ekonomski-razvoj svojega kraja in svoje komune. Glede na to postaja — po besedah tovariša Ribičiča — tradicionalni »narodnostni ključ« brezpomemben. Za enakopravno uveljavljanje slehernega prebivalca na narodnostno mešanih področjih pa je vsekakor dvojezičnost eden temeljnih predpogojev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
LETNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS V MURSKI SOBOTI
ODLOČNEJŠA USMERITEV
K NEPOSREDNIM PROIZVAJALCEM
LETNE KONFERENCE OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS V MURSKI SOBOTI SO SE PREDZADNJI TOREK POLEG 63 DELEGATOV IZ OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK UDELEŽILI TUDI ČLAN CK ZKS JOŽE BORŠTNAR, ORGANIZACIJSKI SEKRETAR OK ZKS IVAN GRIMŠIČ, PREDSTAVNIKI OK LMS IN JLA.
Uvodni referat o »naših nalogah pri nadaljnji idejno-politični in organizacijski graditvi 7K v občini je imel sekretar občinskega komiteja ZKS Frnajo Šonaja; po njegovem referatu se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo nad 30 delegatov in gostov, med njimi tudi precej tovarišic. Posebej kaže omeniti, da je imela letošnja konferenca izrazito delavno obeležje, pa je po tehtni razpravi, predvsem o bistvenih problemih, ki zadevajo člane ZK in njihovo nadaljnjo aktivnost, tudi dosegla svoj namen.
Da so na konferenci dali dokajšnjo prednost notranji graditvi ZK, ni naključje; ugotovili so namreč, da je povprečna politična razgledanost članov ZK še vedno pod tistim nivojem, ki bi omogočal njihov učinkovitejši družbeni vpliv pri uresničevanju aktualnih nalog v gospodarstvu in družbenih službah, še posebno v zvezi s pismom CK ZKJ in govorom tov. Tita v Splitu. Od tod tudi pojav, da je v Murski Soboti in na podeželju še vedno precej komunistov, ki bi trenutno težko sprejeli odgovornejše družbene obveznosti. Najprej vzgoja članov ZK, ob tej pa tudi širših kolektivov — ostaja torej tudi v bodoče osrednja naloga. ki jo je treba izvajati s kolektivnim in individualnim,
toda še bolje organiziranim in usmerjanim študijem. Večerna politična šola v Murski Soboti se je lani že dobro uveljavila, kazalo pa bi, da bi
vanjo pritegnili tudi več članov ZK iz gospodarstva in zlasti kmetijstva. Predvsem je potrebno težiti za tem, da bo
dosežena še učinkovitejša po
vezava študija s prakso.
Kadrovanje v Zvezo komunistov bi moralo biti bolj smelo, zlasti kar zadeva mlade občane in neposredne proizvajalce v podjetjih. Precej je še (Nadaljevanje na 6. strani)
ŽALNE SVEČANOSTI
v počastitev padlih Rdečearmejcev
OB DNEVU MRTVIH JE BILA NA POKOPALIŠČU V MURSKI SOBOTI VELIKA ŽALNA PRIREDITEV; NA NJEJ SO POLOŽILI V SKUPNO GROBNICO POSMRTNE OSTANKE 516. ZNANIH IN NEZNANIH BORCEV, PODOFICIRJEV IN OFICIRJEV RDEČE ARMADE, KI SO V BORBI PROTI FAŠISTIČNEMU OKUPATORJU IZGUBILI ŽIVLJENJA NA POMURSKIH TLEH.
Tej veliki svečanosti so prisostvovali razen številnega prebivalstva, ki je prišlo iz vseh krajev, tudi član IS LRS Rudi Čačinovič, predsed. OLO inž. Miran Mejak, sekretar OK ZKS Ivan Ros, svetnik v ZIS Radoica Vukičevič, generalni polkovnik JLA Stane Potočar, narodna heroja Janko Rudolf in Franc Kresé-Čoban ter vojni poslanik Sovjetske zveze v Jugoslaviji Viktor Tarasijevič.
Zbrani množici je pred odprto grobnico spregovoril sekretar OK ZKS Ivan Ros. Dejal je. da bo sedaj po 17. letih počivalo v skupni grobnici na soboškem pokopališču 516 znanih in neznanih borcev in oficirjev Rdeče armade, ki so bili pokopani na 88. krajih ši-
rom po naši pokrajini. Tako bodo rdečearmejci, ki so se borili proti okupatorju, skupno z našimi borci, pokopani v neposredni bližini, kjer spi nesmrtno spanje 9 herojev naše pokrajine. Obenem je obljubil, da bomo grobnico sovjetskih borcev vzdrževali in krasili s prav tolikšno pozornostjo in ljubeznijo, kot bi to delali njihovi svojci.
V imenu sovjetskega naroda in armade je pred grobnico spregovoril v srbohrvaščini vojni poslanik Sovjetske zveze v Jugoslaviji, polkovnik Viktor Tarasiijevič. V svojem kratkem govoru je izrekel zahvalo ljudstvu Pomurja za skrb, ki jo posveča mrtvemu bataljonu Rdeče armade, in dejal, da to prijateljsko deja-
nje ne bo nikoli pozabljeno.
Za tem so v skupno grobnico ob igranju žalne koračnice žrtvam položili krste s posmrtnimi ostanki rdečearmejcev, častna četa pa je izstrelila salve. Pred koncem svečanosti je podpolkovnik Matija Kuhar izročil vojnemu poslaniku Sovjetske Zveze spominsko knjigo Zveze združenj borcev Pomurja, v kateri so imena vseh med NOB v Pomurju padlih borcev in oficirjev, vojaška godba pa je zaključila to veliko žalno svečanost z igranjem sovjetske in jugoslovanske himne.
Ob koncu so na novo grobnico položili številne vence, dijaki pa so jo zasuli s cvetjem.	-is-
Venci in cvetje na skupen grob padlih junakov Rdeče armade
VREMENSKA NAPOVED za čas od 8. do 18. novembra:
Okrog 12. novembra padavine z ohladitvijo, v ostalem suho vreme.
Dr. V. M.
NA ROB RAZPRAV O OSNUTKIH OBČINSKIH STATUTOV
IZHODIŠČE
ZA USTAVNO RAZPRAVO
Domala povsod so osnutki občinskih statutov že predmet javnih razprav. Komisije za statute pri ObLO so jih ponekod poslale v razpravo že pred enim mesecem in več — navadno na naslov krajevnih družbenih organizacij in komunalnim skupnostim, da bi tako zagotovili najbolj demokratičen način presoje tega važnega družbenega akta v kar najširšem krogu občanov. Gradivu so bila priložena tudi priporočila, naj bo študij osnutka kar najbolj temeljit in analitičen, kajti samo tako je bilo moč pričakovati tudi pripombe in sugestije, ki bi zagotovile zares vsestransko družbeno utemeljene formulacije vseh določil v statutih. Zaradi izredne pomembnosti tega družbenega akta, ki bo v prihodnosti regulator družbenih gospodarskih in drugih odnosov znotraj komune, bi bil vsekakor potreben tudi ustrezen odziv in poudarek razpravam o občinskih statutih, to tembolj, ker zajemajo ti statuti zelo obsežen kompleks vprašanj, ki zadevajo neposredno na pravice in dolžnosti občanov na relaciji komuna — občan.
Predvidevanja o vsebini množičnih razprav o osnutkih občinskih statutov pa se žal niso uresničila. Vsaj doslej ni moč trditi, da so bili osnutki občinskih statutov deležni v naših komunah vsaj približno tolikšne pozornosti, kot jo posvečajo povsod ustavnemu gradivu, čeprav bi moralo biti prav obratno: občinski statuti bi morali biti že po svojem neposrednem zajetju za občana najbolj življenjsko važnih in tudi najbolj dostopnih vprašanj glavno izhodišče za vso razpravo o ustavnem gradivu. Zakaj pa ni tako? Odgovor je dokaj preprost: najprej se je delo okrog občinskih statutov morda preveč skoncentriralo pri posameznih vodilnih uslužbencih na občini, temu so sledile še razprave v ožjem krogu in nato pošiljanje gradiva v razpravo krajevnim družbenim činiteljem. To pa je seveda premalo! Krajevne družbene organizacije in krajevne skupnosti so nedvomno tudi pri tem potrebovale večjo pomoč. da bi lahko razprave o občinskih statutih tudi usmerjale in jim dajale družbeno vsebino. Že tu je bilo potrebno večje angažiranje organizacij SZDL, ki bi morale bolj poskrbeti za to. da bo razprava o občinskih statutih resnično zajela čimvečji krog občanov. Naposled pa so občinski statuti po svojem družbenem pomenu tudi toliko važni, da bi morali še poprej biti deležni večje pozornosti svetov pri občinskih ljudskih odborih, ljudskega odbora kot celote in vodstev družbenih organizacij v občini. Zakaj neki se nismo tudi v primeru občinskih statutov poslužili že uveljavljenih ob lik razprav — denimo v klubu odbornikov ljudskega odbora, na skupnih zasedanjih ljudskih odborov in vodstev družbenih organizacij itd. Družbena pomembnost statutov tako prakso vsekakor opravičuje in tudi nalaga.
Če zamujenega ne bomo takoj popravili, ne bo odveč bojazen, da bo tako mlačen odnos do temeljnih listin komune lahko glavni vzrok poznejših. samo formalnih potrjevanj! Ali ne bodo pri tem prizadeti predvsem občani in končno si tudi ni težko zamišljati, da bi nejasne, v nekaterih poglavjih preveč, v drugih spet premalo obdelane in za interese komun neustrezne formulacije v statutih imele globlje posledice za ves družbeni gospodarski in kulturni razvoj komunalnih skupnosti.
Bojazen, da bi se utegnile vtihotapiti v določila občinskih statutov nesprejemljive formulacije, nikakor ni odveč, kajti na vrsto pomanjkljivosti v osnutkih opozarjajo tudi komisije same. Očitno pa je, da presoja in popravki osnutkov ne morejo in ne smejo biti zgolj domena ožjega, kroga ljudi Hkrati pa je očitno, da se določenim popravkom ne bo mogoče izogniti. In če gre za vsebinsko bistvene spodrsljaje v statutih, zakaj občanom nismo omogočili, da bi lahko nanje tudi reagirali? Doslej so le redki — preredki primeri reagiranja. Po poldrugem mesecu "uradnih" razprav!
Vzemimo za primer samo o-
snutek statuta soboške občine, kjer je komisija posredovala osnutek z gradivom terenskim organizacijam že sredi septembra. Toda doslej je prišla na naslov komisije samo ena pripomba, ki opozarja na potrebo po ustanovitvi sklada za kulturo pri občini, kar naj bi zagotovili s posebnim določilom statuta. Več o tej upravičeni zahtevi kasneje, kajti osnutek soboške komune vsebuje tudi določilo o domicilu, ki neposredno zadeva ob interese naširšega kroga občanov. Ta postav ka namreč časovno pogojuje pridobitev pravice do stanovanja štipendije, socialne pomoči ipd. Ta določila v osnutku, ki so za občane, ki izpolnjujejo te pogoje, mogoče na prvi pogled simpatična, skrivajo v sebi ost, ki bi se kasneje utegnila z vso ostrino obrniti pro-
ti koristim komune in komunalne skupnosti kot celote. Že dejstvo, da bi se morala komuna v bodoče zaradi časovne pogojenosti do pridobitve stanovanjske pravice odpovedati nadaljnjemu zaposlovanju potrebnih strokovnih kadrov od zunaj, opozarja na nevzdržnost teh določil. Sicer pa taka določila postavljajo v nevzdržen družbenopravni položaj vsakega člana naše socialistične skupnosti glede na njegovo pravico po izbiri domovanja. kraja zaposlitve in podobno. No, komisija za statut pri ObLO Murska Sobota ni spregledala te pomanjkljivosti, vendar bi bil njen položaj neprimerno lažji, če bi pobuda z utemeljitvami bila rezultat' javnih razprav občanov.
Ne gre podcenjevati tudi doslej edine pripombe sveta za kulturo in prosveto pri ObLO Murska Sobota, s katero se ta svet zavzema, kot že zapisano, za ustanovitev posebnega sklada za kulturo. Utemeljitev, ki opozarja na nekatere specifičnosti v soboški komuni, velja predvsem za spremenjeno strukturo prebivalstva. Prevladujoče število mladine v srednjih strokovnih šolah, ki sicer zagotavljajo komuni dovolj kadrov, je namreč zaradi preslabe materialne osnove podvrženo enostranski vzgoji; torej opozarjajo v pripombi na pomanjkljivo kulturno rast in izobraževanje srednješolske mladine. Drugi važen predlog zadeva interese in potrebe vse večjega števila industrijskih in kmetijskih delavcev, ki povečini stanujejo na podeželju. Žal so možnosti za kulturno izživljanje teh delavcev še vedno minimalne, zato predlog o ustanovitvi takega sklada prav gotovo zasluži vso pozornost pristojnih činiteljev.
Toda, kako je sploh s statusom srednjih šol v osnutku občinskega statuta? Mar kaže v praksi res prepustiti vse pravice in dolžnosti pristojnem zbornicam — poleg zagotovitve gmotnih pogojev za delovanje teh šol tudi usmerjevalno vlogo in moralno podporo. Mar se občina kot družbenoteritonalna enota odpoveduje vsakršnim obveznostim na tem področju? Ali so naše gospodarske organizacije že v stanju. da po določenem časovnem obdobju ustrežejo potrebam in zahtevam po ustreznem stanovanju vsakemu zaposlenemu?
Takih vprašanj bi lahko navedli še več. Že povzetek teh pomanjkljivosti pa zgovorno nakazuje potrebo po zares množičnem razpravljanju o osnut-
kih občinskih statutov, kajti temeljna listina komune bo po sprejetju in potrditvi postala najbolj zgovorno zrcalc notranjih odnosov v komuni, ustava občanov, zgolj formalna
potrditev pa bi pomenila zelo slabo uslugo nadaljnjemu razvoju in utrjevanju komunalnih skupnosti in njihovih obsežnih družbenim smotrom.
B. — K.
»Škrbine« na Titovi cesti v M. Soboti med zgradbo Zavarovalnice in stanovanjskim
blokom kmalu ne bo več.
POGUMNEJŠE VKLUČEVANJE MLADIH
V petek je bila seja Krajevnega odbora SZDL Murska Sobota; na njej so razpravljali o pripravah na konferenco krajevnega odbora.
Na konferenci bo sodelovalo okoli 120 delegatov iz šestih terenskih organizacij in bodo obravnavali poleg vloge Socialistične zveze še nekaj najvažnejših problemov iz M. Sobote.
Konference terenskih organizacij pa bodo predvidoma končane do 25. t. m., razpravljali pa bodo v glavnem o osnutku nove slovenske ustave in o kadrovskih vprašanjih terenskih organizacij SZDL, ki bodo odslej pogumneje vključevale v svoja vodstva zlasti mlade ljudi.
DVOJEZIČNOST
TEMELJNI PREDPOGOJ ZA ENAKOPRAVNO UVELJAVLJANJE SLEHERNEGA PREBIVALCA NA NARODNOST MEŠANEM PODROČJU
(Nadaljevanje s 1. strani) Po mnenju tovariša Ribičiča se sicer večina mora izogibati slehernemu dejanju, ki bi lahko ustvarilo videz neenakopravnosti, diskriminacije ali zapostavljanja manjšinskega prebivalstva. Manjšimi je treba nuditi nasprotno še posebno zaščito in varstvo. Resnica je namreč, da je manjšinsko vprašanje v bistvu tudi večinsko vprašanje. Odnos večine do manjšine mora biti tak, da se manjšinsko prebivalstvo počuti zares svobodno in resnično enakopravno. Večina mora tudi vzpostaviti tako stanje, da se počuti manjšinec v svoji državi, da ima v svojem jeziku napisano ime vasi in ulice, da zna miličnik na ulici
tudi jezik manjšine, da manjšinec lahko čita na občinski deski objave v svojem jeziku konkretno določila, osnove družbenega sožitja med večino in manjšino, medtem ko bodo in da mu nikjer nikdo ne postreže s pripombami na račun njegove nacionalne pripadnosti.
V novih ustavnih osnutkih — je v zaključku svojega predavanja dejal tovariš Mitja Ribičič — so povzeta omenjena načela in izkušnje socialistične prakse v Jugoslaviji Zvezna ustava je dala samo temeljni okvir manjšinskih pravic, republika pa bo, kot nosilec nacionalne politike,
statuti komun morali kar najpodrobneje zajeti vso manjšinsko problematiko.
Tovariš Mitja Ribičič
Javna mladinska tribuna o ustavi v Ljutomeru
Mladina v ljutomerski občini je v zadnjem času družbeno precej aktivna. Poleg mladinske politične šole, ki jo bo predvidoma obiskovalo nad 30 mladincev in mladink iz občinskega Okoliša in se bo pričela 15. novembra, je občinsko vodstvo LMS priredilo pretekli teden tudi javno tribuno za delavsko mladino.
Na javni tribuni so mladi občani razpravljali v pred-osnutku nove ustave, razpravo pa je vodil Franc Žabota iz Murske Sobote. Mladi udeleženci javne tribune so preda-
vatelju zastavili kar trinajst, vprašanj. Naj navedemo najvažnejše: kaj bo z mladimi delavci v proizvodnji, katerih starši imajo nad 3 ha zemlje, kandidiranje ljudskih poslancev, pravice proizvajalcev, pojem delovne organizacije itd.
Na vprašanja mladih diskutantov je odgovarjal član političnega aktiva. Že zanimanje mladih občanov za ustava vprašanja na prvi javni tribuni dokazuje, da bi bilo potrebno organizirati še več podobnih razprav za delavsko in predvsem kmečko mladino.
F. S.
PRIČETEK ŠIROKIH RAZPRAV O USTAVI V SOBOŠKEM OKRAJU
DOSLEJ NAD 8.000 LJUDI
Do minulega torka je bilo v soboškem okraju že okrog 120 razprav, od tega 46 sestankov občanov v okviru podružnic SZDL. V teh razpravah so občani poslušali razlago predosnutkov zvezne in republiške ustave — pogosto ne le 'kot pasivni poslušalci, saj so mnogi občani tudi sami sodelovali s vprašanji, pripombami in predlogi.
Dobršen del razprav je bilo tudi v gospodarskih organizacijah, katerih kolektivi so prav tako prispevali svoj delež na seznam dosedaj posredovanih pripomb in predlogov. Razen običajnih vprašanj, ki se nanašajo na lastnino zemlje bodočo davčno politiko, pravice občanov in raznih predstavniških organov, so vse boli pogoste tudi poglobljene razprave o raznih določil ustavnih predosnutkov, o vprašanjih, ki bodo pozneje regulirana z zakoni, novimi predpisi republiških in zveznih organov.
V radgonski občini je že večkrat vzniklo vprašanje, ali
bo nova ustava razveljavila sedanje zakone, predvsem na področju gospodarske zakonodaje. Ponekod je bilo tudi več vprašanj v zvezi z obsegom pravic delovnih organizacij in njihovim odnosom do politično-teritorialnih enot. Razpravljalne je predvsem zanimalo, ali bo v bodoče potrebno soglasje ljudskega odbora k posameznim odločitvam organov družbenega upravljanja.
Občani so marsikje zastavili tudi vprašanje, zakaj je potrebno ustavno sodišče, ko pa morajo vsi organi državne uprave. družbene službe, gospodarske organizacije, zavodi in drugi tako poslovati v skladu z zakoni. Na podeželju in še zlasti v okolici mest so občani želeli odgovore tudi na vprašanja v zvezi z zemljiškim maksimumom in so se posebej zanimali za bodočo usodo
tistih, ki so v službi, pa so hkrati tudi lastniki kmetijskih zemljišč.
Razprave o ustavnem gradivu se marsikje očitno prepletajo tudi s problemi, ki sodijo med izrazito notranja vprašanja naših občin, zato bi bila razprava nedvomno bolj življenjska in ustvarjalna, če bi jo učinkoviteje povezovali z nakazano problematiko v občini in njenim statutom.
Pred konferencami SZDL v radgonski občini
V teh dneh so se v radgonski občini začele prve seje krajevnih odborov SZDL, ki razpravljajo o pripravah na -krajevne konference. Predvsem obravnavajo organizacijske zadeve, med njimi obseg KO SZDL. urejanje evidence članstva in zbiranje no-
vih članov, proučujejo možnosti formiranja podružničnih odborov itd.
Na drugih sejah, ki bodo nekaj dni pred krajevnimi konferencami, bodo KO SZDL razpravljali o kadrovskih in vsebinskih pripravah za konference, V nove KO SZDL bodo predvideli najbolj družbeno aktivne člane, pri tem pa vsekakor ne bodo pozabljali na vključevanje žena in mladine Posebno skrb bodo na sejah KO SZDL posvetili vsebinskim pripravam. V ta namen
bodo za konference sestavili poročila, ki bodo izraz stvarne dejavnosti članov SZDL. Pri pripravah na krajevne konference pomagajo tudi vsi člani IO ObO SZDL G. Radgona.	-j-
GRAD
Delo mladinskih aktivov pri Gradu in v Kuzmi je zaradi sezonskega problema težavno im sorazmerno kratkotrajno, saj se mladina vrača s sezonskih del šele pozno jeseni, odhaja pa že zgodaj spomladi. Da bi poživili delo mladine v tem okolišu, je v nedeljo sklical občinski komite mladine pri Gradu posvetovanje, na katerem so razpravljali s predstavniki tamkajšnjih aktivov predvsem o zaposlovanju mladine in problemu sezonstva. Na posvetovanju so tudi sklenili, da bodo prihodnjo soboto razpravljali o predosnutku nove ustave.
MARTJANCI
Tudi v Martjancih so pred kratkim razpravljali o predosnutku nove zvezne ustave. Po predavanju se je razvila plodna diskusija. Občane so najbolj zanimala nekatera osnovna teoretična vprašanja. Tako se je pojavilo vprašanje, 'kako se naša država in s tem v zvezi naša ustava ločita od drugih. Razen teh osnovnih teoretičnih so občane zanimala tudi nekatera vprašanja lastninskih odnosov in odnosov v privatni kmetijski proizvodnji.
Na sliki zgoraj: Če kdaj, potem je ob taki priložnosti grozdja več kot dovolj — hitro k poslu! — (foto Olaj)
SLABA UDELEŽBA
Da bi poživeli delo mladine v samoupravnih organih na šolah in v podjetjih, je občinski komite mladine M. Sobota organiziral v ponedeljek posvetovanje s predstavniki mladinske organizacije, zastopniki organov samouprave v gospodarskih organizacijah in člani šolskih odborov. Vendar je žalostno dejstvo, da sta se posvetovanja udeležila le dva predstavnika iz gospodarskih organizacij in trije člani šolskih odborov.
Na posvetovanju so razpravljali med drugim tudi o vlogi šolskih skupnosti in pomenu klubov mladih -proizvajalcev v gospodarskih organizacijah. Sklenili so, da bo komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri občinskem komiteju LMS sestavila na podlagi razprave na posvetovanju zaključke in jih dostavi-
la vsem gospodarskim organizacijam in šolskim vodstvom.
POMURSKI VESTNIK. 8. NOV. 1982
2
Konferenca občinske organizacije zveze komunistov v Beltincih
Arondacija zemljišč, uveljavljenje kooperacije
Prejšnji torek so se zbrali delegati osnovnih organizacij Zveze komunistov beltinske občine na svoji letni občinski konferenci ter ob navzočnosti članov OK ZKS Branka Zadravca in Kolomana Balažiča kritično ocenili svoje delo v minulem obdobju.
Iz poročila in referata povzemamo, da še precej komunistov v beltinski občini ne pozna v celoti svojih nalog, kar potrjuje tudi njihova premajhna družbena aktivnost Na konferenci so govorili o raznih oblikah dela. Kot zelo uspešno obliko dela so omenili stalne aktive, med katerimi je bil najučinkovitejši aktiv za kmetijska vprašanja, ki je opravil zlasti pomembno vlogo pri uvajanju in tolmačenju novih agrotehničnih ukrepov.
Po mnenju konference so kmetijske organizacije v beltinski občini doslej premalo storile za združitev površin lastne proizvodnje. Teh imajo okrog 100 hektarov, raztresene pa so na 126 parcelah. Spričo te ugotovitve so se delegati zavzeli za arondacije, ki naj bi jih, kjer je le mogoče, izvajali sporazumno z zasebnimi kmetovalci. Površine lastne proizvodnje pa naj bi po mnenju delegatov povečevali s hitrejšim nakupovanjem, vendar pa naj bi pri nakupovanju težili za tem. da zemlje ne bi preplačevali. Lastno proizvodnjo pa naj bi dopolnjevali s krepitvijo višje organizirane kooperacije.
Več delegatov je diskutiralo o tem, naj bi uvedli obračuna-
vanje osebnih dohodkov po delovnem učinku tudi za administrativno in režijsko osebje, ki je v nekaterih primerih prizadeto, ponekod pa prejema celo previsoke osebne dohodke.
Na konferenci pa so poudarili tudi potrebo po krepitvi vloge kulturno prosvetnih društev, ki naj bi dobila predvsem širši vzgojno-izobraževalni pomen ter nakazali potrebo po hitrejšem ustanavljanju klubov.	-js-
Jesenska setev, trošenje umetnih gnojil, v KZ »Mursko polje v Križevcih pri Ljutomeru
SETVENA DELA
v	radgonski občini
Akcija jesenske setve v radgonski občini dobro napreduje. Setev žitaric je že opravljena 90-odst., 10-odst. izpad gre na račun pozne zoritve koruze.
V akcijskem programu jesenske setve je predvidenih za pšenico 437, za rž 4 in za ječmen 75 hektarov, realizacija pa znaša 316 za pšenico, 7 za rž in 59 hektarov za ječmen. Kooperacija znaša pri pšenici, rži in ječmenu 300. 8 in 48 ha. dočim je realizacija 320, 8 in 14. ha. Od 382 ha po planu je realiziranil 342 ha.
Plan agrominimuma za vse žitarice znaša 950 ha, realiziranega pa je do sedaj 330 ha. Umetna gnojila, zaradi katerih so bile spočetka težave, so dospela in bo zato agrominimum v celoti izveden. Zadruga sklepa s pridelovalci pogodbe o delitvi proizvoda, pogodbe na garantirani proizvodnji, na kontrahažni način in na poljuben način za povečanje hektarskih donosov. Strojni park, ki ga je lani primanjkovalo, je letos kmetijska zadruga povečala in tako omogočila nemoteno obdelovanje zemljišč, ki so se pri zasebnikih v tem gospodarskem letu zmanjšala za 600 hektarjev.
AKTIVNO VKLJUČEVANJE MLADIH
Vsebinsko bogat in živahen razvoj naše družbe vedno bolj vzbuja zanimanje mladine, ki jo priteguje v svoje procese in nenehno vzbuja njeno zavest.
V občini Murska Sobota je v mladinsko organizacijo vključenih 4016 mladih občanov ali okroglo 56 odst.; mladina je organizirana in dela v 52 vaških, 50 srednješolskih in 11 aktivih na osemletkah. V delovnih organizacijah je 11 aktivov LMS.
Mladina soboške občine je pripravljena na svojo konferenco, ki bo letos odprta in dostopna vsem članom organizacije LMS.
Na sobotnem plenumu občinskega komiteja LMS Murska Sobota, zadnjem pred občinsko konferenco, ki bo 11. t. m. ob 8. uri zjutraj v dvo-
rani DPD "Svoboda« in na kateri bo sodelovalo nad 180 delegatov in gostov, so podrobno analizirali dosedanje delovanje organizacije LMS kot celote in njenih osnovnih celic, aktivov Ljudske mladine.
Ugotovili so, da je mladinska organizacija v komuni naredila v preteklem obdobju precejšen korak naprej, predvsem pri uveljavljanju različnih oblik dela in njihovi kvalitetni izvedbi. Organizacije LM so v preteklem obdobju postale mnogo bolj samoiniciativne in samostojne, svoje osnovne naloge pa so iskale v življenjskem krogu mladih ljudi, v krogu, v katerem mladina živi in ustvarja. Skratka, organizacija je pristopila k trdnejšemu in vsebinsko nevezanemu delu. Precejšen korak Je storila mladina tudi v gospodarskih
organizacijah in na področju idejnovzgojnega dela. Vendar pa so ugotovili, da je bilo to delo še vedno premalo množično in še vse preveč široko izobraževalno, kar je večji del posledica premalo življenjsko izdelanih programov učnovzgojnih ustanov, ki kljub prizadevanju še ne morejo nuditi mladini vsega, kar ta za življenje potrebuje.
Najbolj uspeli obliki izobraževanja v preteklem obdobju sta bili mladinska politična šola, ki jo je od 63 prijavljencev končalo 57, in šole za življenje, ki so bile izvede-
ne v 14 krajih in jih je obiskovalo nad 600 mladincev in mladink. Kljub precejšnjemu napredku pa so ugotovili, da je še vedno pomanjkljivo sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, predvsem pa s specializiranimi organizacijami kot so npr. taborniki, Počitniška zveza in Ljudska tehnika.
Občinska konferenca bo potekala pod delovnim naslovom: Mesto in vloga LMS v procesu razvoja komunalnega sistema s posebnim poudarkom na aktivno vključevanje mladine v družbeno upravljanje.
PRED OBČINSKIMI KONFERENCAMI LMS
JAVNE RAZPRAVE OBETI ZA USPEH
KER SO PRIPRAVE NA OBČINSKE KONFERENCE LMS ZAKLJUČENE že V vseh OBČINAH SMO ZASTAVILI NEKAJ VPRAŠANJ TOVARIŠU GEZI BAČIČU. SEKRETARJU OK LMS
O značilnostih dela mladinske organizacije v preteklem obdobju meni tov. Bačič naslednje:
Če hočemo govoriti o značilnostih dela v preteklem obdobju, moramo priznati, da nekih posebnosti ni bilo v aktivih LMS. Na žalost so osnovne organizacije še vedno delale največ na področju kulturno-prosvetne dejavnosti in športnega udejstvovanja.
In kaj je temu vzrok?
Misli, da je eden najvažnejših vzrokov za tako stanje v tem, da občinska mladinska vodstva, pa tudi okrajno mladinsko vodstvo in ostale politične organizacije niso
mladini dovolj tolmačile izrazito politično obeležje mladinske organizacije, katere glavni smotri niso v tem, da bi mladini nudila le razne interesne oblike izživljanja, ampak naj bi mladinska organizacija poudarjam, kot politična organizacija — mladino usmerjala, jo izobraževala, vzgajala in ji omogočila, da dela v raznih krožkih in društvih izven organizacije, ne pa, da v okviru aktivov ustanavljajo razne sekcije, saj imamo za organiziranje pestrih oblik sodelovanja na razpolago številna društva in organizacije, kjer se lahko mladina po aktivno vključuje v delo po svojem interesu.
Na vprašanje, kdaj bode občinske konference in kako so te pripravljene, je tov. Bačič dejal:
Vse občinske konference bodo v novembru: 11. v Murski Soboti in Petrovcih, 18. nov. v Beltincih in Lendavi, 25. novembra pa v Radgoni in Ljutomeru.
Konference so sorazmerno dobro pripravljene, saj so se komiteji lotili dela že pred dobrim mesecem in menim, da nam je že to jamstvo, da bodo uresničena tudi naša pričakovanja glede vsebine konferenc. Če hočemo sklepati, o čem bo mladina razpravljala na občinskih konferencah, moramo izhajati iz samih letnih sestankov
aktivov, ker menimo, da je prav občinska konferenca tista, ki mora vsa osnovna vprašanja, o katerih je mladina razpravljala že na letnih sestankih aktivov, ki so bili letos za razliko od prejšnjih let mnogo boljši, obravnavati in dati smernice, kako jih reševati.
Osnovni problemi, o katerih bodo na konferencah razpravljali, so naslednji: v Murski Soboti o vlogi mladine v izgradnji in razvijanju komunalnega sistema, v Petrovcih bodo razpravljali o sezonstvu, mladini v kmetijstvu in o zaposlovanju mladih; podobne razprave bodo tudi v Beltincih in Lendavi, kjer bodo dodali še manjšinsko vprašanje, medtem ko bodo v radgonski občini razpravljali o mladini v proizvodnji in maloobmejnem prometu.
Po vsem tem menimo, da so konference zares dobro pripravljene in lahko trdimo, da bodo uspele.
Nedvomno, saj smo se že prej in temeljito pripravljali na nje, precejšen delež pa bo prav gotovo prispevalo tudi to, da so letošnje občinske konference javne; torej je na njih zaželjena udeležba in sodelovanje čimširšega kroga mladine in ostalih občanov.
BRIGADIRSKI HOO-RUK
MED LJUTOMEROM IN KRIŽEVCI
V začetku oktobra je občinski komite LMS v Ljutomeru formiral mladinsko delovno brigado »Janko Ribič«, ki je štela ob ustanovitvi 38 brigadirjev in brigadirk. Brigada sodeluje pri gradnji ceste Ljutomer—Križevci.
Pod vodstvom Toneta Nepužlana, ki je letos sodeloval tudi na zvezni delovni akciji, dela brigada dnevno po osem ur. Vsa dela ima normirana. V oktobru je presegla normative povprečno za 54 odst. in bila pohvaljena od Cestno-gradb. podjetja Maribor za dosežene uspehe. 31. oktobra je brigada presegla normo celo za 130 odst., kar je že svojevrsten rekord. Z doseženimi rezultati se brigadirji seznanjajo vsak dan sproti na brigadirskih delovnih sestankih. Imajo tudi tedenske konference. Po delovnem času poslušajo brigadirji različna predavanja. Pred dnevi se je vsa brigada udeležila tudi razprav o predosnutku nove ustave.
Brigadirji pa skrbijo tudi za družabno življenje: prireja-
jo brigadne plese, družabne večere, sodelujejo v raznih vaških društvih itd. Sredi novembra nameravajo s pomočjo avtomoto društva iz Ljutomera prirediti tečaj za mopediste. Po končani akciji bo brigada priredila v Ljutomeru tudi javno oddajo "Pokaži, kaj znaš". Na tej oddaji bo sodelovala tudi mladina iz okoliša. Za prihodnje dni imajo še v programu predavanja o delavskem in družbenem upravljanju. Nekaj brigadirjev bo odšlo tudi v mladinsko politično šolo.
V teh dneh nameravajo brigado še povečati, saj naj bi
štela do 100 mladincev in mladink. Poskrbljeno je že tudi, da se bodo brigadirke po končani delovni akciji zaposlile v obratu mariborske MTT, medtem ko bodo fantje lahko našli zaposlitev v ostalih podjetjih ljutomerske občine, nekaj pa jih bo seveda še naprej ostalo v kmetijstvu.
Brigada je bila v zadnjih dneh deležna več obiskov Po-
leg predstavnikov občinskega in okrajnega komiteja LMS je brigadirje obiskal tudi član CK LMS inž. Guzelj.
S. F.
Strokovni izpiti na učiteljišču i Murski Soboti
Pred kratkim je Svet za šolstvo LRS imenoval člane komisije za opravljanje strokovnih izpitov za naziv učitelj pri Učiteljišču v M. Soboti.
Do izida novih predpisov bodo strokovni izpiti za učitelje opravljeni po dosedanjem pravilniku. Prvi izpiti bodo v
drugi polovici meseca novembra za učitelje, ki bodo vložižili prijave do 15. novembra t. 1 V primeru zadnjega števila prijav bodo izpiti tudi v v mesecih december, februar, marec in april tekočega šolskega leta.
Z imenovanjem navedene komisije je Svet za šolstvo LRS omogočil pravočasno opravljanje strokovnih izpitov vsem učiteljem- pripravnikom v Pomurju.	I. Š.
KORAK NAPREJ
V RAZVOJU OBMEJNEGA PROMETA
V času od 2. do 11. oktobra 1962 je bilo v Celovcu tretje redno zasedanje Stalne mešane komisije, ki je v času zasedanja obravnavala razna vprašanja s področja obmejnega prometa med FLRJ in republiko Avstrijo. Bilo je sprejetih več predlogov, med drugimi tudi ta, da se v obmejno cono vključijo še nekatere vasi, tako na naši kot na avstrijski strani. Na področju okraja Murska Sobota pridejo v poštev vasi: Dankovci, Moščanci, Rakičan, Vučja vas, Stara nova vas, Bučečovci in Dobrava.
Nadalje je bil sprejet pred log, da bo koristnikom stalnih obmejnih propustnic omogočeno gibanje po vsej mejni co-
ni, ene in druge strani., a ne samo na določenem področju kot je bilo do sedaj.
Tudi vidiranje stalnih obmejnih propustnic in drugih obmejnih dokumentov bo poenostavljeno., ker bodo po sprejetem predlogu vsi obmejni dokumenti veljali tri leta.
Z uveljavitvijo omenjenih predlogov bo storjen korak naprej v razvoju obmejnega prometa med dvema sosedoma tako, da bo dobival vse širši obseg in postal pomemben faktor v medsebojnih odnosih.
Vsi sprejeti predlogi se bodo pričeli izvajati, ko bodo potrjeni s strani pristojnih organov obeh držav.
IN KADAR SE DRŽAVLJAN PRITOŽUJE...?
Čeprav se prebivalci soboškega okraja v relativno manjšem številu obračajo z različnimi prošnjami in pritožbami do najvišjih državnih predstavnikov in organov — vključno na kabinet predsednika Tita — kot je zabeleženo v merilu vse Slovenije, pa še to ne pomeni, da je pri nas tudi vse v najlepšem redu: da ni pojavov brezdušne birokracije v odnosu do državljanov, togega reševanja njihovih življenjskih problemov, ki zadeva posebno v živo, tudi primerov nezakonitih odločitev itd., kar vse privede posameznike do tega, da si iščejo zadoščenja tudi na najvišjih mestih.
Prošnje in pritožbe, ki jih pošiljajo državljani najvišjim državnim in političnim forumom. so v večini primerov upravičene. v mnogih pa zopet ne. Iz njih tudi odseva, da državljani še vedno premalo zaupajo v lokalne organe oblasti čeprav gre največkrat za zadeve v njihovi pristojnosti. Tudi neinformiranost je često vzrok za vlaganje prošenj in pritožb Državljani večkrat pošiljajo višjim organom pismene vloge, čeprav že vnaprej vedo. da bo-
do iz objektivnih razlogov težko dosegli rešitev. Odsotnost pravne službe, ki bi pomagala državljanu z nasveti in napotki, je v teh primerih več kot očitna. Nekatere pritožbe državljanov na višje forume pa tudi ostro bičajo mnoge negativne pojave pri reševanju različnih zadev s področja uveljavljanja njihovih pravic, bičajo uveljavljanje različnih zvez, ne-
vljudnega bi birokratskega odnosa uslužbencev in funkcionarjev v državni upravi, gospodarskih organizacijah itd. Gre skratka za cel kompleks vprašanj, za katere želijo dobiti državljani odgovore in ustrezne rešitve celo z najvišjih mest. (letos do 1. oktobra: kabinet predsednika republike 17, ZIS 3, Urad za prošnje in pritožbe IS LRS 5, OLO Murska Sobota 10).
Kot smo že zapisali, gre v pritožbah in prošnjah državljanov najčešče prav za vprašanja, ki so v pristojnosti občinskih ljudskih odborov. Tudi vpogled v delovanje okrajne službe za prošnje in pritožbe nas prepriča o tem: odborniška komisija za prošnje in pritožbe je n. pr. lani razpravljala o 62 pismenih vlogah, ki so bile naslovljene na različ-
ne organe. Služba za prošnje in pritožbe je v nekaj primerih posredovala tudi na ustno zaprosilo prizadetih državljanov. Največ pritožb je bilo s področja gospodarstva n financ (prednjačile so zlasti vloge v zvezi z odmero davčnih obveznosti), na drugem mestu so bile vloge s področja socialnega zavarovanja in zaščite, potem vloge s področja stanovanjskih zadev, delovnih od-
nosov, uveljavljanja pravic do zaposlitve itd.
Dostikrat pa so se državljani obračali s prošnjami in pritožbami na višje organe tudi zaradi tega, ker so bile občinske odborniške komisije za prošnje in pritožbe skrajno neaktivne; v mnogih primerih občani niti niso vedeli, da sploh obstojajo.
Na zadnji seji OLO so se odločno zavzeli za večjo aktivnost in sistematično delo občinskih komisij. Sprejeto priporočilo sega celo dlje: odgovorno družbeno delo pri reševanju prošenj in pritožb naj bi odslej zaupali na občini sposobnemu uslužbencu, ki bo svoje posle opravil z vso vestnostjo in tankočutnostjo do problema prizadetega državljana. Tako bodo lahko državljani po krajši poti iskali ustrezne rešitve za svoje probleme in uveljavljali pravice, za katere so tako ali drugače prikrajšani. Pot do najvišjih organov bo kajpak ostala tudi vnaprej še odprta: gre predvsem zato, da se državljanom omogoči učinkovito reševanje njihovih prošenj in pritožb že doma, v lastni komuni.
-sk
POMURSKI VESTNIK. 8. NOV. 1962
3
NA SIRANEH REVIJ IN ČASOPISOV
NOVA REVIJA ZA KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
PROBLEMI
CK LMS v Ljubljani se je odločil za izdajanje revije z novim uredniškim konceptom. PROBLEMI so tako nekako nadaljevanje Mladih potov, ki so izhajali vrsto let in jih mladina dobro pozna.
Že v lanskem letniku Mladih potov smo lahko opazili spremembe v uredniškem konceptu. Iz načrtne mentorske revije so skušali narediti resnejšo in zahtevnejšo revijo, ki bi okrog sebe zbrala del mlade literarne generacije, ki jo povezujejo enotni družbeni in kulturni pogledi. PROBLEMI so nadaljevanje razvijanja revije v to smer. To nam kaže beseda uredništva, pa tudi vsebina prve številke revije.
Čeprav formalna koncepcija revije še ni popolnoma jasna, lahko revijo že razdelimo na več delov: literarni, esejistično-sociološki, na ocene in poročila, ogledalo slovenske kulturne ustvarjalnosti in likovne priloge. Za prvo številko še ne moremo reči, da je pestra, čeprav leposlovje zajema vse tri veje, poezijo, prozo in dramatiko. Med temi je najšibkejša poezija, ki jo predstavljajo Bojan Pisk, Miroslav Košuta in France Pibernik. Zanimiva je »Lirika Jožeta Udoviča« pisatelja Borisa Paternuja. Vladimir Kavčič objavlja prozo »Stolp v Babilonu«, Breda Smolnikar »Sedemindvajseto dimenzijo z nefretete klobučkom na glavi«, Miloš Miklen pa »Administrativno balado«. Zanimive so še »Metodološke rešitve« Nika Toša in »O vrednosti teme« Janeza Doklerja.
V rubriki »Ocene in poročila« Matjaž Kmecl ocenjuje prvo pesniško zbirko Marijana Krimbergerja, A. B. pa objavlja prevod in priredbo »Razmišljanja o sodobni poljski sociologiji«. Zanimiv je tudi sestavek »Propad velikih ameriških tednikov.«
Za najširši krog bralcev bo verjetno najzanimivejša rubrika »O-gledalo slovenske kulturne dejavnosti«. Tu poročajo o novih knjigah, razstavah in glasbenih novitetah. V tej številki so med drugimi na vrsti ta dela: Bratka Krefta »Kalvarija za vasjo«, Mire Mi-
heličeve »Mladi mesec«, pesniški prvenec Nika Grafenauerja »Večer pred praznikom«, Slovenski pravopis 1962, kostanjeviška razstava pod naslovom »Svet naivnih«, Alojza Srebotnjaka »Serenata per flauto, clarinetto e fagotto« itn. Likovno prilogo sestavljajo reprodukcije kiparskih del Stojana Batiča.
Jože Olaj
Še ena nova knjiga Pomurske založbe
LJUDSTVO S PUSTE
Ilyés Gyula -— Ljudstvo s puste, izdala Pomurska založba, novembra 1962 v M. Soboti
Še prav pred kratkim nas je Pomurska založba presenetila z noviteto Oskarja Hudalesa »Med dvema svetovoma« in že ji sledi nova knjiga, prevod romana "Ljudstvo s puste" znanega sodobnega madžarskega pisatelja, pesnika in književnika Gyule Illyésa. Gre za delo. ki slovenskemu bralcu
odkriva nov svet duhovne in materialne kulture. Svet, v katerem se iz pradavnine ohranjeni elementi ljudske p rabiti bore s sodobnimi oblikami izkoriščanja, svet, ki je po eni strani tako resničen in neromantičen, da se zgrozimo pred njegovo surovo podobo in obenem tako skrivnosten, samonikel in ves obdan s patino davnine, da se nam ob njem vsiljuje občutek: reka življenja ga je pustila tam, kjer ga je naplavila pred tisoč leti. (S. S.)
V romanu se nam razkrije celovita zgodovinska, socialna in kulturno-politična slika pretekle Madžarske. Srečamo se z dninarji, beroši, hlapci in pastirji velikih grofovskih posestev. Zagledamo veliko sliko izkoriščanja madžarskih poznofevdalnih časov. Začutimo nov svet — prekodonavsko pusto, ki že sama po sebi vzbudi občutek širine in melanholičnosti, ki je tako globoko zasidrana v ljudstvu, ki živi v
njej. To ljudstvo je tesno povezano s pusto. Ta ga priklepa nase, v svoj svet in le redko komu uspe, da se iztrga iz njega.
Vse delo prepletajo poleg ostalih tudi avtobiografski momenti in globoko čutenje do tega ljudstva. Tako nas bo knjiga očarala in nas duhovno in čustveno obogatila.
Knjigo je prevedel Štefan Sedonja, ki je dodal še obširne opombe in pojasnila. Opremil jo je ak. slikar Lajči. Pandur.	IJO
PERSPEKTIVE
MESEČNIK ZA KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
Leto II., štev. 20
Z dvajseto številko »Perspektive« zaključujejo II. letnik svojega izhajanja. Prinašajo vrsto sestavkov predvsem filozofsko-sociološkega značaja.
Vital Klabus nadaljuje svoje razmišljanje o slovenski književnosti v 1962. letu. Primož Kozak, ki je skupaj z Veljkom Rusom odgovorni urednik, objavlja prevod Heideggerjevega »Izvira umetniškega dela«. H. P. R. piše o
intelektualcih v modernem svetu.
Taras Kermauner objavlja četrto nadaljevanje povzetka iz »Kritike dialektičnega uma« J. P. Sartra. Ciril Zlobec in Mart Ogen (psevdonim) objavljata izvirne pesmi, Kajetan Kovič pa ob desetletnici pesnikove smrti prevode nekaterih pesmi Paula Eluarda.
V rubriki »Pregledi« piše Lado Kralj o J. D. Salingerju, T. K. o pessisovskem odnosu do predmeta, V. R. pa o naših praznovanjih.
Cankarjev večer
V PONEDELJEK ZVEČER JE V SOBOŠKI KULTURNI DVORANI NASTOPIL ZNANI RECITATOR CELJSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA MARJAN DOLINAR- RECITIRAL JE VRSTO CANKARJEVIH ČRTIC
Trije koledarji Pomurske založbe doslej — založba pa pripravlja tudi koledar 1963. v slovenščini in madžarščini
črtice so bile izbrane in razporejene tako, da so tvorile čustveni lok podoživljanja otroštva od impresivnih spominov, ki jih je Cankar znal napisati prav edinstveno, do
globljih čustvenih pretresov, ob katerih se je pisatelj poglobil v človekovo bit in njene najtanjše psihološke odtenke. Ob koncu je »Vrzdenec«, enkratna slika vsega človeko-
vega hrepenenja, veselja nad lepoto večnega ideala, predstavljal Cankarjevo neomahljivo umetniško vero, da je treba iti naprej, da se je temu idealu, ki po njem človek hrepeni in gre za njim, treba nenehno približevati. Dolinar je znal, kljub začetni medlosti recitacije, prignati interpretacijo do višine, ki so jo Cankarjevi teksti na določenih mestih, predvsem v »Skodelici kave« in v »Vrzdencu«, zahtevali.
Žal je kulturni dogodek take zares velike umetniške vsebine šel mimo Sobočanov. Prireditve se je namreč udeležilo le nekaj čez 30 ljudi. Ob tem se lahko zares vprašamo, kje je naša kulturna zavest in kakšen je naš odnos do umetnosti in naših umetnikov take svetovne veličine, kot je Ivan Cankar.
O tem, na kakšen odnos do tovrstnih kulturnih prireditev so naleteli dijaki med ponujanjem vstopnic, pa ne bi pisal, ker so taki pojavi KULTURNA SRAMOTA ZA NAŠE MESTO!
KLUBSKO ŽIVLJENJE V LENDAVI
Mladina v Lendavi bo po vsej verjetnosti še pred svojo občinsko konferenco, ki bo 18. t. m., dobila že dolgo obljubljen ji prostor za organizirano klubsko življenje, kajti v Lendavi, pa tudi v ostalih krajih, je veliko zanimanje ne le med mladino, ampak tudi med ostalimi občani za tako organizirano kulturno zabavo in razvedrilo.
O tem problemu je bilo pred! kratkim sklicano tudi posvetovanje prosvetnih deglavcev in predstavnikov DPD »Svoboda« iz Lendave. Razprava na posvetovanju je bila sicer plodna, nanašala pa se je vse preveč na stare in že
preživel delovne oblike, se pravi, da ni dovolj jasno nakazala, kako naj bi se kulturno življenje razvijalo v bodoče. Končno se je sestala tudi komisija za društveno in zabavno življenje pri občinskem komiteju LMŠ in prišla do zaključka, da je edini izhod' iz sedanjega mrtvila dobro organizirano klubsko življenje, ki bi lahko bilo tudi povod za vso ostalo kulturno dejavnost v Lendavi. Imajo že tudi podroben program klubskega življenja, ki ga bosta organizirali in vsklajevali komisija
za društveno življenje pri mladinskem komiteju in ustrezna komisija delavsko-prosvetnega društva »Svoboda«.
V okviru kluba, bo delovalo več samostojnih sekcij: dramsko-literana z dvojezičnim programom, glasbena sekcija
šahovska in zabavna sekcija, šola za starše, ki se bo delila v dve stopnji, in tribuna aktualnosti, ki jo bodo organizirali dvakrat mesečno; na njej pa bodo obravnavali aktualne dogodke doma in v svetu.
Program je dobro zamišljen, pester in zasnovan tako, da bo lahko v novem klubu našel svojega konjička vsakdo, prav posebno pa še mladi ljudje iz Lendave.
Na sliki levo: z razstave umetniških slik slovenskih slikarjev — pred leti v M. Soboti Vprašanje ob tem: ali bomo kdaj imeli tudi v Murski Soboti stalno umetniško galerijo?
TREPETLIKA
Glasilo »Društva mladih literatov« na SŠTV v Murski Soboti 1962. štev. 1. Uredil N. Gumilar
Prva številka »Trepetlike«, že pred časom najavljenega šolskega lista je pred nami. V skromnem
RAZDELITEV NARODNEGA DOHODKA IN SISTEM DOHODKA V NAŠEM GOSPODARSTVU
(Izdavačko preduzeće »RAD«, Beograd 1962)
Znana beograjska založba »Rad« je pripravila zanimivo razpravo dr .Aleksandra Bajta »Razdelitev narodnega dohodka in sistem osebnih dohodkov v našem gospodarstvu.« Razprava obravnava vprašanje dohodka in njegove delitve in daje sistematski pregled vseh problemov pri tem. Obenem nakazuje možnosti, kako se ti problemi lahko rešujejo z obzirom na okoliščine v nekem gospodarstvu.
obsegu, ciklostirana in okusno ilustrirana. Vsebina nam že kaže, kam se misli list orientirati: poleg literarnih prispevkov mladih piscev bo prinašal tudi poročila o delu na šoli, rezultate s športnih tekmovanj in drugo.
Uvodoma je objavljen pogumen referat s prve delovne konference aktiva Ljudske mladine na šoli. Prozne literarne prispevke so napisali Ernest Lulik, Zorica Svete c, Ela Horn, Ildika Kulič in Nikolaj Gumilar; pesmi pa objavljajo Leopold Holc, Nikolaj Gumilar-Niki in Zlata Galičič. Na zadnji strani je okusno narisana pot, ki so jo prehodili po pomurski transverzali.	IJO
NAŠI RAZGLEDI
Leto 11., štev 21, 3. nov. 1962
Branko Babič piše uvodoma o mnoižčni kulturi. Dokaj prostora zavzemajo v tej številki tudi misli o ideoloških osnovah sodobne vatikanske doktrine. Vlado Vodopi-
NAŠA SODOBNOST
(Leto 10., štev 11)
Novembrska številka »Naše sodobnosti« prinaša uvodoma »Pariške zapiske« Edvarda Kocbeka. Kajetan Kovič objavlja pet pesmi, Niko Grafenauer pa ciklus z naslovom »Noč«.
Franjo Tudjman piše o procesu destabilizacije v mednarodnem delavskem gibanju. Janko Pleterski nadaljuje svojo razpravo »Nekaj potez izraelske etnogeneze, Emil Štampar pa objavlja zapis o sodobnem hrvaškem novelistu Slobodanu Novaku.
V rubriki »Med knjigami« ocenjuje Niko Grafenauer pesniško zbirko »Trepetlika« Jožeta Šmita, Jože Šifrer »Uro spomina« Janeza Gradišnika, Rapa Šuklje piše o »Žarometih« Gitice Jakopinove, A. Tušek pa kritizira Mevljevo knjigo humoresk »Oh, ta zamišljenost«.
Na koncu Uroš Prevoršek piše o Hindmithovi teoriji, Ciril Zlobec pa odgovarja na kritični članek Josipa Tavčarja o izboru iz jugoslovanskih književnosti v italijanščini.	IJO
vec piše o samoupravnih predpisih delovnih organizacij v novem ustavnem redu. Objavljen je začetek »Novega Leninovega dokumenta«. Miha Likar objavlja »Sanje razuma«.
Skoraj dve strani obsegajo pesmi Roberta Roždestvenskega z naslovom Requiem. Prevedel jih je Tone Pavček. Breda Pogorelec zaključuje svoje pisanje o novem slovenskem pravopisu. O obisku pri francoskem pisatelju in akademiku Marcelu Achardu piše Bogdan Pogačnik, za prihodnjo številko pa najavljajo obisk pri sodobnem dramatiku Eugeniu Ionescu. O opatijskem simpoziju nove glasbe piše Primož Kuret. Vasja Predan ocenjuje v »Slovenski dramaturgiji« dve deli, Hofmanovo »Dan in vsi dnevi« in Osbornovega »Luthra«. Andrej Inkret ocenjuje gledališko pravljico »Rdeče in modro v mavrici«, ki smo jo v izvedbi celjskega Ljudskega gledališča gledali tudi v M. Soboti. Na zadnjih straneh štirinajstdnevnika je več polemičnih mnenj o mentorski reviji za mlade.
KURIRČEK
Leto II., štev. 3
Tretja številka »Kurirčka« je spet pestra. Najprej poglejmo, katere pesmi nam prinaša. To so »Pošta iz Trnovskega gozda«, ki jo je jeseni leta 1944 spesnil naš znani pesnik Ivan Minatti, pesem »Ob dnevu mrtvih«, ki jo je spesnila Darinka Veselič in »Jesensko cvetje« Frana Roša.
V tej številki so tudi nadaljevanja nekaterih zgodb. To so »Zgodbe kurirja Tinčka«, »Titovi tankisti«, slikanica »Po nevarnih poteh« in »Milčetove potegavščine«.
Razen teh so zanimive tudi nekatere druge zgodbe, ki jih prinaša nova številka revije, tako sestavek z naslovom »Tovariš Tito postane maršal Jugoslavije«, ki ga je napisal Pero R. Krstajić, pre-
vedla pa N. Popovič-Kostanjevčeva, »Košček kruha« Iztoka Avseca, zgodba »Učiteljica ne zna pisati«, »Prebrisana Meta«, ki jo je napisal Vlado Firm itd. Posebno je zanimiv sestavek »Pesnik in skladatelj«. Napisal ga je Jože Zorn. V njem opisuje nastanek znane nagrajene skladbe z naslovom »Kurirček«. Besedilo zanjo je napisal za prvo številko revije »Kurirček« Ivan Minatti, uglasbil pa jo je Blaž Arnič.
Poleg vseh teh pesmi in sestavkov so v tej številki »Kurirčka« tudi stalne rubrike, tako »Spoznavajmo svoj kraj in delo«, »Javka za ugankarje«, »Kurirčkova torba« in druge. Na zadnji strani ovoja je običajna zgodba v slikah.	ijo
JOHN STEINBECK
NOBELOV NAGRAJENEC
Švedska akademija je sklenila, da letošnjo Nobelovo nagrado za književnost podeli znatnemu ameriškemu pisatelju Johnu Steinbecku.
Steibeck se je rodil v Kaliforniji leta 1902. Njegova pot do uspeha je podobna potem ostalih pomembnih ameriških književnikov: do svetovnega uspeha in slovesa se je moral prebijati skozi težke življenjske razmere. Zaslovel je leta 1939, ko je z romanom »SADOVI JEZE« pretresel vso ameriško javnost. Temu romanu so sledila še druga pomembna dela, ki jih imamo skoraj vsa prevedena v slovenščino.
Poglejmo le nekaj njegovih znanih romanov: POLENTARSKA POLICA, VZHODNO OD RAJA, NEGOTOVA BITKA, LJUDJE IN MIŠI itd.
IJO
DRAGI
Ni vsa Nemčija militaristična, ni vsak Nemec militarist Navaden, preprost človek, ki je v minuli vojni največ pretrpel in ki ga sploh vsaka vojna najtrše zadene, se pravgotovo za vse prej navdušuje kot za puško. Toda po vsem videzu je nemška družba nekaj drugega kakor nemški človek Kaj ti ta družba, ta sistem zatrjuje, iz dneva v dan, da se mora oboroževati, če hoče, kot pravi, obvarovati svojo svobodo, med tem ko nemški človek zgolj brezmočno protestira nad tem naraščajočim bojnim klicem. Z nenehno propagando proti komunizmu, proti njegovemu »nasilju« je vse prišlo že talko daleč, da se najbolj ravnodušen in neveden državljan v tej deželi vzdihoma ali pa že z gnevom reče svoj »da« in s tem požene oboroževalni stroj tudi sam še bolj v tek. Ni in ni videti drugačne poti za malega človeka Mora pač "vpiti z volkovi" kot je vpil z volkovi nedavno, razbijajoč izložbe judovskih trgovin in grozeč slehernemu, ki ni bil »nadčlovek«, kot je o sebi mislil to on. Kakor nujno zlo je zdaj tu »borba za ohranitev demokracije in svobode«, kakor nujno zlo, ki ga pač sprejema, ker se mu zdi še zmeraj znosnejša kot pa »komunistična ječa«.
Taka blokovska miselnost — vseeno, če na zahodni ali vzhodni strani — je kakor mamilni napoj: prej ali slej se človek znajde v njegovi oblasti: in s tem je tudi že izgubil
mero za vse, kar ni samo v tem ali v onem bloku, ampak je povsod, kjer živi čuteča duša in občutljivo srce. Slepota! Slepota! bi človek najraje zavpil z ogorčenjem in se nemalokrat še s pestmi pognal proti vsej kratkovidnosti. In res niso vsi ravnodušni, V Londonu na primer poleže skupina ljudi na pločnik in obleži, kakor si predstavljajo, da bi se zgodilo z njo ob eksploziji atomske bombe. Anglija ima svoj odbor stotih, Anglija ima bo svoje gibanje, ki se z vsemi dovoljenimi sredstvi bori proti jedrskemu oboroževanju. Tudi Nemčija ne zaostaja. Ni vsa militaristična, res ne, prav tako ni vsak njen prebivalec
militarist. Tudi tam je napredna inteligenca, tudi tam je napredna mladina, ki budno in kritično opazuje vso rast svoje dežele. In tudi tam je gibanje, ki se z vsemi močmi zavzema za popolno razoroži-
Naletel sem nekega dne na članek, ki ga je priobčil eden izmed voditeljev teh nemških pacifistov. "Dragi preživeli", tak je bil naslov njegovega sestavka je bil videti kot nagovor tistim, ki so preživeli namišljeno atomsko vojno. Jasno, pa čeprav morda preti-
rano patosna beseda zaskrbljenega človeka, ki si z grozo predstavlja, kaj mu utegne prinesti vsa ta bojna vnema na našem planetu. »Dragi preživeli« ... Mi v Jugoslaviji si ne moremo zlahka zamišljati, kaj se pravu živeti neposredno v neki blokovski državi.
Ko sem nekega dne — po protekciji in po sreči — lahko obiskal nek raziskovalni atomski reaktor nedaleč od Hamburga, ko sem nekje sredi tistih skoraj tri metre debelih zidov videl tisto rezko, sinjo svetlobo, ki se je sproščala v reaktorju na dnu bazena z vodo, prodirala skozi, več metrov visoko plast vode in obsevalo vso dvorano, ko sem tako
neposredno doživel to vsebine polno znamenje, to sinjo svetlobo —, znamenje, da je človek sprostil mogočno silo in si jo podredil, tedaj se mi je zazdelo tudi samemu, da nekoga nagovarja, zatopljen v svoje misli: »Dragi preživeli . .. « Vem kakšno blagodat lahko pomeni jedrska energija: naša prihodnost počiva na nje. A nemara še očitneje nam je v zavesti- vsa njena nevarnost. »Dragi preživeli«, mi je zvenelo nekje v notranjosti. Dragi preživeli! Kako lepo sije barva! To je reaktor za mi
POMURSKI VESTNIK. 8. NOV. 1962
4
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONETA TOMŠIČA« V MURSKI SOBOTI
Južnoslovanske pesmi
na koncertu v soboto zvečer
V SOBOTO 10. NOVEMBRA BO V MURSKI SOBOTI GOSTOVAL AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONETA TOMŠIČA«, KI GA SESTAVLJAJO ŠTUDENTI LJUBLJANSKE UNIVERZE.
Mešani zbor, ki ga sedaj votli dirigent Lojze Lebič, soboško občinstvo že pozna, saj je pri nas, po zaslugi takratnega Kluba prekmurskih akademikov, gostoval že pred štirimi leti. Tokrat bo nastopil z
dvema koncertoma, popoldne in zvečer, predstavil pa se bo z vrsto pesmi jugoslovanskih narodov. Koncert zbora take kvalitete in popularnosti boža naše mesto prav gotovo velik kulturni dogodek in bo v nizu kvalitenih gostovanj, ki jih imamo zadnje čase priliko videti (koncert Dubravke Tomšič, gostovanje celjskega Ljudskega gledališča itn.), prav gotovo vplival na poživitev kulturnega življenja pomurske metropole.
Akademski pevski zbor »Toneta Tomšiča si je v povojnih letih pridobil popularnost in ugled pri širokih krogih občinstva, predvsem z domačo, slovensko in jugoslovansko narodno in umetno pesmijo. Gostoval je po raznih krajih širom domovine: v Mariboru, Trbovlju, Zadru. Metliki, Beogradu, Kopru im drugod. Zaslovel pa je tudi izven meja naše domovine in tako ga je
spoznala domala vsa Evropa. Prva stopnica do te popularnosti je bil uspeh na impozantnem mednarodnem festivalu v Toulousseu v Franciji leta 1959. Še večji uspeh kot to gostovanje v Franciji pa predstavlja letošnja zborova tritedenska turneja po Zahodni Nemčiji, kjer so pevce v vseh kulturnih središčih dežele, Düseldorfu, Aachenu. Stutgartu Hannovru. Duisburgu, Münchenu in drugod bleščeče sprejeli tako kritiki kot občinstvo. Tako se je od tam zbor vrnil z vabili za ponovna gostovanja in z zavestjo, da predstavlja v Evropi enega najkvalitetnnjših zborov južnoslovanske glasbe.	-eh
KAKO PLEŠEMO IN SE ZABAVAMO V SOBOTI, RADENCIH IN DRUGOD
Zaplešimo twist ?
KAKO SE JE RAZVIJAL DRUŽABNI PLES — O PLESNEM KLUBU »TOPOLI« — ŠPORTNI PLES NA POHODU V POMURJE — ZA KONEC NEKAJ SKROMNIH MISLI O KULTURNI RAVNI NAŠEGA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA
Ples je ena najstarejših oblik človekovega kulturnega iz-
življanja. Z dodajanjem in izkristaliziranjem različnih figur se je umetniško izpopolnjeval in s privzemanjem bontona dobil v družabni obliki nalogo družiti človeka s sočlovekom ter estetizirati in humanizirati te medčloveške odnose. Lahko celo rečemo, da danes predvsem mladi ljudje pri plesu poglabljajo svoja socialna čustva. Ples mlademu človeku krepi samozavest, utrjuje nastop in mu obrusi oglatost vedenja. Tako ga sčasoma izkleše v globlje čuteče socialno bitje.
NEKAJ ZGODOVINE
Ples je nastal na osnovi naravnega gibanja. Če je to gibanje usklajeno in povezano z ritmom lahko govorimo o nastanku plesa. Prva oblika družabnega plesa je nastala v Italiji v dobi renesanse. Tu so plesali višji sloji, aristokracija. Učili so jih hišni plesni učitelji. Med širše sloje se je družabni ples razširil šele v Franciji v času revolucije. Tu ga je uvajalo prebujajoče se meščanstvo. Plesi, ki so jih plesali: francoska (luadrillia, predhodnica današnje četvorke, in hopple ray, prvotna oblika dunajskega valčka. Tema dvema plesoma so nato Cehi dodali še svojo polko, grajeno na folklornih motivih. Pozneje so An-
gleži iz dunajskega valčka naredili svojega počasnega in v 19. stoletju že vsa Evropa, razen carske Rusije, ki je odklanjala vse moderne stvari, na veliko plesala družabne plese.
Po prvi svetovni vojni so se standardni plesi razširili tudi po Ameriki, od tam pa smo dobili latinsko-ameriške plese. Po drugi svetovni vojni se je ples razmahnil še bolj. Predvsem so se razvili in popularizirali modni plesi: iz rumbe se je razvil mambo, iz tega je nastal mambo cha-cha, ki so ga dalje razvili v mambo cha-cha-cha, iz katerega pa imamo danes cha-cha-cha.
Tako imamo danes tri vrste plesov: STANDARDNE (dunajski in angleški valček, tango argentino, foxtrott in slow fox), LATINSKOAMERIŠKE (rumba, samba, passo dobile) in MODNE PLESE (boogie in letos moderno obliko tega, lindee boogie, cha-cha- cha v raznih sistemih, twist in madison). Ljudje pa gredo mimo te razdelitve in jih delijo na »dobre« in »slabe«.
PLESNA VZGOJA IN SOBOŠKI PLESNI KLUB »TOPOLI«
V soboškem plesnem klubu »Topoli« so s sistematično plesno vzgojo začeli pozimi leta 1961,
ko je »Svoboda« organizirala začetne in nadaljevalne plesne tečaje. Takrat se je plesna vzgoja razširila tudi na vse srednje šole, razen Učiteljišča (?). Zal je letos, ko plesna sezona traja že dobra dva meseca, še vse mrtvo. Kaj je z mladino in, še bolje, kaj je z odgovornimi za družabno življenje mladine? Dejstvo je, da na vseh konferencah, sejah, seminarjih in posvetovanjih organov, pristojnih in zadolženih za poživljanje in uravnavanje družabnega življenja mladine, še niso prišli dalje od besed in načrtov. Družabno življenje mladine (pa tudi odraslih) pa gre svojo klavrno (oštarijsko, vinsko, pretepaško in TURISTIČNO-LOVSKO) pot. Čas je že torej, da začnejo z redno sezono plesne vzgoje.
SEKCIJA ZA ŠPORTNI PLES
V plesnem klubu pa kljub temu, da ni mladine, ki bi jo plesno vzgajali, ne počivajo. Trenutno 6 parov mladincev vadi športne plese. Računajo, da bodo ti pari ob dovoljnem treningu za prve nastope usposobljeni že spomladi. Dva para od teh bosta klub zastopala tudi na republiškem mladinskem prvenstvu ob Dnevu mladosti. »ŽELELI BI VEČ KANDIDATOV ZA TURNIRSKI PLES«, je v razgovoru povedal Jože Martinec, ki je končal šolo za plesne učitelje pri Plesni zvezi Slovenije, pod okriljem katere deluje tudi ta plesni klub. Žal zaenkrat teh kandidatov še ni, ker je premajhna izbira med plesalci, ki morajo prej dobro obvladati družabne plesne oblike, predvsem standardne in latinsko-ameriške.
Poleg te sekcije za športne plese nameravajo organizirati tudi PIONIRSKO SEKCIJO, vendar žal doslej na večkratno objavo še ni bilo odziva. Za to je več vzrokov, glavni oviri pa sta prav gotovo starši in šola ter njihovi zastareli pogledi na družabno življenje in družabno vzgojo.
TWIST IN SOBOČANI
Plesno življenje pa gre mimo vsega svojo pot. Pri konkretnem družabnem življenju naših meščanov je namen plesne vzgoje KULTURNO IN DRUŽABNO VZGOJITI MLADINO IN ODRASLE daleč v ozadju, kot nepomembna stvar. In kako se zabavajo Sobočani: tudi v Murski Soboti, predvsem pa kje zunaj po polnoči, pod težo alkoholnih dobrin ali prihajajo v ekstazo ob poslušanju tisočkrat prežaganih »halgatojev«, ali pa ojunačeno plešejo twist v stilu »Hej Marička«.
Ob takem družabnem izživljanju se nam nehote vsili vprašanje, ali so twist in drugi moderni plesi res nemoralni? In obenem odgovor: TUDI TWIST IN DRUGI MODERNI PLESI SE DAJO PLESATI NA MORALNI IN ZDRAVI OSNOVI, seveda s pravilnim gledanjem nanje in ob sistematični in redni predhodni družabni vzgoji.
Se nekaj za klobuk načelnim nasprotnikom modernih plesov, predvsem twista: o twistu so' izvedli po svetu že več anket. V Angliji je v taki anketi neka mati odgovorila takole: »Raje vidim, da moja hči pleše v kavarni twist, kot pa blus in tango pri zamračeni luči« (SOBOŠKI MLADOLETNI »HAUSBALI«, ki so obvezno povezani z alkoholnimi tekočinami in še marsičem!).
Toliko o družabnem in plesnem življenju v Murski Soboti, ki se prav naglo razvija v  mesto velikih in lepih novih hiš, drevoredov, cest in javnih zgradb, obenem pa ostaja divji zapad družabnega življenja.	IJO
Pod grajskimi oboki v Radgoni (Foto Kološa)
ZAKAJ
V SOBOTI PREMALO PROPAGIRAJO KULTURNE PRIREDITVE
V	Murski Soboti je zadnje čase vrsta kulturnih prireditev, tako domačih kot gostovanj. Večkrat pa so ljudje o ■njih preslabo obveščeni in se zgodi, da je kak večer kulturna dvorana dokaj prazna.
Zakaj ne bi uvedli nekje na vidnem prostoru v mestu stalno desko za propagiranje kulturnih prireditev. Tu bi stalno ob vsaki prireditvi navedli kraj in čas prireditve, po možnosti pa v majhni omarici še kakšen fotografski in drugačen slikovni material o skupini, ki bo nastopila.	IJO
»VESELI HRIBOVCI«
GOSTOVALI V TURNIŠČU
V	nedeljo je v Turnišču go-
stoval z zabavnim glasbenim sporedom znani ansambel »Veselih hribovcev«. Prireditev je dobro uspela in so bili vaščani z njo zadovoljni kljub temu, da se je začela s skoraj enourno zamudo.	IJO
IZ DOLNJE BISTRICE
Pred kratkim je imel vaški aktiv LMS letno konferenco, na kateri smo ugotovili, da delovanje aktiva ni bilo ravno takšno, kot bi moralo biti. Nimamo namreč svojih prostorov in smo imeli največkrat sestanke kar pod milim nebom. Predvidevamo, da bomo dobili svojo sobo v vaškem domu, ki bo kmalu dograjen. Za otvoritev doma pripravljamo igrico in pisan kulturni program.
V Rakičanu
spet poprijeli
V	zadnjem času je bilo na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu precej mlačnosti v delovanju mladinske organizacije in njenih sekcij. Na zadnji seji pa je šolski komite LMS sklenil, da bo zamenjal vodstva v sekciji SŠD in organizaciji PZ. Poseben iniciativni odbor pripravlja na šoli tudi ustanovitev organizacije RK in strelske družine, za katero je med dijaki še posebno zanimanje. Te dni so se pričele tudi priprave na proslavo ob Dnevu republike, kmalu pa bo izšla že tretja številka dijaškega glasila V senci topolov«.
-do
Mladina rada pleše, pa čeprav v telovadnici
Pester program za zimsko delo
Na letni konferenci vaškega aktiva LMS v Veliki Polani so ugotovili, da je bilo delovanje aktiva v minulem obdobju mnogobolj. redno in živahno kot prejšnja leta. Največ mladih vaščanov je sodelovalo v športnih sekcijah Partizana, v prosvetnem društvu in pri gasilcih. Nekaj mladincev se je udeležilo tudi lokalne delovne akcije pri
asfaltiranju ceste Lendava— Rakičan. Vaščanom so mladinci pripravili veseli večer za lastno razvedrilo pa mladinski ples. Največje težave so imeli doslej zaradi pomanjkanja ustreznega prostora za zbiranje. Z dograditvijo stanovanjskega bloka za prosvetne delavce bodo verjetno tudi ta problem ugodno rešili.
Pozimi se bodo mladi vašča-
ekskurzijo na Pohorje. Poskrbeli bodo tudi za reden obisk ni Velike Polane vključili v redno vadbo Partizana in v folklorno skupino, prirejali bodo diskusijske večere, kolesarske izlete v bližnje kraje in televizijskih oddaj. Posebna komisija bo skušala najti primemo zemljišče za nogometno igrišče, ki ga nameravajo urediti s prostovoljnim delom.
Mladina v Dokležovju
Pred kratkim so na mladinski
konferenci v Dokležovju pregledali svoje delo v preteklem obdobju. Ugotovili so, da je bil njihov aktiv dokaj delaven. V okviru tega aktiva je tudi aktiv mladih zadružnikov, ki ima v sodelovanju s kmetijsko zadrugo 25 arov zemlje, zasejane s koruzo. Pridelek, ki so ga že pospravili, je bil precejšen.
Na konferenci so ugotovili tudi dejstvo, da je še precej vaške mladine izven mladinske organizacije; od 75 mladincev in mladink, ki jih je v vasi, jih je v aktivu organiziranih le okrog 30. Vzrok za tako nizko število so v večini primerov starši, ki ne ra-
zumejo namena mladinske organizacije in zato svojih otrok ne pustijo sodelovati v njej.
Na konferenci so tudi izvolili nov odbor in sestavili načrt dela za prihodnje obdobje. 2e sedaj jeseni nameravajo skupno z osnovno šolo urediti športno igrišče, ko pa bodo v kratkem dobili v novem zadružnem domu svoje prostore, bodo priredili več predavanj, tako o novi ustavi, o dolžnostih in pravicah člana LMS, razen tega pa mislijo organizirati tudi »Solo za življenje«. Precej mladincev je bilo tudi mnenja, da bi organizirali tedenske zunanjepolitične preglede, kar so tudi sprejeli kot sklep.	J. Žižek
R E Z I V E L I
roljubne namene. Ukvarja se z raziskovanjem pomorske plovbe na jedrski pogon. Todar: kako povsem drugačno barvo imajo tisti žarki! Tisti nevidni žarki! Tista nevidna barva zla, tista zlovešča moč ki, le še računa z trupli in z uničenjem. Smo pač v času, ko se človeško življenje naperja proti svojemu lastnemu življenju, smo pač v času, ko se človek trese pred svojo lastna pretnjo: nova odkritja si prej osvoje uničevalni namen kot dobrodelnost, nastaja pretnja. namenjena drugemu, namenje. na sočloveku, se usmeri iznenada proti povzročitelju, ki zdaj več ne pozna obrambe pred njo.
»Mnogo silnih imen je spoznal svet, toda od vseh je ostalo neizbrisno eno samo »Kristus«. Ko bi res bilo vse tako lahko, ko bi se res dalo zbežati v okrilje neke vsemogočnosti in se v tem počutiti var nega! Posebne verske sekte v Nemčiji prirejajo pridige po ulicah, prepeva nabožne ali pa posvetne pesmi in opozarja ljudi pred vso minljivostjo in ničevim ponosom, tako iščejo ti rešitve pred grožjno današnjih časov. Vso zatočišče zanje je eno samo neoprijemljivo ime: Kristus. Vrli me-
ščani, mimoidoči, se ustavljajo, prisluhnejo pridigarjem, se posmehnejo in gredo dalje »Mnogo silnih imen je poznal svet...« Često se spomnim tistega vnetega pridigarja, sredi Kiela, tega nemškega pristaniškega mesta na Baltiku. In istega dne sem videl flotiljo vojnih minolovcev, nekaj mesecev poprej ogromno letalonosilko. »Mnogo silnih imen je poznal svet. ,.« se mi ponavlja v spomin, dokler — kakor v spoznanju — ne preidem na drugačno misel: Mnogo silnih trpljenj je spoznal svet. . . mnogo silnih naukov mu je prinesla zgodovina...« Ko sem se nekoč zatem sprehajal vzdolž obale izven tega
mesta, kjer je vojaški spomenik z orlom visoko na vrhu, kjer so na pol v vodi ogromne ruševine podmorniške baze iz minule vojne. Nacistično podmorniško gnezdo: nekdaj. Zdaj pa le ogromni betonski bloki vsi zeleni od morskih rastlin, vsi spolzki od svojega mrtvila. »Mnogo silnih naukov je prinesla zgodovina,« sem ponovno dejal, ogledujoč si temne sence, ki so štrlele iz vode. »Mnogo silnih naukov ...« Res? Ali pa so ti nauki že minuli v pozabo? Ne le tod v Nemčiji, ampak že marsikje.
Ljudje računajo, izračunavajo, kako bi najučinkoviiteje pobili kar se da mnogo življenj.
Ljudje grade rakete in jih hočejo poslati v največje daljave z največjim učinkom. Ljudje ... "Ljudje"!
Dragi preživeli! Tam daleč sredi tihega oceana, nekje na skupinici samotnih otokov žive čudna bitja. Želve so bile nekoč — nekoč in še do nedavnega — posebna zanimivost. Znanost jih je natančno raziskala, jim dala ime n jih mnogo raztrosila po najrazličnejših živalskih vrtovih. In zdaj — na vsem lepem! — za te živali še večja, mnogo večja zanimivost! Nikoli se ni zgodilo. da bi se oddaljevale od
obale, od življenjsko važne vode. A iznenada, kot da so obupale nad lastnim življenjem: naravnost od' morja odhajajo, daleč, daleč v suho notranjost otoka, daleč, daleč daleč, dokler, ne opešajo, dokler ne klecnejo, dokler ne umro. Tako je danes pustinja polna želvovih oklepov, ki iz
njih štrle drobne bele lobanje z vretenci... In pravtako tam je najti neko vrsto rib. Kar obstoja človeštvo, ne pomni nihče, da hi počele kaj drugega, kakor da so se od časa do časa poganjale iz vode in ostajale nekaj minut, kakor ijm je dopuščala njih svojska na rava med vejami v grmovju in na drevesih. Tedaj pa — spet kar čez noč! — kot da jih je obsedla samomorilska strast: dalje, dalje med veje so se začele poganjati, više in više, dalj kot pa lahko prenese njihov ustroj. Če so prišle spet v vodo, so padle vanjo le še kot mrtva trupla. Zakaj? Zakaj želve odhajajo na smrtno pot v peščeno pustinjo, zakaj ribe slepo irve preko meja, ki jim jih je postavila narava? Današnji človek, ki zmore vendar vse, je odgovoril tudi na to vprašanje. Prav na tistih otokih so izvedli Amerikanci vrsto poskusov z jedrskim orožjem. Kar je preostalo živega, je bil le še živ očitek in opomin. Želve, ki so se izlegle iz radioaktivno okuženih jajc, so se rodile brez orientacijskega čuta; ribe, ki spadajo v vodo, so zaradi enake »bolezni« kot iz obupa jele odpravljati na kopno. In kako neki bi bilo s človekom? Dragi preživeli, mi ki smo preostali, ml vemo —.
DRAGO GRAH — Zapiski s poti po Nemčiji; prihodnjič — Lepo mrtvo mesto Dunaj
POMURSKI VESTNIK, 8. NOV. 1962
5
Ustvarjalnost naših razprav
(Nadaljevanje s 1. strani)
Če se namreč ponekje odločijo za izhodišče teh razprav na to, da poslušajo »referat« o predosnutku, oziroma osnutku razprave, potem je vsekakor upravičena bojazen, da se lahko kaj hitro izrodi razprava v določeno pasivnost udeležencev.
Marsikje (tudi v naših krajih) so se teh slabosti že zavedli in zato hkrati ob tem razpravljajo tudi o osnutku statutov občin. V takšnih primerih bodo nedvomno udeleženci soočili načela občinskih statutov z načeli o tej materiji ki jih vsebuje predosnutek in osnutek ustave. Še več, družbeno-politične organizacije v številnih podjetjih so se marsikje odločile, da bodo tudi same organizirale razpravo o ustavi. Bojazen je, da se ne bi razprave predvsem v okviru podjetij izrodile v predavanja je mogoče preprečiti takole: Kjer so se odločili za to, ali ni najbolje, da recimo soočijo razmere v svojem lastnem kraju, svojem lastnem podjetju, v delovni organizaciji z načeli, ki jih vsebuje ustava in ki naj bi jih sicer uveljavili »jutri«. Konkretneje povedano, soočiti velja načela bodoče nove ustave s trenutnim položajem delovnih enot in z zamišljenim bodočim položajem kolektivom delovnih enot, z njihovimi pravicami in dolžnostmi, če se poslužimo samo tega primera.
Razmisliti velja, kako so posamezne pristojnosti, pravice
dolžnosti itd., zapisane v sedanjih pravilih podjetij, kako je z vsem tem v praksi, kakšno načelo naj bo uveljavljeno v bodočih statutih delovnih organizacij.
Kjer se bodo odločili za takšen ustvarjalen način razprav in ne »referatstvo«, bodo razprave o ustavi — pa naj gre za razpravo o predosnutku ustave FSRJ ali osnutka republiške ustave — ustvarjalne. S tem se bomo izognili kampanjščini in prišli do tistih rešitev, ki bodo najbolj ustrezne in skladne z načeli ustave.
Takšen način — ustvarjalen namreč razprav o ustavi- bo premaknil z »mrtvega tira« tudi družbeno-politične organizacije v tistih podjetjih, kjer so recimo, sicer odborniki organizacij že pred meseci prebrali polno bogatih misli in napotkov, kako sestaviti in sestavljati statut delovnih organizacij, kaj naj le-ta vsebuje, kaj velja spremeniti v praksi, kaj uveljaviti znova, toda le-ti so čakali, da jih bo »nekdo« spodbudil k tej nadvse pomembni nalogi. Dolžnost, kako naj bodo vise te zadeve urejene pa je že kar jasno napisana, tako v predosnutku kot tudi v osnutku ustave. Gre torej za to, da se dela čimprej lotimo. In razprave o ustavi so zato več kot priložnost. Le-te nam to dolžnost naravnost nalaga, narekuje nam, da začnemo uresniičevati njena načela.
P. D.
ZANIMANJE ZA NOVO USTAVO TUDI MED UČENCI V ŠOLSKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU ZA RAZNE STROKE V M. SOBOTI
Na Šolskem izobraževalnem centru za razne stroke so imeli o predosnutku nove ustave doslej eno predavanje. Po predavanju so nekateri učenci posegli tudi v diskusijo. Predvsem so jih zanimala nekatera vprašanja o razliki med občino po stari in komuno po novi ustavi, naloge in pomen Zbora narodov in druga.
V krakem bodo imeli še eno tovrstno predavanje z razgovorom.	IJO
Obrat družbene prehrane ? V Gornji Radgoni
Krajevna organizacija SZDL v Gornji Radgoni bo 12. novembra priredila javno tribuno, na kateri bodo občani razpravljali o komunalnih zadevah in organiziranju obrata
družbene prehrane.
Kakor predvidevajo, bo zlasti živahna razprava okrog ureditve centralnega obrata družbene prehrane. Stanovanjska skupnost v G. Radgoni je namreč imenovala poseben pripravljalni odbor, ki je ugoto-
vil, da se zanima za prehrano v takem obratu veliko število ljudi, zlasti članov radgonskih kolektivov. Računajo, da se bo samo za tople malice v začetku prijavilo nad 200 ljudi.
Nekatera radgonska podjetja so imela interne obrate za družbeno prehrano že doslej, vendar ugotavljajo, da bi bilo ceneje, če bi se tudi ta podjetja odločila za to, da svoje kuhinje ukinejo in prispevajo
sredstva za ureditev centralnega obrata družbene prehrane. Podjetja pa naj bi prispevala tudi dotočen prispevek za tople malice, ki bi jih prejemali člani kolektivov.
Pričakujejo, da bodo podjetja z razumevanjem sprejela ta predlog, saj bo le tako mogoče rešiti ta dokaj boleč radgonski problem. Za zdaj pa še ni znano, kje bodo uredili prostore za obrat, ki ga nameravajo ustanoviti.
Elrad - ugodni aranžmaji
na Sejmu elektronike
Na letošnjem Sejmu elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je sodelovalo tudi podjetje ELRAD iz G. Radgone in zabeležilo obetajoč poslovni uspeh. Podjetje. je namreč sklenilo ustrezne pogodbe s kupci za vso letošnjo proizvodnjo in celotno količino v prihodnjem gospodarskem letu proizvedenih
skupinskih televizijskih anten. Kaže torej, da so se tudi elradove skupinske antene že pričele uveljavljati na jugoslovanskem tržišču. Da bo podjetje lahko zadostilo naročilom vseh kupcev, bo moralo čimprej do petkrat povečati zmogljivosti svojega elektronskega oddelka.
Radgonski Elrad pa tudi uspešno proizvodno sodeluje z večjimi firmami v Sloveniji in na Hrvaškem: pri proizvodnji avtomobilskih anten s podjetjem Rudi Čajevec, pri proizvodnji visokofrekvenčnih kablov s kranjsko Iskro, s katero se že tudi dogovarjajo za širše proizvodno sodelovanje, s ptujsko tovarno avtoopreme, nekaterimi mariborskimi podjetji itd V zadnjih dveh mesecih je začelo izvažati antene tudi v sosednjo Avstrijo. Kljub ugodnim cenam in dobri kakovosti izdelkov, ki povsem zadovoljuje avstrijske kupce, pa so v zadnejm času nastopile pri izvozu določene težave.
Tako kot starejši kolegi - tudi pionirji-miličniki,resni pri delu
MESEC VARNOSTI PROMETA V LJUTOMERSKI OBČINI
Zanimiva tekmovanja pionirjev
V	mesecu varnosti prometa je na pobudo občinske komisije pripravila osemletka Franceta Prešerna razstavo o prometu, hkrati so predvajali tudi filme o varnosti prometa. Razstavo si je ogledalo precej ljudi, največ mladih občanov.
V	tem mesecu smo izvedli po vseh šolah v občini tekmovanja v poznavanju prometnih znakov in
praktični vožnji s kolesom. Na vsaki šoli so izbrali tudi po 5-člansko ekipo, ki je nato nastopila še na občinskem tekmovanju, kjer se je pomerilo vsega sedem tekmovalnih ekip. Svojega zastopstva nista poslali le osnovni šoli Veržej in Bučkovci.
Na občinskem tekmovanju so zabeležili ugodne rezultate v poznavanju prometnih znakov in praktičnem opremljanju kolesa za vožnjo v javnem prometu. Nastopajoči so pokazali veliko požrtvovalnosti in sposobnosti pri demontiranju plašča in zračnice, saj smo zabeležili rekorden čas 5,35 minute. Seveda je moral vsak tekmo-
valec oboje spet montirati nazaj. Zelo razveseljive rezultate so pokazali pionirji vaških šol, saj je zasedla največ prvih mest prav ekipa iz Razkrižja, takoj za njo pa je ekipa iz Križevec pri Ljutomeru. Med posamezniki je zbral vse možne točke (150) Vlado Špindler iz Križevec pred Edom Ovsenjakom z Razkrižja s 147, Rudijem Škrgetom iz Križevec itd. Občinska komisija za varnost prometa je razdelila prvim desetim tekmovalcem lepe knjižne nagrade, na zaključni svečanosti pa smo se tudi dogovorili, da bomo taka tekmovanja še prirejali.
A. K.
V Mačkovcih frizerski in krojaški servis
Pred dnevi so zaceli v Mačkovcih preurejati prostore v bivšem gasilskem domu; tako bodo pridobili stanovanja za prosvetne delavce, servisne delavnice in klubsko sobo.
Letošnja jesen je tudi v Mačkovcih očitna stanovanjska kriza. Na formirani osemletki je bilo namreč nameščenih več novih učnih moči, ki so si morale do ureditve teh prostorov najeti stanovanja pri zasebnikih. Krajevna skupnost pa se pripravlja na otvoritev dveh servisnih delavnic: brivsko-frizerskega in krojaško-ši-
viljskega servisa. Za ureditev servisnih delavnic je soboška občina prispevala 200 tisoč din vsa nekvalificirana dela pa opravljajo vaščani s prostovoljnim delom. Pri urejanju teh prostorov sodelujejo tudi
občani iz Otovec, Poznanovec. Prosečke vasi in delno iz Dankovec. Z delom bodo predvidoma končali že v decembru, ko bosta pričeli poslovati tudi obe servisni delavnici.
D. 0.
Seja ObLo v Radgoni
V torek je bila v Gornji Radgoni 51. skupna seja občinskega ljudskega odbora. Na skupni seji sta oba zbora ObLO analizirala vzroke in posledice mladinskega kriminala, razpravljala o spremembah pro-
računa občine za leto 1962, poslušala poročilo o stanju občinskih cest in obrazložitev predloga za odlok o kategorizacij; cest IV. reda. Na ločenih sejah pa sta zbora sprejela več odločitev.
UGODNI DOSEŽKI
(Nadaljevanje s 1. strani) ne krme za izdatno povečane zmogljivosti novih hlevov, ugodne rezultate pa bo v relativno kratkem času moč doseči tudi na zamočvirjenih in ogroženih zemljiščih z melioracijam in namakanjem kakor tudi z namenskim vključevanjem akumulacijskih jezer (Videm, Bukovnica) v kmetijska prizadevanja kar pa bo seveda potrebno poprej še dobro strokovno proučiti.
Tudi spoznanje, da lahko z ustreznimi družbenimi prizadevanji in investicijskimi naložbami postane turizem pridobitna gospodarska panoga tudi v naših razmerah, je že prineslo prve rezultate. V turističnem prometu smo letos zabeležili porast števila gostov za 11,7, pri tujih gostih pa celo za 72,8 odst. Bodoča prizadevanja na področju turizma bodo morala biti usmerjena predvsem k trem glavnim smotrom: do-
seči je potrebno popolno funkcionalnost turistično-rekreacijskega središča v Radencih, še bolj krepiti lovni turizem in uveljavljati maloobmejni promet. Važna postavka v turizmu so tudi ceste, ki jih bo treba ustrezno še uposobiti za naraščajoči turistični promet v naših krajih.
Na ločenih sejah sta oba zbora OLO odločala tudi o rebalansu okrajnega proračuna za letošnje leto. Tako bodo koristniki sredstev okrajnega proračuna letos zmanjšali proračunsko potrošnjo za okrog 91 milijonov din. Tako pridobljena sredstva bodo uporabili za udeležbo pri gradnji in asfaltiranju ceste Rakičan—Lendava. Predvidevajo, da bodo občinski ljudski odbori primaknili od te vsote 49 milijonov din. Ta sredstva bodo angažirana pri gradnji ceste kot posojilo.
Tovariš motorist, previdno ...!
Občinska konferenca ZKS v Murski Soboti
(Nadaljevanje s 1. strani)
namreč osnovnih organizacij, ki že od leta 1960 niso prav ničesar storile pri kadrovanju novih članov. Nekatere osnovne organizacije še vedno iščejo »legitimacije« za vstop v bližnja podjetja z nad 50 člani kolektiva. V preteklem obdobju (od lanskega maja sem) so predvidevali, da bodo sprejeli v ZK 145 novih članov, dejansko pa jih je bilo sprejetih le 84. Med kaznovanimi in izključenimi člani ZK je največ takšnih z do dveletnim članskim stažem, kar dokazuje, da je treba iskati vzroke za izključitve mlajših članov že pri samem sprejemanju. Značilno je tudi, da je med izključenimi člani sorazmerno veliko delavcev, proti katerim obveljajo često strožji kriteriji kot pri uslužbencih. Nasploh pa je občutiti dokajšnjo odsotnost vzgojnih vplivov in n krapov pred izključevanjem iz ZK, kar bo potrebno bistveno popraviti.
Kakor se je potrebno v gospodarstvu boriti za sposoben Strokovni kader in z vso doslednostjo odklanjati škodljivo prakso posameznikov, ki spričo svojih osebnih koristi odklanjajo vsakršno potrebo po štipendiranju in pridobivanju novega strokovnega kadra, tako se je potrebno odločneje zavzeti tudi za uveljavitev vseh oblik strokovnega in družbenega usposabljanja neposrednih proizvajalcev — od usposabljanja na delovnem mestu do organiziranih oblik strokovnega študija, pri tem pa je zlasti važno, da bomo to izobraževanje tudi močno poenostavili in ga napravili bolj
dostopnega delavcem. Na konferenci je bila odločno postavljena v ospredje potreba po bistveni vsebinski spremembi sistema izobraževanja delavcev.
Dobri strokovni in družbeni kadri so še zlasti potrebni v kmetijskih zadrugah, saj so n. pr. ugotovili, da je na vodilnih položajih v teh gospodarskih organizacijah še vedno precej ljudi, ki imajo tudi do 14 ha zemlje in že po svojem kmečko-lastninskem položaju niso zainteresirani, da bi se KZ krepile družbeno in predvsem gospodarsko. Malo teh ljudi je namreč doslej prodalo ali odstopilo zemljo zadrugi. Ob takih vodstvenih kadrih prihaja v nekaterih KZ tudi že do ostrih nasprotij, kadar gre za izpolnjevanje ključnih nalog v sklopu socializacije vas krepitve gospodarske moči zadrug itd. Na konferenci so sicer ugotovili, da so komunisti, ki so neposredno v kmetijstvu številčno še vedno preslabo zastopani, kljub težavnim pogojem v zadnjem času uspešno izpolnjevali svoje družbene obveznosti, prihodnje naloge pa narekujejo še večjo akcijsko povezanost vseh komunistov, ki se pojavljajo na podeželju, ne glede na to, če tudi delujejo neposredno v kmetijstvu. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti tudi družbeni in strokovni vzgoji mladih kmetijskih strokovnjakov, tudi z rednimi posveti in seminarji neposredno pred vsako pomembnejšo operativno akcijo v kmetijstvu. Naposled pa je konferenca dala tudi pomembne pobude za kompleksno in dolgoročno programiranje v kmetijstvu.	-sk
POMURJE OB DNEVU MRTVIH
Ob Dnevu mrtvih so bile v našem okraju številne žalne svečanosti, ki so jih organizirale organizacije Zveze združenj bojevnikih organizacij skupno z ostalimi organizacijami in šolami. Vse grobove padlih borcev in žrtev okupacije, spomenike in spominske plošče so lepo okrasili in položili nanje sveže vence.
V soboški občini, so imeli, razen osrednje komemoracije ob odkritju skupne grobnice rdečearmejcem na soboškem pokopališču, še nekatere manjše žalne svečanosti. Radgončani so se 31. oktobra popoldne zbrali pri radgonskem spomeniku in počastili spomin na žrtve in padle borce z enominutnim
molkom. Po krajšem nagovoru predstavnika organizacije Zveze združenj bojevniških organizacij Aleksandra Arnuše so položili vence, šolski pevski zbor pa je med recitacijami zapel nekaj pesmi. V radgonski občini pa so imeli še več manjših žalnih svečanosti pri sveže okrašenih spomenikih in spominskih ploščah; podobno je bilo tudi v ljutomerski občini.
V ljutomerski občini so imeli osrednjo žalno svečanost 1. novembra dopoldne v Domu kulture, kjer je zbranim spregovoril predsednik organizacije Zveze Ciril Rajh, nastopili pa so tudi recitatorji in moški pevski zbor DPD Svoboda. Za tem so položili ven-
ce pred spomenike in spominske plošče ter se ustavili še pri skupni grobnici borcev in žrtev okupacije na ljutomerskem pokopališču.
Skromne žalne svečanosti ob Dnevu mrtvih so imeli tudi v beltinski in petrovsko-šalovski občini, v lendavski občini pa so imeli na Dan mrtvih zvečer večjo komemoracijo v Pince-Marofu. Na vseh komemoracijah je bila udeležba kljub slabemu vremenu precejšnja.
Predzadnjo sredo je krenil izpred osemletke v Veliki Po-
lani dolg sprevod šolarjev k spomeniku borcev NOB, kjer so se pred Dnevom mrtvih poklonili njihovemu spominu. Po spominskem nagovoru šolskega upravitelja in enominutnem molku je zastopstvo vsakega razreda položilo venec na spomenik. Nastopili so trije pionirji s priložnostnimi recitacijami, vmes pa je zapel pevski zbor tri žalostinke, med katerimi je na nazvoče najbolj delovala pesem »Žrtvam«. Žalne svečanosti pri spomeniku so se udeležili tudi zastopniki krajevnih organizacij in številni vaščani. Naslednji dan je položila na spomenik lep venec še delegacija Zveze borcev.
Težko čakamo "Pomurski vestnik"
Vsako spomlad in na jesen odhajajo naši fantje v Jugoslovansko ljudsko armado na odsluženje vojaškega roka. Pot jih vodi širom po naši domovini. Slovo, stisk rok . . . tako je zmerom in tudi v našo vojno pošto so prišli fantje iz Pomurja. Mi, stari znanci somborskih topolov, smo jih že težko pričakovali. Ko sem slišal po zvočniku poskočne polke, mi je šinilo v glavo, da morajo bita to naši. Po naključju nisem bil prisoten na sprejemu, zato je bila moja nestrpnost še tolikanj večja.
Do nedavnega se nisva poznala, naenkrat pa sva si postala dobra prijatelja. Dosti sva si imela povedati, dosti je namreč novega. "Več nas je iz Pomurja!" Toda prvi dan jih je težko najti.
Vsak petek težko čakam na pošto, da pride Pomurski vestnik. Upam, da ga vsak Pomurec težko pričakuje. Tako je bilo tudi zadnjikrat: grem iz pošte, stisnem pošiljke pod pazduho in berem Vestnik. Tu pa tam naletim na skupino, v kateri debatirajo o prvih preživetih dneh v novem okolju. Nekdo me prime za poko! Pogledam, ne poznam ga. "Ali si ti doma iz Pomurja?" me vpraša. "Sem", mu veselo odgovorim. Predstavi se mi: "Franci iz Turnišča", tu pa so še Jožek iz Kroga, Karel iz Nuskove, Martin iz Dol. Slaveč, Feri iz Šalamenec in Lali iz Tešanovec. Kakšno naključje! Mogoče bi poteklo še precej časa, preden bi se spoznali. Po naključju so bili tokrat skupaj in ko so videli, da berem Pomurski vestnik, so bili prepričani, da sem iz Pomurja, mi je zaupal
Franci. In že so sklenili, da se bodo tudi oni naročili na domači list. Dokler pa ga ne bodo dobil:, bodo brali kar mojega.
Tako je sedaj: vsak bere en List, če pa je kaj važnejšega, beremo na glas. Vse je važno v Pomurskem vestniku: Francija zanima šport, Karla novice iz naših krajev, Ferija pa posebno poroke in rojstva. . . Zanima ga predvsem, če se katera poroči. Skrat-
ka: vse nas zanima, kar je iz domačih krajev. Tako je vsak petek. Veselimo se Vestnika, ponosni smo, da lahko pridemo do domačih vesti, ki so nam zelo drage. Naslednji dan nas čakajo nove, doslej nepoznane stvari. Trudimo se namreč, da bi bili tudi dobri vojaki.
Teda Pomurski vestnik resnično težko čakamo!
A. Gerenčer
Jesenki pogled čez polja in gorice (joto Olaj)
POMURSKI VESTNIK, 8. NOV. 1962
6
ŠE ENKRAT:
O NEZDRAVIH POJAVIH V STRELSKEM ŠPORTU
K prispevku Poldeta Činča, predsednika SD Slatina Radenci — objavljen je bil pod gornjim naslovom 25. oktobra 19G2, v 41. štev. PV — smo prejeli še odgovor okrajnega in občinskega strelskega odbora v Murski Soboti. Skupnega prispevka zaradi izredne dolžine nismo mogli objaviti v celoti, pač pa objavljamo bistvene izvlečke, S TO OBJAVO PA HKRATI TUDI ZAKLJUČUJEMO POLEMIKO O NACETIH VPRAŠANJIH V NAŠEM LISTU, ker menimo, da jih je moč dokončno razčistiti v okviru strelske organizacije, na način in s sredstvi, ki jih določa statut SZJ.
Najprej ugotovitev obeh strelskih forumov, da je objava navedenega članka, ki povsem neodgovorno in v napačni luči prikazuje stanje v pomurskem strelskem športu, pretresla slehernega strelca in funkcionarja. V članku pisec na grob način blati oba športna foruma in jima celo pripisuje tiste apetite, ki dejansko sploh ne obstajajo.
Posebno pade v oči, da pisec z največjim veseljem napada občinski strelski odbor v Murski Soboti in želi dokazati, da deluje ta organizacija povsem v nasprotju z obstoječimi predpisi SZJ. V tem momentu, ko je pisec začel napadati ta športni forum, se je lotil zelo neodgovornega posla. Povsem napačno bi bilo namreč trditi, da občinski strelski odbor v Murski Soboti ni brez napak, da ni tudi določenih pomanjkljivosti v njegovem delovanju, dejstvo pa je, da ima tudi mnogo pozitivnih dosežkov, ki bi mu jih lahko zavidali tudi nekateri drugi občinski strelski odbori v Sloveniji ali celo v Jugoslaviji. Pisca je treba spomniti, da je SZS leta 1960 za Dan republike odlikovala z najvišjim strelskim odlikovanjem prav občinski strelski odbor Murska Sobota kot najboljšega v Sloveniji v tistem letu!
Nihče ne zanika tega, da radenska SD ne bi bila med boljšimi družinami v okraju, toda trditev, da je najboljša v Pomurju, pa je vendarle preveč smela. Tudi ni res, da so se radenski strelci izoggibali tekmovanja v republiški strelski ligi zaradi v Članku navedenih »raznih nepravilnosti«. To lahko tudi dokumentiramo. Samo en detajl: ko smo ugotavljali vzroke neudeležbe radenskih strelcev v tem tekmovanju, je prav Jože Benedik, tehnični sekretar radenske SD, izjavil sekretarju OSO Janezu Cimpriču, da njegova družina ne more tekmovati zaradi tega, ker so tekmovanja predvidena pretežno ob nedeljah, v poletni sezoni, ko mnogi od strelcev radenske družine niso doma in je tako že vnaprej znano, da ne bodo mogli sestaviti močnejše ekipe, ker imajo na razpolago le pet do šest kakovostnih strelcev. Razen tega pa večina radenskih strelcev živi in dela v Murski Soboti, zato bi bil njihov vsakokratni prihod v Radence povezan tudi s prevelikimi gmotnimi izdatki. To je bil torej edini vzrok, da radenska družina ni tekmovala v republiški ligi.
Pisec tudi trdi, da so vse družine dosegale boljše rezultate prav tedaj, ko so se merile s SD Radenci. To pa je bil samo en primer pri strelski družini Gederovci. Ta družina je v tekmovanju z radensko dosegla mnogo večje število krogov kakor v poprejšnjih tekmovanjih in v tekmovanju z ostalimi družinami. Takoj smo podvomili v točnost podatkov te družine, po pregledu tekmovalne komisije to tekmovanje tudi razveljavili in obe točki pripisali v dobro radenske SD. Zastavlja pa se novo vprašanje. Če se je ta nepravilnost že dogodila v okrajnem tekmovanju, mar je bil to tudi tehten razlog, da niso tekmovali v republiški ligi? To namreč pomeni, da so celo posumili v nepristranost najvišjega strelskega foruma v Sloveniji. Kako pa je bilo na nekem drugem tekmovanju, ki so ga izvedli v navzočnosti člana tekmovalne komisije Janeza Cimpriča? Dosegli so namreč mnogo, manj krogov kot v prejšnjih in prihodnjih tekmovanjih, ko pa smo to radenskim strelcem predočili, so v svoj zagovor navedli, da sta njihova dva najboljša strelca pač malo preveč popila in da so zategadelj dosegli slabši rezultat!
Avtor članka naj bi razčistil pri sebi tudi pojma »profesionalizem in amaterstvo«. Če bi ta dva pojma ločil, se namreč ne bi mogel zaplesti v lastna protislovja. V naših dveh organizacijah, pa niti nimamo finančnih sredstev, da bi lahko »preživljali« profesionalce, miti ni smoter strelskega športa, da bi prejemal nagrade tisti, ki ničesar ne dela. Pisec naj bi poprej dobro prebral Statut S7J in še zlasti njegov peti člen, kajti potem nam pač ne bi mogel naprtiti teženj po profesionalizmu. Če pa je že pisal o podkupovanju strelcev, potem mu lahko povemo, da bi bilo bolje, če bi o tem molčal, kajti če je že kdo to delal, potem je to bila strelska družina, katere predsednik je prav on sam. Imamo namreč dokaze, da je tehnični sekretar radenske družine nagovarjal več strelcev in strelk soboških družin za prestop in pri posameznikih tudi uspel.
Zdaj pa še o primeru Benedik. Tovariš je namreč bil eden prvih članov občinskega strelskega odbora v Murski Soboti. V začetku je delal dobro in zavestno, pokazal je tudi dokaj smisla za strelski šport. Opravljal je dolžnosti tehničnega sekretarja tega odbora. Leta 1960 smo era poslali na enomesečni inštruktorski tečaj v Beograd, da bi se po končanem tečaju lahko zaposlil kot stalni inštruktor pri OSO. Okrajni strelski odbor sprva ni soglašal, da bi tovariš. Benedik sploh odšel na tečaj (zaradi ne najboljšega ugleda v Murski Soboti), toda naposled se je odločil za predlog občinskega Strelskega odbora, ki je hotel tovarišu Benediku pomagati in ga pripeljati na pravo pot. Toda ta dobra namera se je po povratku tovariša Benedika s tečaja sprevrgla, saj ga nismo mogli namestiti na predvidenem položaju le zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, marveč tudi zaradi njegovih negativnih osebnih kvalitet. Ugotovili smo namreč, da se ni v ničemer popravil, saj je še naprej izzival nerede v javnih prostorih, omalovaževal in pogosto napadal ostale člane občinskega strelskega odbora z žaljivimi besedami (diktatorji, nesposobneži ipd.) in bojda ni minilo nobeno tekmovanje, da ne bi po nekem nenapisanem pravilu izzval prepira ali celo pretepa. Da pa do pretepov ni prišlo, se lahko zahvalimo le tovarišem, proti katerim je hotel uporabiti silo, saj so se s svojo potrpežlji-
vostjo in prisebnostjo temu vedno izognili. Skratka: s svojim početjem bi lahko ogrozil enotnost v strelskih vrstah, zato je tudi prav, da se je občinski strelski odbor naposled tudi rešil njegovih »uslug«.
Po prestopu v radensko družino je tovariš Benedik k temu nagovoril tudi strelca Karla Turnerja, kot je slednji izjavil, po vztrajnem nagovarjanju pri čašici vina. V tej »misiji« je sodeloval tudi pisec članka. Ko je občinski strelski odbor zvedel za prestop Turnerja v radensko strelsko družino, ga je povabil na sejo in povprašal o vzrokih njegove odločitve. »Grem tja samo za toliko, da jim pomagam enkrat osvojiti kako trofejo (gre za prehodni pokal), saj ni interesantno, če pripadejo vsa prva mesta vedno le strelcem Sobote. Po tem tekmovanju se bom ponovno vrnil v svojo matično družino — Obrtnik« tako je izjavil tov. Turner in dobil takrat tudi ustrezen odgovor: da namreč lahko gre, kamor hoče, da pa pod takimi pogoji zanj vrnitve ni, ker je to izigravanje pravil SZJ. Z njegovim odhodom
strelska organizacija v Murski Soboti sicer ni mnogo izgubila, ogromno pa je izgubil on sam. Tako ga je SZS predvidela tudi kot kandidata za republiško reprezentanco, vendar je moral Turner pozneje od tega sam odstopiti, zaradi nerednih treningov. Prav to pa ga je tudi privedlo do tega, da se je potem spet želel vrniti med svoje stare tovariše in znance, ki so mu pripomogli do njegovega vzpona v strelskem športu. Po dveh prošnjah, ki jih je naslovil na matično družino in predsednika radenske strelske družine ni hotel izdati odjave in članske izkaznice. Tako je tovariš Turner nastopil za soboško občinsko ekipo na tekmovanju v času Pomurskega sejma, do česar je bil tudi upravičen, saj niti v prijavljeni ekipi radgonskega občinskega strelskega odbora takrat ni bilo njegovega imena. Če zdaj tovariš Turner »obžaluje svoje nešportno vedenje in prosi, da se ga ne izključi iz radenske strelske družine«, se lahko še samo vprašamo: s kom imamo posla, kakšen človek je to in s kakšnim značajem se tokrat srečujemo?
In še o »odvzemu« puške tovarišu Turnerju! Resnično mu jo je »odvzel« (malokalibrsko puško z m uničijo vred) sam predsednik obč. strelskega odbora M. Sobota Jože Bedič, toda zakaj. Ko se je neko soboto zvečer vrnil Turner iz Ljubljane, je pustil puško z municijo kar pri nekem natakarju v hotelu Zvezda. Tovariš Bedič jo
je po naključju našel v sobi blagajnika hotela Zvezde, zato jo je, ker mu ni mogel nihče dati pravega odgovora, čigava je puška, pospravil na varno mesto. Tako bi v skladu s pravili SZJ storil vsak zeveden član strelske organizacije — torej ne gre v tem primeru za nikakršno maščevanje ali kaj podobnega. V ilustracijo še to, da se je pravi lastnik puške v osebi tov. Turnerja javil šele v četrtek!
Trditev, da strelski šport nazaduje v množičnosti in kakovosti, je tudi gola izmišljotina. S tako trditvijo namreč blati pisec vso strelsko organizacijo. Vsej naši javnosti, ki prav po PV spremlja rezultate naših športnikov, so dovolj znani tudi tekmovalni dosežki naših strelcev na tekmovanjih vseh stopenj, vključno do republiškega. Ti dosežki niso prišli sami od sebe, vanje je bilo treba vložiti mnogo truda in časa. Razen tega naj opozorimo pisca še na to, da ta šport v našem okraju niti nima tradicije, da je od prvih začetkov minilo komaj šele desetletje in da je torej tisto, kar smo doslej že dosegli, brez dvoma mnogo. O kvaliteti strelskega športa v Pomurju prepričljivo govore tudi številna ugodna mesta, ki so jih dosegle naše tekmovalne ekipe in posamezniki v najpomembnejših tekmovanjih; teh sicer ne bomo naštevali, saj ve zanje tudi pisec, vendar pa jih je ob svoji "objektivnosti" kratkomalo spregledal.
ŠPORTNI NON-STOP
PRIJATELJSKI SREČANJI
Pretekli teden sta se v telovadnici ESŠ pomerili v košarki sedanja ekipa te šole in stara, katere igralci so že zapustili to šolo. Tekma je bila odigrana v pravem prijateljskem vzdušju, z rezultatom 74:63 pa je bila poražena stara ekipa.
Minuli teden je republiška rokometna ekipa Partizana iz Beltinec v lepi in dinamični igri premagala v povratni prijateljski tekmi moštvo Partizana iz Radenec z rezultatom 32:10. .Največ golov — 8 — je dosegel Kovačič, Beltinci.
RAZPORED TEKEM ZADNJEGA KOLA ObRL MURSKA SOBOTA
Igrišče na Cankovi:
Cankova : Krog ob 10.30 — Vukan ( pionirji in pionirke);
Igrišče na Tišini:
Tišina : Polet (pionirji in pionirke) — ob 10. uri — Husar.
RAZPORED TEKEM V
OBČINSKIH KOŠARKARSKIH LIGAH
Moški: I. liga, I. kolo
Telovadnica gimnazije: v soboto, 10. t. m. ob 19.30 uri: Sloga : SŠTV Šarotar, A. Kerčmar — Zrini, Šarotar L., Nedelja, 11. t. m. ob 9. uri: Partizan M. S. II : Partizan Rakičan — Firm, Gajšek, Veršič, Glažar. Ekipa Puconec je v tem kolu prosta.
Članice: I. kolo
Telovadnica Rakičan: v nedeljo, 11. it. m. ob 10. uri: Rakičan ; Elan — Györfi, Gomboši, Sraka, Rituper. Telovadnica gimnazije: v nedeljo, 11. t. m. ob 10. uri: Partizan : Sloga Juteršnik, Rader, Močan, Hakl. Ekipa ESŠ je prosta.
tudi Šahovska sekcija
V okviru MKUD »Alija Kardoša« na gimnaziji so ustanovili tudi šahovsko sekcijo. Da bi lahko ugotovili kakovostno lestvico šahistov, bodo v kratkem izvedli brzoturnir, na podlagi katerega bo do sestavili moško in žensko reprezentanco gimnazije.	-mv-
KOŠARKA
Tekmovanje v košarkarski ligi je končano. Na vseh tekmah je bilo doseženih 661 košev ali na vsaki tekmi 55 za vsako moštvo. Najboljši strelci so bili: Avguštin (ESŠ) 72, Zelko (P) 65, Hari (P) 44, Kovač (ESŠ) 40, Turza (E) 40, Lajnščak (E) 36, Veršič (P) 33, Miholič (P) 28, Rapoša (G) 28, Gomboši (E) 27 itd.
Ta teden se bo pričelo tudi tekmovanje v občinski ligi, ki je razdeljena v dve skupini. V prvi tekmujejo: Sloga, SŠTV, Partizan II M. S., Partizan Rakičan in Puconci. V II. skupini pa bodo izven konkurence tekmovali še Partizan M. S. — pionirji, Partizan M. S. — mladinci. ESŠ II in Lendava. V občinski ligi za članice pa bodo nastopile ekipe: Partizan Rakičan, Elan, Partizan M. S., Sloga in Rakičan. 
Da bi okrepili sodniški kader, je Pomurska košarkarska podzveza organizirala tridnevni seminar, kateremu se je odzvalo ,16 kandidatov in ga je vodil mednarodni košarkarski sodnik prof. Klojčnik iz Ljubljane. Izpite je uspešno opravilo kar 11 prijavljencev, ki bodo lahko vodili tekme v okrajnem in občinskem merilu.,	-mv-
NOGOMET
Preteklo nedeljo je v nogometni tekmi za prvenstvo SNL Nova Gorica premagala moštvo Sobote s tesnim rezultatom 3:2. Sprva je bila igra enakovredna, kmalu pa so pričeli domačini resneje ogrožati vratarja Vrdjuko in so prišli v vodstvo z 1:0. V drugem delu igre pa je prevzela pobudo Sobota, vendar so domačini zaradi nepazljivosti nekaterih igralcev Sobote zvišali rezultat na 3:0. Kljub temu Sobočani niso popustili. Z dvema zadetkoma Mučeča jim je uspelo znižati in doseči končni rezultat 3:2.
Tekmovanje za prvenstvo v pomurski nogometni ligi je zaključeno. Jesenski prvak so postali Beltinci, ki so v zadnjem in odločilnem šrečanju premagali Soboto B. Največje presenečenje pa je prav gotovo visoka uvrstitev Gradbenika iz Lendave, delno pa tudi moštev Rakičana in Veržeja, medtem ko je tokrat Pušča razočarala.
Rezultati zadnjega kola:
Beltinci : Sobota B 3:2, Bakovci : Veržej 5:2, Rakičan : Bogojina 7:1, Šalovci : Puconci 4:3, Pušča Gradbenik 1:4, Planika : Brazda 2:2. Nerešena sta le dva protesta in sicer , za tekmi med Soboto B in Gradbenikom ter Šalovci in Puconci.
KONČNA LESTVICA
Beltinci	11	11	0	0	68:15	22
Sobota B	11	10	0	1	61:10	20
Planika	11	7	2	2	42:13	16
Gradbenik	11	7	2	2	41:21	16
Bakovci	11	4	3	4	20:30	11
Brazda	11	4	2	5	25:23	10
Rakičan	11	3	2	6	30:27	8
Šalovci	11	3	2	6	9:39	8
Veržej	11	3	1	7	21:53	7
Pušča	11	2	2	7	14:37	6
Puconci	11	1	2	8	29:49	4
Bogojina	11	1	2	8	13:46	4
Pred kratkim so na seji OZTK v Murski Soboti, ki se je je udeležil tudi zastopnik republiške zveze za telesno kulturo tov. Likovnik, razpravljali o delu sekretariata OZTK in ObZTK; ugotovili so, da je potrebno delo teh organov poživeti. Na seji so razpravljali tudi o potrebi po ustanovitvi nekaterih novih strokovnih odborov in so zato imenovali iniciativne odbore za atletiko, judo šport in šah. Na seji so razpravljali tudi o otvoritvi novega asfaltnega igrišča v Murski Soboti; uradna otvoritev bo v prihodnjem letu v Tednu mladosti.
Pretekli petek je bila v Lendavi seja občinske zveze za telesno kulturo; na njej so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi novih TVD »Partizan« v Dobrovniku, Turnišču in v Veliki Polani. V zvezi s tem so sklenili, da bodo imeli v omenjenih krajih predhodno posvetovanja, na katerih bodo razpravljali o izbiri kadrov. V ta namen bodo organizirali v zimskih počitnicah tečaje za vodnike splošne telesne vzgoje v TVD »Partizan«. Na seji so razpravljali tudi o gradnji novega plavalnega bazena, ki ga bodo zgradili v Lendavi ali pa v Čentibi.
ODBOJKA
V predzadnjem kolu Pomurske odbojkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Beltinci : Šalovci 3:0; Dijaški dom : Apače 3:2; Sobota : Krog 3:0; Videm : Radgona 3:1.
Po nepopolnem 17. kolu vodi s 30 točkami Sobota; sledijo ji Bel-
tinci, Dijaški dom, Radgona, Puconci, Videm, Krog, Rakičan, Apače in Šalovci.
ROKOMET
V predzadnjem kolu vzhodne republiške rokometne lige je gostoval »Partizan« iz Behinec v Trbovljal in izgubil igro z visokim rezultatom 22:9 (14:7). Pomeril se je domačim »Rudarjem«.
Mali oglasi
GOSPODINJSKO POMOČNICO za varstvo otrok, išče solidna družina. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista.
30.000 dinarjev nagrade dam tistemu, ki mi nudi sobo s kuhinjo do 1. dec. Naslov v upravi lista.
M-985
POHIŠTVO — spalnico, divan, komodo in radioaparat znamke »Phillips«, vse v dobrem stanju, prodam. Ogled vsak dan od 14. ure dalje, v nedeljo ves dan. Bitenc, Lendavska o. 10/II, Murska Sobota.	M-987
AVTO »Opel Rekord« tipa 1954, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-988 ROČNO URO s črno številčnico sem izgubil: najditelja, ki je poznan, prosim, da jo proti nagradi vrne na ime Karel Lončar, Črnelavci 59.	M-989
AVTO »Opel-Karavan« in »Opel Rekord« tipa 1955, v odličnem stanju, ugodno prodam. Kidričeva 25, M. Sobota.	M-990
DIESEL motor »Viktor«, 7 KS poceni nujno prodam. Lahko tudi na ček. Emil Novogradec. Kroška c. 31, M. Sobota. M-991 RAZNO POHIŠTVO, rabljeno, železno peč, madrace, ženske plašče, prodam. Ogled v nedeljo od 9. do 12. ure. Zvonko Brenčič, Kolodvorska 3, (hiša Brandieu), M. Sobota.	M-994
SPALNICO iz mehkega lesa, otroško posteljico in kredenco, ugodno prodam. Medič, Lendavska 3, M. Sobota.	M-996
GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhanja iščem. Posebna soba zagotovljena, gospodinjstvo elektrificirano. Služba se nanaša na novo stanovanje v Mariboru. Začasen naslov: Mara Duh, Kamnica 27, Maribor.
M-997
SLIKE z blagoslavljanja evangeličanske cerkve v Moravcih, lahko naročite do 30. novembra pri Foto Gerenčer, Murska Sobota.	M-999
STANOVANJE proti posojilu oddam ali prodam. Naslov v upravi lista.	M-1004
SOBO za dve osebi s pohištvom oddam. Zglasite se vsoboto 10. nov. od 9.—16. ure v M. Soboti, Kopitarjeva 8.	M-1006
VOZ, PLUG, BRANO. SENO, ugodno prodam. Mihael Bakan, Kroška 45, Murska Sobota.
Upravni odbor Vzgajališča Veržej razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
zavoda in šole
Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse kot finančni knjigovodija. Plača po dogovoru, hrana v zavodu, samska soba na razpolago. Nastop službe s 1? decembrom. Pismene ponudbe, kolkovane s 50 din in življenjepis s podatki o strokovnosti je poslati Vzgajališču do 22. novembra 1962.
DRAŽBENI OKLIC
I 757/60
Dne 14. decembra 1962 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Gornji Slaveči 1/2. vi. št. 33. Cenilna vrednost 299.995 din. najmanjši ponudek 199.996 din.
Okrajno sodišče v M. Soboti dne 30. oktobra 1962
Združenje šoferjev in avtomehanikov G. Radgona
Pred občnim zborom
Po razpravi poklicnih šoferjev radgonske občine, ki so jo organizirali v nedeljo, je sklepati, da bo občni zbor podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov G. Radgona, ki bo 1. decembra v Apačah, temeljito pripravljen.
Na občnem zboru bodo govorili predvsem o takih problemih, s katerimi se poklicni šoferji srečujejo vsak dan. Aktualno vprašanje je na primer skrajšanje delovnega časa, saj je znano, da večina šoferjev dela dnevno več kot 8 ur, kar, razumljivo, kvarno vpliva na varnost v javnem prometu. Posebno pozornost bodo na občnem zboru posvetili problemom aktivnega dela šoferjev v Združenju. Tako naj bi občni zbor osvetlil tudi aktivnost šoferjev v Mesecu varnosti prometa. Združenje šoferjev in avtomehanikov se je že pred Mesecem varnosti prometa za-
vzemalo za to, da bi se v tem mesecu morali zavzeti predvsem za vzgojo šoferjev, ne pa samo izrekati denarne kazni, kakor se je to v večini primerov dogajalo. V nekaterih akcijah, v katerih so sodelovali tudi člani Združenja niso upoštevali denarnih kazni, marveč so celo zastonj pregledali vozilo in odpravljali manjše napake na vozilu.
Vzgoji šoferjev bi morali posvečati vse večjo pozornost. Eden načinov take vzgoje je tekmovanje v znanju prometnih predpisov. Taka tekmovanja so sicer že večkrat organizirali, v njihovem programu pa je predvideno, da bodo to obliko vzgoje obdržali tudi v bodoče. Že v teh dneh se bodo srečali s člani Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Murske Sobote in Ljutomera.	-rj-
Tedenski koledar
Petek, 9. nov. — Nevenka
Sobota, 10. nov. — Andrej
Nedelja, 11. nov. - Martin
Ponedeljek, 12. nov. — Emil
Torek, 13. nov. — Stanislav
Sreda. 14. nov. — Borislava
Četrtek. 15. nov. — Polde
Zdravstvena dežurna služba
9. nov. — dr Sedlaček
10.	nov. — dr. Udovč
11.	nov. — dr. Udovč
12.	nov. — dr. Anica Gregorc
13.	nov. — dr. Udovč
14.	nov. — dr. Skulj
15.	nov. — dr. Gruškovnjak
KINO
MURSKA SOBOTA — od 9.—11. nov. zahodnonemški barvni film: »Monpti«. 12. in 13. nov. italijanski vistavisionski film: »Roko in njegovi bratje«; 14. in 15. nov. češki kinemaskopski film: »Mož z dvema obrazoma«.
GORNJA RADGONA — 7. in 8. nov. zapadnonemški barvni film: »Od Aljaske do Mehike«. 10. in 11. nov. ameriški film: »Nemirna leta«. 13. in 14. nov. nemški (izredni) film: »Indijski nagrobni spomenik«. 15. nov. francoski vistavisionski film: »Ulica de Pery«.
SLATINA RADENCI — 10. in 11. nov. italijanski vistavisionski film: »Ne pozabi me«. 15. nov. angleški kinemaskopski film: »Ključ«.
LJUTOMER — 10. in 11. nov. italijanski barvni kinemaskopski film: »Ana iz Brooklyna«. 14. in 15. nov. ameriški vistavisionski film: »Osamljeni mož«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 10. in 11. nov. ameriški western film: »V senci vešal«. 14. nov. jugoslovanski film: »Pet minut raja«.
BELTINCI — 10. in 11. nov, ameriški film: »Jahali so na zahod«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 10. in 11. nov. poljski film: »Škilasta sreča«.
VELIKA POLANA — 10. in 11. nov ameriški barvni film: »Darby o Gill«.
RIBICI, POZOR!
Ker so ribiške lovne dovolilnice 1. novembra za leto 1962 potekle, pozivamo vse člane tudi mladince RD M. Sobota, da jih čimprej oddajo z izpolnjeno rekapitulacijo.
S takimi ribolovnicami ni dovoljeno več loviti, zato jih je treba čimprej obnoviti, najpozneje do 15. decembra 1962 Do tega roka sprejemamo tudi nove člane. Po tem roku ne smemo po pravilniku več sprejemati novih članov, niti starim članom izdajati ribolovnic.
UO RD M. Sobota
ČESTITKA
Direktorju	»Agroservisa«,
tov. EVGENU ŠKRABANU ob veselem, družinskem dogodku iskreno čestita kolektiv.
ČESTITKA
MARIJI CIPOT in JANEZU SERECU želijo na novi življenjski poti mnogo sreče in zadovoljstva: Lojzka, Pepca in Zorica iz kartonaže.
KOLEKTIVI - POSEBEN POPUST!
Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obiski Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA!
1.	TRST — BENETKE! Za kolektive organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje.
2.	PO SLOVENSKI KOROŠKI — Celovec, Vrbsko in Osojsko jezero — Beljak, enodnevni izlet.
3.	KMETIJSKE ZADRUGE! Za člane Vašega kolektiva smo pripravili razna strokovna potovanja z obiski sorodnih podjetij ali zadrug ter Vam nudimo pri naročilu avtobusa POSEBEN POPUST. Priporočamo sledeče oglede:
a)	ogled tovarne umetnih gnojil »Zorka« v Šabcu;
b)	ogled tovarne poljedelskih strojev »Zmaj« v Zemunu;
c)	ogled poljedelskega kombinata »Beograd« pri Beogradu.
Po Vaši želji vključimo omenjene oglede, pri dvo oz. trodnevnih izletih pa dodatno vključimo še gostinske usluge po Vaši želji. Cena prevoza s posebnim popustom na relaciji Celje — Beograd — Šabac in obratno znaša PO OSEBI LE 3.200 DINARJEV.
4.	IZLETI ZA DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER 1962:
1.	Po ISTRI — 3-dnevni izlet, cena 6.600 din;
2.	Po Štajerski - 3-dnevni izlet, cena 6.700 din;
3.	Po GORENJSKI — 3-dnevni izlet, cena 5.400 din;
4.	Po PRIMORSKI — 3-dnevni izlet, cena 6.100 din.
Točnejše informacije v zvezi z izleti, ki jih prirejamo, zahtevajte v poslovalnici KOMPAS — CELJE, telefon 23-50, ki sprejema tudi prijave!	KOMPAS — CELJE
UO Lekarne »Štefan Kovač« Beltinci razpisuje delovno mesto
FARMACEVTSKEGA TEHNIKA
Pogoji:
dokončana šola za farm. tehnike. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje poslati UO lekarne »Štefan Kovač«, Beltinci.	0-1000
UO Invalidskega zavoda »Prlekija« Ljutomer razpisuje mesto KOMERCIALISTA
Pogoj:
1.	visoko kvalificiran trg. delavec s prakso v tekstilni in kovinski stroki;
2.	kratek opis dosedanjega službovanja.
Prijave sprejemamo do 30. t. m.
0-1002
ZAHVALA
Ob bridki izgubi maše drage mame
MARIJA SUKIČ
se lepo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje.
Martinije. Trdkova, M. Sobota, Buenos Aires 20. oktobra 1902
Žalujoči sinovi in hčerka z družinami.
0-998
ZAHVALA
(Vsem, ki ste sočustvovali in nam izrekli sožalje ob nenadni in težki izgubi našega dragega moža, očeta in sorodnika
JANEZA KUHARJA
gostilničarja,
izrekamo globoko zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo dr. Frančiški Berdenovi za večletno zdravniško pomoč ob bolezni dragega pokojnika, dr. Nikolaju Lajnščaku za vso prizadevnost, da bi ohranil pokojnika pri življenju, in vsemu bolniškemu osebju bolnišnice M. Sobota. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Puconci. Kmetijski zadrugi Puconci, sorodnikom, stanovskim tovarišem in znancem za poklonjene vence in cvetje, poveljniku PGD Puconci pa za izrečene poslovilne besede.
Puconci, 3. nov. 1962
Žalujoči: družina Kuharjeva in sorodstvo
0-1001
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor, glavni in odgovorni urednik J0ŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-865
POMURSKI VESTNIK. 8. NOV. 1962
7
Arheološka izkopavanja v VUČJI GOMILI
Pokrajinski muzej za Pomurje v Soboti kljub težišču na narodopisni in narodnoosvobodilni zbirki ne zanemarja arheološke dejavnosti, čeprav mu vse doslej še ni uspelo pridobiti stalnega arheologa. O tem priča že ne ravno reven zametek arheološke zbirke s številnimi neolitskimi in antičnimi predmeti pa tudi dosedanja izkopavanja antične naselbine pri Lendavi in gomil pri Dobrovniku.
Z izdatno denarno pomočjo okrajnega ljudskega odbora se je Pokrajinski muzej v M .Soboti letos nameraval lotiti raziskovanj pri Veržeju, koder so bili pri gradnji železnice pred desetletji odkriti ostanki antične stavbe in staroslovenskih grobov. Ker pa so poskusna kopanja pokazala, da leže neraziskane površine večinoma pod železniško progo, se je moral za sedaj temu delu odreči. Zato pa je priskočil na pomoč topografskemu raziskovanju zahodnega Pomurja, ki ga za izdelavo arheološke karte Jugoslavije že nekaj let vrši mariborski muzej. V tej akciji je bilo letos spomladi področje na desnem bregu Mure dokončno pregledano, na več mestih pa izvršena manjša poskusna izkopavanja, ki naj bi omogočila v prihodnje načrtno raziskovanje. To velja predvsem za ilirsko naselitev v Gornji Radgoni in neolitsko naselje v Šafarskem. Zaključki teh letošnjih raziskav bodo našli svoj odraz v prvem zvezku arheološke karte za Slovenske gorice, ki bo izšel v prihodnjih letih.
Na levem bregu Mure se je muzej letos lotil raziskav antičnih gomil na Goričkem in sicer najprej pri Vučji gomili. Goričko je za sedaj še najmanj pregledan in zato tudi arheološko najbolj reven predel Pomurja. Od tam hrani mariborski muzej nekaj kamnitih sekir iz območja gornje Krke, poleg dozdevnih gomil pri Vidoncih in Prosenjakovcih ter nepreverjenih ilirskih najdb pri Večeslavcih pa ni znanih nobenih drugih prazgodovinskih najdb. Iz antičnega obdobja vemo le za gomilni grobišči pri Motvarjevcih in Vučji gomili. Prve je pred zadnjo vojno izkopaval prof. Franjo Baš iz Maribora, vendar takratna kopanja niso dala pomembnejših najdb niti znanstvenih rezultatov. Da bi sedaj preverili, koliko načinov pokopov je v rimskem času bilo v navadi v Pomurju, je muzej s pomočjo mariborskega arheologa S. Pahiča letos v oktobru izkopal troje gomil pri Vučji gomili. Pokazalo se je, da je na gričevnatem Goričkem prevladoval preprost pokop sežganega mrtveca, čigar pepel so potresli po površju in nanj do dva metra na debelo nasuli zemlje v gomilo. Ker so bili z mrtvim vred sežgani tudi njegovo oblačilo in osebni predmeti, so se od njih ohranili le kovinski deli. Tako je bila v eni gomili najdena bronasta zaponka, v drugi železen nožič in v tretji bronast novec. Ena izmed gomil je imela bogate pridevke posod. Tako so bile nedogorele kosti posebej zbrane v steklenem loncu, v drugem manjšem loncu iz stekla pa je bila najbrž pridjana kakšna pijača. Za dajanje hrane v grob so služile tudi glinaste posode — dva lonca in dvoje skodelic. V tem grobu bogatega moža je ležal poleg novca tudi steklen biser. V ženskem grobu druge gomile pa je bil drug običaj — hrano so na pepel polili, posode pa nato razbil in razmetali po gomili, da jih nihče drug ne bi mogel uporabljati. Vmes je bilo tudi nekaj steklenih črepinj, ki kažejo, da so z umrlo ženo šle v grob tudi njene v stekleničkah hranjene dišave. Medtem ko so bili grobovi v gomilah pri Brezovcih obloženi z velikimi kamnitimi ploščami, te navade v Vučji gomili ni bilo, ker je bil pač kamen težko dosegljiv. Pač pa je v eni izmed gomil nekaj ob robu položenih apnenčastih kamnov označevalo grob v sredini.
Zbrane najdbe kažejo, da so prebivalci antičnega naselja v okolici Vučje gomile — koder je v širši soseščini še več gomil — uporabljali doma izdelano glinasto posodje, imeli pa so tudi v lončarskih delavnicah bližnjih mest nabavljene boljše posode iz fine gline. Zastopani so grobi lonci, tri-nožne skodelice, rdeče pečeni lonci in skodelice, razen tega pa še številni pokrovi. Steklene posode in bronast nakit so bili seveda dobljeni iz mestnih trgovin. Ravno po bronasti fibuli je očitno, da pripadajo grobovi pri Vučji gomili obdobju razvite antične kolonizacije naših krajev, ko se je rimska nadoblast tod že utrdila in so se že naselili prvi rimski kolonisti, to je prehodu iz prvega v drugo stoletje po našem štetju. Raziskovanje gomil pri Vučji gomili je tako izpopolnilo dosedanje poznavanje kulturnih običajev antičnega
prebivalstva v Pomurju v primerjavi z doslej znanimi pokopi pri Dokležovju, Brezovcih, Motvarjevcih in Dobrovniku. S tem pa so zbrani novi podatki h knjižici Antične gomile v Prekmurju, ki si jo je mogoče še nabaviti v soboškem muzeju. Tovrstna raziskovanja bo muzej v prihodnjih letih še nadaljeval.
Raziskovanje gomil pa predstavlja le eno plat arheološke dejavnosti v prihodnosti. Že naslednjo pomlad namerava Pokrajinski muzej za Pomurje začeti z načrtnimi topografskimi pregledi področij na levem bregu Mure. Poznavanje arheoloških spomenikov in najdb na terenu ter zbiranje podatkov in izročil pri ljudeh pomenita sploh prvo in temeljno stopnjo arheološkega dela. Nekaj tega je bilo s pomočjo ptujske arheologinje I. Miklove začeto že leta 1957, ni pa bilo načrtno nadaljevano. Po zaključku topografskih raziskovanj v Slovenskih goricah se bodo arheologi iz sosednjih muzejev sedaj lahko lotili te več let trajajoče akcije in sicer najpoprej na severnem Goričkem. Pričakovati je, da es bo zato na arheološkem zemljevidu Goričkega kmalu pojavilo več najdb, kakor pa so bile doslej poznane.
Prav tako namerava Pokrajinski muzej za Pomurje v naslednjih letih nadaljevati raziskovanje antične naselbine Halicanum pri Lendavi. Ker zahteva to delo večja denarna sredstva, ga ni mogoče zaključiti v enem letu, pričetki raziskovanj iz leta 1958 pa bi ostali torzo, če jih ne bi nadaljevali. Predvsem je treba ugotoviti obseg
in značaj te naselbine, ki je stala ob glavni rimski cesti iz Italije v Panonijo, zlasti ker se zdi nekaterim zgodovinarjem lokalizacij: Halicanuma v Dolgo vas pri Lendavi sporna. Ime je znano iz antičnih potokazov, ki pa navajajo dvoje poti med Poetovijem-Ptujem in Savarijo-Szombatheljem. Ker je glavna vodila nedvomno mimo Ormoža preko Medjimurskih goric k Muri pri Martinu in nato dalje mimo Lendave proti mestecu Salle-Zalalovo, bi že zaradi odlične lege in dosedajnih bogatih grobnih najdb iz Dolge vasi bilo upravičeno sklepati, da je Halicanum stal tamkaj, čeprav se razdalje v antičnih potokazih ne ujemajo. Naloga muzeja bo torej bila z načrtnim in temeljitim raziskovanjem te naselbine skušati rešiti dolgoletni znanstveni spor.
S. P.
Posnetek iz arhiva Pokrajinskega muzeja — gomila na Goričkem
Negovsko jezero ne bo več turistični torzo
V GORNJI RADGONI BODO ZAČELI Z GRADNJO NOVEGA HOTELA — DO NOVE TURISTIČNE SEZONE BO OB NEGOVSKEM JEZERU ZGRAJENA RESTAVRACIJA — OB LETOŠNJEM DNEVU REPUBLIKE BO ODPRTA NOVA CESTA IHOVA—NEGOVA, KI BO OD MARIBORA DO NEGOVE SKRAJŠALA POT ZA 35 KILOMETROV.
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli v G. Radgoni graditi nov hotel in sicer na
mestu, kjer je sedaj »Restavracija pri kolodvoru«:. Sedanji objekt bodo začeli odstranjevati že v decembru, uporabno opeko in drugi material pa sproti odvažati k Negovskemu jezeru, kjer bodo nekako vzporedno z gradnjo hotela v G. Radgoni gradili novo restavracijo. Nova restavracija mora biti sposobna za promet že do nove turistične sezone, od katere si radgonsko turistično društvo veliko obeta. Prav zaradi tega ima ob jezeru predvidenih v prvih mesecih prihodnjega leta vrsto izboljšav. Med drugim bodo u-
redili vodovod, razsvetljavo in poti, namestili klopi, uredili obalo jezera in večje parkirne prostore za motorna vozila. Ob jezeru bodo že do prihodnje sezone namestili tudi slačilnice za kopalce.
Kot posebna turistična atrakcija pa bo nedvomno gostinski kotiček, ki ga nameravajo urediti v starem mlinu ob jezeru. Pravijo, da bodo notranjost tega lokala uredili tako, da bo v njem ostalo tudi nekaj originalne mlinske opreme.
Še posnetek — in spomin več v družinski album
Radgonsko turistično društvo, ki bo kmalu ustanovilo svoj pododbor tudi pri Negovi, bo torej do prihodnje sezone vložilo vse napore in razpoložljiva sredstva v ureditev okolice tega, čedalje bolj zanimivega turističnega kraja.
Razen dotacij računajo tudi na pomoč prebivalstva negovske okolice.
Da pa bo imelo Negovsko jezero še večji pomen in privabljalo še večje število turistov, so letos začeli graditi z občinskimi sredstvi cesto Ihova— Negova, ki bo Mariborčanom in drugim turistom s tistega konca skrajšala pot do Negovskega jezera za približno 35 kilometrov. Novo cesto, ki je dolga približno šest kilometrov, bodo odprli že ob letošnjem Dnevu republike.
J. Stolnik
Zakaj most na Pertoči propada
Vaščani Pertoče že vrsto let razpravljajo o mostu pri mlinu. Že zdavnaj bi ga bilo treba popraviti, le tistega, ki bi to popravilo finansiral, ne morejo najti. Kdo pa ga uporablja?
V glavnem služi osemnajstim kmetovalcem, ki imajo na drugi strani Ledave svoja posestva, deloma pa tudi mlinskemu podjetju. Žal se uporabniki ne morejo zediniti za skupno plačilo. Mlinsko podjetje je bilo sprva pripravljeno plačati polovico stroškov popravila, ki bi obsegalo le postavitev dveh betonskih opornikov, nekaj tramov in ograje. Ta svoj prispevek je pripravljeno dvigniti celo na 60 procentov stroškov, žal pa kmetovalci nočejo prispevati ničesar in se sklicujejo na Občinski ljudski odbor, ki da naj plača popravilo mostu. Most pa propada in lahko iz dneva v dan pričakujemo, da se bo sesedel. Se bodo tudi takrat še lahko sklicevali na Občinski ljudski odbor?
V	ZENKOVCIH NA KRIŽIŠČU NI KAŽIPOTA
V	Zenkovcih na križišču kjer se proti levi odcepi cesta proti Murski Soboti ni kažipota in tako se večkrat zgodi, da kak šofer, ki poti ne pozna dobro ali pa vozi v megli ali ponoči, enostavno pelje po ravni cesti naprej. To nevšečnost bi lahko odpravili z enim samim kažipotom za Mursko Soboto.
Počitek ob Negovskem jezeru; prijetno- mar ne?
DVA		TURISTIČNA OBJEKTA PRI LENDAVI
Tudi v lendavski občini imajo v programu izgradnjo nekaterih objektov, ki bodo velikega pomena zlasti za turizem. Mem temi naj omenimo samo lovski dom in kopališče. Lovski dom bodo predvidoma gradili v Lendavskih goricah, za kopališče pa imajo predvideno lokacijo med Lendavo in Čentibo, kjer so iskalci nafte naleteli na izvir močne vode. Ta izvir bo nedvomno zelo primeren za napajanje kopališča.
Predvidevajo, da bodo oba turistična objekta začeli graditi šele spomladi, medtem ko bodo v zimskih mesecih že pripravili nekaj gradbenega materiala.
Sredstva za gradnjo kopališča bo prispeval občinski ljudski odbor iz posebnega proračunskega prispevka, medtem ko bo gradnjo lovskega doma finansirala lovska družina. Del sredstev bo tudi za gradnjo doma prispeval občinski ljudski odbor.
Z dograditvjio teh dveh pomembnih objektov se bo lahko tudi lendavska občina uvrstila med okoliše z obetajočimi turističnimi perspektivami. To pa je seveda šele začetek, saj v Lendavi že tudi razmišljajo o gradnji nekaterih drugih objektov, ki bodo prav tako pomembni za turizem. Vse to pa bo dobilo še širši pomen, ko bo do Lendave speljana asfaltirana cesta.
-js-
64.
Zvečer so bili zadnjikrat skupaj ob ognju. Povečerjali so črno kavo s kruhom, potem pa obsedeli. Nikomur se ni ljubilo zaspati. Tedaj se je od nekod vzel Kokaš z violino. Najprej je nekajkrat potegnil po strunah, da bi jih preizkusil, potem pa zaigral. In kakor že večkrat so strune začele peti vsakemu tisto pesem, ki si jo je sam najbolj želel. Kokaš je še vedno igral, ko je prišel k Angelu Žarko z obema fantoma. "Zdaj ne bomo več skupaj," je nerodno in težko rekel. "Ne," je rekel Angel in dodal: "Škoda."
65.
"Škoda," je čez čas ponovil tudi Žarko. Potem so molče sedeli in nobenemu ni šla beseda lahko z jezika. Violina pa je pela, zdaj žalostno, zdaj veselo in ustvarjala sproti tudi tako razpoloženje. Naposled se je dvignil Žarko in ponudil roko Angelu. Ta jo je sprejel in mu jo trdno stisnil. Tudi drugi so se rokovali. Kot da se ne bi več videli. "Servus," so si še nazdravili in se ločili. Ko so odšli spat, je tudi ogenj že dogorel. Le stari poglavar je obsedel ob tleči žerjavici. V njeni svetlobi se mu je svetlikala siva glava.
66.
Zdaj so bili sami na beli cesti. Stari poglavar je s svojimi ljudmi odrinil že zgodaj zjutraj. Mišku se ni mudilo nikamor. Kakor da bi to vedel tudi konj, je stopal kar se da počasi in premišljeno. »No, kaj ste tako tiho,« je začel Miško, "saj ni nihče umrl. Žalujete za cirkusom? Sem vam jaz preslab poglavar?« Zdelo se je, kot da je jezen in nekoliko ljubosumen na one, ki jih ni več z njimi. Fantje so molčali, samo Angel je čez čas iz previdnosti rekel, da so prav zadovoljni z njim.
67.
"Hej, fantje," je čez nekaj časa zaklical Miško, "ste kaj lačni?« Seveda so takoj pritrdili. Bilo je tudi res. Sicer pa so bili pravzaprav vedno lačni na tem potovanju. Niso se mogli spomniti, da bi bili kdaj docela siti. Miško je imel gorilnik in na njem skuhal juho z mesom .Vsem je teknilo. Miško je bil ves čas dobre volje. Po kosilu pa se je njegovo vedenje nenadoma spremenilo. Kot do se je sprevrgel veter. »No, ste se napokali mojega mesa?« je surovo rekel.
68.
Dečki so se spogledali. »Zdaj bo konec z lenuharjenjem. Treba bo prijeti za delo!« Angel je mislil ugovarjati. »Ampak za drugačno delo,« je uganil Miško, kaj misli reči Angel. »Zdaj se ne bomo več plazili po koleni, da bi dobili petdeset par. Zdaj si bomo sami vzeli, če nam ne bodo hoteli dati.« Angel je uganil. Če vzameš tuje blago tako, da te nihče ne vidi, se pravi, da kradeš. Če pa je tisti, ki mu hočeš kaj vzeti, zraven in se upira, mu moraš blago uropati. Zato pa je potrebno orožje.
69.
»Še nocoj bomo v Delnicah,« je nadaljeval Miško. »Načrt sem že napravil. Ne bo nič hudega. Samo majhna pustolovščina. Nocoj ne bomo spali. Potovali bomo vso noč. Vozili bomo izmenično. Jaz bom vozil prvi ponoči in spet prvi zjutraj. Vmes boste prijeli za vajeti vi. Boste?« Ugovarjati ni kazalo. Pobegniti še manj. Mogoče bi celo streljal za njimi. Torej pristati in ubogati in videti šele posmeje, kaj bi se dalo napraviti. Nekoliko pa jih je tudi mikala pustolovščina.
POMURSKI VESTNIK. 8. NOV. 1962
8